Neki turški list trdi, da je začetkom aprila pričakovati "razvoja dogodkov". — Negotovost, ali se bodo otvo-rile sovražnosti od Rusije, ali od zapadnih velesil. — , Turčija si vojne z Rusijo ne želi.
Istanbul, Turčija. — Tekom tega in prihodnjega meseca utegnejo biti splošne priprave že v toliko dovršene, da je pričakovati koncem marca ali začetkom aprila, da se bodo Pričeli dogodki razvijati. V takem smislu se je izrazil te dni neki tukajšnji vplivni list v daljšem članku, v katerem Je obravnaval priprave, ki se vrše na bližnjem vzhodu na eni strani od Anglije in Francije, na drugi strani od Rusije. Z izrazom, da se bodo dogodki pričeli razvijati, je torej list menil, da ti dogodki značijo verjetnost 1 spojpada fti'ed zapadnima državama in Rusijo.
O podobnem mnenju se čita tudi v drugih turških listih, toda pri tem se izogibajo napovedovanja,. katera stran bo "dogodke" pravzaprav začela. Skoraj edino pa si je javno
BREZUSPEŠEN PROGLAS
Čiang Kai-šek ne upošteva poziva k podaji.
Hongkong. — Vodstvo japonske armade nai Kitajskem je naslovilo na vrhovnega načelnika Kitajske, Čiang Kai-šeka, proglas, v katerem ga je pozvalo, naj se poda, češ, da bi bilo vsako nadaljnje upiranje brez smisla. Japonci, pravi proglas, so zavzeli že toliko kitajskega ozemlja, da bodo lahko "ustanovili novi red v vzhodni Aziji," ter, da bodo zato sploh prenehali z napadanjem in se bodo omejevali le na odbijanje napadov. — Kako' malo ima Čiang namen, odzvr.ti se temu proglasu, je
mnenje v t •£ ne bo Tur>ok.azal « teIS ¥ }K,tom
o dala prvo pp-danima Turčija
čija tista, i jyyfe r.Vi i i
e, c sklanjan z A
5° medsebojni vojaški pakt, 'n, da se je nedavno ena njenih višjih osebnosti izrazila, da Turčija ni nevtralna, dasi £e ni dejansko v vojni, vendai si ta dežela z Rusijo vojne ne želi; ako bo primorana k spopadu, pravijo, bo šla v vojno bolj proti ruskemu komunizmu kakor proti Rusiji sami.
Nekateri trdijo, da je pričakovati, da bo Rusija, skupno z Nemčijo, prva začela ter, da bo udarila na Perzijo in Irak, kjer so bogati oljni vrelci, in širijo se celo že govorice, da Pošilja Ne'mcija tja svoje vojaštvo. Drugi zanikajo to možnost, češ, da Rusija ne bo dala Angliji in Franciji povoda za napad, ker bi s tem spravila v nevarnost svoje oljne vrelce v Kavkazu, ter, da je nasprotno bolj verjetno, da boste zapadni velesili začeli.
Negotovo je torej, kdo bo zanetil prvo iskro, toda velike priprave, ki se vrše v prednji Aziji, dajo sklepati, da je tamkaj v bližnji bodočnosti Pričakovati velikih dlogodkov. -o-
tožba zaradi tunela
Chicago, 111. — Proti družbi, ki ima pogodbo za vrtanje tunela za podzemsko železnico, sta zadnjo sredo vložila David in Olga Linder tožbo za odškodnino $10,000. Par oddaja v svoji hiši na 741 No. Dearborn st. sobe v najem ter Pravi, da trpi veliko škodo, er mu ropot in tresenje pri vrtanju tunela ter kričanje delavcev odganja stanovalce.
svoje vlade isti dan objavil,
flfe'Jp,- Ift.^ragpisaio ..državno
posojilo v svrho nabave več
no m FranoP 'Juumcije in za rekonstrukcijah? stroške.
PREMEMBA V BOLGARIJI
Vlada odstopila baje zaradi spora glede Rusije.
Sofija, Bolgarija. — V tukajšnji državi je nastala ta četrtek vladna kriza, za katere vzrok, kakor se trdi, je v ozadju Rusija. Min. predsednik Kioseivanov je namreč podal ostavko svoje vlade, in sicer zato, ker je med njim in poljedelskim ministrom Bo-granovim prišlo do ostrega spora, baje glede odnošajev s sovjetsko Rusijo; Eogranov je zastopal stališče, da se imajo skleniti tesnejše zveze v Moskvo. —Sestavo nove vlade je kralj Boris poveril profesorju B. Filovu, dosedanjemu ministru za vzgojo.
-o---
SMRT ROJAKA
Chicago, 111. — Zadnjo sredo zvečer je preminul 54 letni John Sajovec, 1143 No. Lawndale ave. Truplo leži v kapeli .pogrebnega z a v o da :,om> ZeitHn, on Koder se pO vršil pogreb to soboto s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob
"emrarga" proti japonski ne bo
Washington, D. C. — Predlog, ki je zahteval, da se proglasi prepoved izvoza blaga na Japonsko, nima izgledov, da bi bil sprejet tekom letošnjega zasedanja kongresa. Senatski od!bor-za tujezemske zadeve je namreč položil zadnjo sredo ta predlog "na po lico," kjer bo najbrž pozabljen. Senatorji so povdarjali, da bi tak "embargo" kaj lahko vodil do vojne.
LADJE GREDO DRUGA ZA DRUGO — NA DNO
London, Anglija. — Tekom petih dni je Anglija, kakor javljajo mornariške oblasti, potopila štiri nemško submarine, od teh dva zadnjo sredo. Edlen teh podmornikov pa je pol ure prej, predno je sam šel na dno, torpediral in potopil neko angleško tovorno ladjo in z njo '6,000 ton govejega mesa, ki je bilo na potu iz Argentine, namenjeno za Anglijo. Angleži trdijo, da so v času, kar traja vojna, uničili skupno 40 nemških podmornikov.
10. uri. Pokojnik, ki je bil do-jkonzul
KRIZEMJVETA
—, London, Anglija. — Glasilo trgovske zveze je v sredo objavilo, da so še cene tekom zadnjega letu dvignila v Veliki Britaniji v Splošnem za 271/2 odstotkov. N. j bolj pa so poskočile cene ži ilom, namreč za 33Va odstotkov.
— Toronto, Oni — Tekom prihodnjih tednom .bo ošlšto prostovoljno na Finsk.v m vojiio	'"IpBpff-
skih letalcev. Tako je zadnjo sredo objavil tukajšnji finski
SILOVITI RUSKINAPADI
Finska vlada poklicala pod orožje moške, stare 42 in 43 let. —Rusi neprestano bombardirajo Mannerheimovo linijo.
Helsinki, Finska. — Neod-jenljivi napadi, ki jih izvajajo Rusi že skozi dva tedna na Manneheimovo linijo, so spravili Finsko v tako vstisko, da je bila vlada prisiljena, poklicati nove rezerviste pod orožje; obenem je tudi priznala, da so Rusi na neki točki zavzeli prednje utrdbe.
Poziv na mobilizacijo je prejel letnik 1897, torej možje, stari 42 in 43 let. Istočasno se je državni predsednik Kal-lio izrazi), da Finski ne preostaja drugega, kakor boje-'
Iz Jugoslavije
Huda zima, ki je zajela Slovenijo in celo Jugoslavijo, je v okolici Krškega zahtevala dve smrtni žrtvi. —- Skrivnost najdenčka, ki je na skrivnosten način prišel v ro-< ke dobrih ljudi. — Drugo.
Smrtne žrtve zime
Krško, 13. j an; — Ostra zima, ki vlada v vsem spodnjem Posavju, je zadnje dni zahtevala kar dve smrtni žrtvi. Ko se je vračala 46 letna vdova Lukačeva Ana s sinom Ivanom po pešpoti od jutrnjic, je rekla sinu naj gre pred njo, da bosta laže hodila. Kar naenkrat pa je sin Ivan slišal klic matere, in ko se je obrnil, je ta ležala na o b r a z u na tleh. Bila je že nezavestna, ko je prihitel k njej, in je kmalu nato umrla. Na glavi je imela več ran, kar je dalo po-
sklad v spomin mundeleinu
Chicago, 111. — Skupina katoliških lajikov je ustanovila odbor, ki si je nadel nalogo, da zbere sklad, s katerim bi se mogel postaviti nov marmornat oltar v koly Name katedrali v spomin pokojnemu kardinalu Mundeleinu. Kakor so izračunali, bodo stroški za oltar znašali ($55,000. Odbor ima svoj urad v žiipnišču katedrale.
m a z Iga pri Ljubljani, 2a pušča tukaj ženo, dva sina ter eno hčer, v Akronu, O., očeta, v No. Chicago, III., pa sestro. — Sožalje preostalim, večni pokoj pokojniku!
-o-
italija stroga proti
navijalcem cen Rim, Italija. — Ob izbruhu vojne v Evropi se je ustanovil posebni policijski oddelek, ki ima paziti, da ne bodo dobičkarji navijali cen živilom. Kakor se je zadnjo sredo obja vilo, je ta policija postavila pred sodišče skupno 32,410 dseb, obdolženih, da so neprimerno dvigale cene ali pa skrivale živila. Od teh jih je bilo kaznovanih 28,150, in sicer največ z denarno globo, dočim so bili drugi vtaknjeni v zapor, nekateri postavljeni na probacijo, mnogim so se zaprle trgovine, ostali pa so bili sicer izpuščeni, toda s svarilom.
— Berlin, Nemčija. — Iz mesta Stettin je bilo izseljenih nad 700 Judov zadnjo sredo, kateri bodo bržkone odpravljeni na Poljsko. Ukaz za izselitev je prišel nenadno in je bilo Judom danega časa za pripravo le 6i/2 ur.
vsak mora biti na svojem mestu
Berlin, Nemčija. -— Zaradi pomanjkanja delovnih moči se v Nemčiji strogo pazi na to, da bo vsakdo izvršil svoje delo in, da bo delal tam, kamor je postavljen. Tako sta bila zadnjo sredo obsojena dva moška na eno leto ječe, in sicer eden zato, ker je pustil svoie delo, ne, da bi tega prej javil, drugi pa, ker se ni priglasil na mesto, ki je bilo odbrano zanj. Pri izreku sodbe ' je sodnik Povdaril, da ie nepokorščina delavca na pram delovnemu uradu enaka nepokorščini vojaka v armadi
vati se, ne gledd na izid. Pri tem je ponovil že večkrat prej izraženo izjavo, da brani Finska interese vseh civiliziranih nargdov, ter, da zato tmii'upa.'.;dia bo prejela od iffi'j $5 ..ržijSnju pomoč. -
Bilka, ki točasno divja na karelijaki ožini za Mannerheimovo linijo, je tako ostra, cla jih je bilo celo v zadnji sve-ovni vojni le malo takih, in inci jo primerjajo bitki pred Verdunom. Očividno so Rusi odločeni, da morajo prodreti o linijo za vsako ceno, dasi je Finska tukaj najbolj utrjena. Na drugih krajih bolj proti severu, bi utegnilo biti prodiranje bržkone lažje, toda tamkaj je tak mraz in sneg, da so vojne operacije v času zime nemogoče. Do pomladi pa Rusija očividno nima časa čakati, kajti prvič bi do tedaj utegnila dobiti Fin ska , od zunaj tako pomoč, da bi bila težko premagljiva, in dhigič imajo za pomlad so vjeti najbrž načrte za akcijo kje drugje.
Kakor trdi poročilo iz Moskve, je zavzela ruska arma da tekom teh dni 16 nadaljnjih finskih utrdb, da jih ima zdaj zasedenih že okrog 100. --o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA
vod za razna sumničenja, da ni umrla naravne smrti, temveč cla gre za zahrbten umor. Nadaljnja preiskava pa je po-kazala, da ji je na zledencili,, poti spodrsnilo. P; .'i:.; ffe ku ueijitfwfo, w& ,1»' » "poinVfo- ' oami pretresa m&š&arfbv r&fcoj l nato umrla. Pokojmea zapu ] šča pet nepreskrbljenih otrok.: Včeraj dopoldm Je našel posestnikov sin Hodnik Jože iz Trške gore v tako zvanih K o d r o v i h Dulah v snegu zmrznjenega moškega, v ka-erem je spoznal posestnika iz Ravni pri Leskovcu Turši-ča Alojzija. Turšič je bil v etrtek popoldne v Krškem, kjer je na davčni upravi poravnal obrok svojega dolga. Na poti domov je gotovo opešal, sedel v sneg, zaspal in zmrznil. Čudno je, da ni nihče Turšič a pogrešal, ko ga dva dni ni bilo domov. Tudi Turšič zapušča številno družino Tudi v Bosni je letošnja zima zahtevala že več smrtnih žrtev. V sarajevski bolnišnici je izdihnil 50 letni sarajevski kavarniški natakar Salko Ze-njilovič, ki so ga pred nekaj dnevi našli premrlega na nekem vrtu. Čeprav so ga takoj prenesli v bolnišnico, so se zdravniki zaman trudili, da ga ohranijo.
na nogah, ker ima hud revma-tizem. Ker otroka ne morem več rediti, ga izročam v dobre roke." Zakonca Fideršek sta malčka gostoljubno sprejela v svojo hišo, o najdbi pa sta obvestila domačo občino. Ta je po oblastvu začela poizvedovati za roditelji. Po daljšem času je prišlo sedaj od orožnikov v Locah pri Poljčanah obvestilo, da so otrokove starše našli. Sta to zakonca Vinke, in Marija'9-orinšek iz Kc-belj, ki sta zelo revna ter »ia seda"] nepoznanega bivališča. • Tako jima otroka ne Korejo več vrniti, četudi bL*jtz p" našli, najbrž no -bi mogla otroka obdržati ,ter ga rediti, ker Še sami', nimata za- življpUji
RUSKI UJETNIKI NA FJiMSKEM
sneženi vihar v new v	yorku
. New York, N. Y. — Silovit vjhar s sneženim' metežem, ki Jivjal zadnjo sredo v tu-va.išnjem mestu, je skoraj do-, a ustavil veš avtomobilski Womet. Veter je bil tako mo-so še morali ljudje, ki uPali na cesto, oprijema-11 drogov, da jih ni odneSel.
cio unija glasuje o stavki
Chicago, 111. — Delavstvo v. tovarni za traktorje, last International Harvester Co., združeno v CIO uniji, je pričelo v sredo z glasovanjem, ali naj se progasi stavka, in glasovanje se bo nadaljevalo do sobote. Vzrok za spor je, ker unija odklanja razgovore za preureditev plač.
-o- .
zahteva znižanje prodajnega davka Chicago, 111. — V govoru, ki ga je imel v nekem predmestju zadnjo sredo, je drž. poslanec Schnackenberg kriti ziral triodstotni prodajni davek, češ, da je previsok. V januarju, pravi, je prinesel ta davek nad devet milijonov do-lax'jev dohodkov državi.
Skupina ruskih vojakov, ki so prišli v finsko vojno ujetnižtvo. Ka kor trdijo Finci, so v zadn;'h par mesecih ujeli na dffettisoče Rusov, druge tisoče pa pobili ter s tem izjalovili vse dosedanje sovjetske napade.
Najdenček v Hotinji vasi
Maribor, 12. jan. — V Hotinji vasi pri Mariboru imajo najdenčka, ki je prišel na prav skrivnosten način v roke dobrih ljudi. Bilo je dne 2. decembra okrog 4 popoldne, ko je posestnik Lovro Fideršek zaslišal za hlevom nek pritajen otroški jok. Ker se mu je stvar zdela zelo čudna, je šel po svojo ženo in oba sta odšla v smer, odkoder se je culo ihtenje. V kupu listja, ki se je nahajal za hlevom,ju je čakalo nepričakovano presenečenje. Našla sta tam malega otročička, zavitega v u mazane cunje in drevesno lub je, vsega premrlega od mra za in gladu. Poleg otroka pa je bil listek s sledečim napisom: "Otrok je zakonski sin, star 6 mesecev, rojen dne 11 junija 1939 ter krščen na ime Milan. Oče se nahaja pri vo Jakih, mati pa je zelo bolna
\in*'A In trj.ijt }J;> i
Syridi^.r&h oico liakuji,«h( -gn J|;vOTnj;t «4 ^niVi!^ v ' .n, Marij a Tr i-k. S. tnlim tezh^kim delom sta preživljala, sebe, in svoje ;, otroke; devet sta j;h imela, sedaj so jima ostali še trije, katerih najmlajši je doma in jim lajša večer življenja.
' ■ ■ —-—o---' *' ' ;
Mož, ki je vozil Slomšek« je umrl
V Sv. Križu pri Rogaški Slatini so 8. januarja pokopali tamkajšnjega najstarejšega farana 98 letnega Gregorija Hrepevnika. Starček je bil zanimiv zlasti zato, ker je bil izredno bistrega spomina. V mladih letih je služil za hlapca pri svetokrižkem nadžup-niku Janezu Kalinu. Večkrat je vozil z župnikovimi konji škofa Ant. Martina Slomšeka, ko je birmoval v rogaški de-kaniji. Dobro se je spominjal Slomšekove pridige ob blagoslovitvi temeljnega kamna ža nadžupnijsko cerkev p r i Sv. Križu.
Redek jubilej
V Predosljah pri Kr'anju na Gorenjskem je pred kratkim slavil štiridesetletnico službovanja kot organist in cerkveni k g. Alojzij Oven. Maloka-tera fara se more ponašati s takim jubilejem, zato so pa Vaščani tudi priredili jubilantu družabni večer, na katerem so se zbrali vsi cerkveni ključarji z g. župnikom na čelu, župan z občinskimi možmi in njegov pevski zbor, ki ga je vodil 40 let.
Samokres ni igrača
Sin premikača državnih železnic Anton Sertič v Košakih je našel star samokres. Fant se je s tem orožjem igral toliko časa, da se je sprožilo in krogla mu je prestrelila levo dlan,: da so ga morali oddati v bolnico.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LI«T .V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
FEBRUAR
12	P Lincolnovo r.
13	T Jordan, zvelič.
14	S Kv.-Valentin +
15	Č Fanstin
16	P Kv.-Julijana +
17	S K v. - Silvin +
18	N 2. Postna
19	P Konrad
20	T Vilfrik
21	S Feliks	+
22	Č Washing, roj.
ŠTEV. (NO.) 34.	CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 17, 1940 _ LETNIK (VOL.) XLIX.
£RYI SLOVENSKI OST ® AMERIKI
SStohr.1 Za vera in narod — K« pravico in resnico — od boja do tirno*!
SLASUJO SLOV. KATOH DELAVSTVA VI AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian OrganizationsI
AMERIKAN

(Metropolitan Newspaper Service)
TARZAN IN OGENJ V THORU
^uNrraiy Amres VvroreATCr'in"
Atlicin služabnik Mungo jc postaljže liepotrpežljiv in zopet začel govorili. "Ti Tarzan! Ti .Wong! Oba pridita z Mungo. Atliea hoče sedaj z obema govoriti." Perry O'Rourke je jezno stresel z gliivo'iu, "Prav nič se mi ne dopa* de ta politika, Tarzan. Meni se vidi, da ti ta vrag nastavlja zanjke."
Btran 2
AMERIKANStCI SLOVENEC
Sobota, 17. februarja 1940
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-delj'kov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto......................................$5.00
Za pol leta ......................................... 2.50
Za četrt leta .....................................1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto .....................................$6.00
Za pol leta .........................-..........- 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka......i................. 3.c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
^Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ...................................$5.00
For half a year ............................... 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...........'........................$6.00
For half a year .............................. 3.00
For three months ...............+________ 1-75
Single copy........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Pred političnimi viharji
remo soditi. Drugi, ki vzbuja precej pozornosti je znani senator Vandenberg in celo Taft iz Ohio vzbuja pozornost. Eden izmed teh treh, pravijo republikanci, bo kandidat njihove stranke. Izvolila ga bo seveda narodna konvencija. Med tem pa kandidatje potujejo in si delajo propagando.
Predsedniške volitve bodo na vsak način zanimive in burne. Poleg dohiačih programov raznih kandidatov, bodo igrala važno ulogo tudi stališča kandidatov glede evropskih zadev. Morda bo baš zunanja politika igrala večjo ulogo in bo bolj uplivala na volilce, nego domača gospodarska politika.
Končne strankine programe bodo seveda potrdile narodne konvencije, vsaka za svojo stranko. Ko bodo .enkrat objavljeni ti programi, bo mogoče še le jasno soditi o socialni veljavnosti in vrednosti programov ene ali druge stranke. Do tedaj pa je treba s sodbo počakati.
RAZNE ZANIMIVOSTI JOHNSTOWNA
IZ
V Združenih državah smo zopet na pragu letošnjih narodnih volitev. Prijave kandidatov za primarne Volitve so večinoma že vložene in prihodnje tedne bo pihala vse vrste propaganda za razne kandidate.
Koliko predsedniških kandidatov se bo še prijavilo nihče ne ve. Predsedniške kandidate pač postavi narodna konvencija vsake stranke in navadno pride ob konvenciji na površje premnogi skriti kandidat, takoimenovani "dark horse". Politika je pač zvita v vsakem političnem taboru.
Kandidati za druge urade, kot guvernerji, in drugi državni, okrajni, mestni in drugi uradniki, pa morajo prijaviti svoje kan<&3atU-re. Pridobiti morajo med volilci svojih etistriktov predpisano število podpisov, nakar jih urad za prijave kandidature sprejme in objavi kot kandidate strank, li katerim pripadajo in strankini pristaši potom glasovanja izbero ali nominirajo strankine kandidate za končne volitve.
Zdaj smo v oghjr primarnih volitev. Demokrati in republikanci bodo potora; irltnarnih volitev izbpli svoje I^iui^itt:..Ti	i sevala eestokrat vsiljeni po
raxriih političnih vo4iu. >il\ In m,.ogoi:rat imajo pristaši' strank za voliti le to, harf; t izbero preje razni politični bosi. Le malo res neodvlt ^ih kandidatov kedaj pride v ospredje. To smo že večkrat prikazali v sličnih slučajih. Toda dokler je sistem tak, kakoršen je, se pač dosti pomagati ne da. Tisti, ki imajo politiko v zakupu, pač ta sistem spretno izrabljajo.
Najvažnejše v tej deželi so pač narodne volitve vsake štiri leta, ali ki se vrše vsako prestopno leto. Pri narodnih volitvah izvolimo predsednika republike. Narodne volitve so važnega značaja. Obe glavni politični stranki v deželi, to sta republikanska in demokratska, imata svoje gospodarske programe, na podlagi katerih vlada njih kandidat, ako je izvoljen v predsedniški urad.
Ameriško javnost je zadnja leta in še zdaj vedno zanima vprašanje "tretjega termina". Nasprotniki New Deala se boje predsednika Koosevelta, posebno pa še njegove popularnosti med ljudstvom in mu predbacivajo vse vrste ambieijoznost, da bi rad postal diktator itd. in kažejo na te razloge, češ, da je nevarnost, da bodo hjegove ambicioznosti zmagale nad amerikanizmom in njega tradicijo ter da bo zahrepenel po tretjem terminu. Te politične sape seveda prihajajo največ iz vrst republikancev, kjer bi radi vtepli javnosti v glavo najslabše mnenje o predsedniku.
Predsednik se ni izrazil glede tega doslej še ne tako ne tako. Težko, da bi se odloČil zanj, razun če bi nastale izredne razmere. Radovednost pa hudo tare nasprotnike in je to nekaka politična živčna vojna v Ameriki, za nasprotnike sedanje administracije.
Na demokratski strani sta stopila nekoliko v ospredje dosedanji podpredsednik John Garner in načelnik demokratske stranke Jim Parley. Prvi je že dalj časa nami-gaval na kandidaturo za predsednika. Drugi pa je na Lincolnovi proslavi v Springfieldu baje objavil svojo kandidaturo. Kakšen izgled imata oba, se ne da na hitro presoditi. Dvomljivo pa je/ da bo eden ali drugi teh dveh zmagal. Zmagal bo najbrže kandidat, katerega bo postavil in odobril Roosevelt. Kdo bo ta mož, danes še nihče ne ve.	•
Na republikanski strani sta pa doslej osvajala največ pozornosti v ameriški javnosti Thomas E. Dewey, mladi pravnik v New Yorku, ki je kazal zadnja leta v raznih državnih in javnih zadevah veliko in izredno aktivnost. Je iz vrst mlajših republikancev. Govori in povdarja, da je treba Američanom dati novega duha, ki naj oživi samozavest in pobudo v srcih Američanov, da postanemo zopet aktivni iz česar naj izide deželi nova doba prosperitete. Obsoja sedanje trošenje New Deala. Pravi, da New Deal troši letno devet biljonov. Kljub temu pravi, da ima dežela krizo, v kateri si ne more pomagati ne farmar, ne delavec v mestu. Tako je .povdarjal te dni v svojih govorih po zapadli. So te njegove besede iskrene ali ne, mi ne mo-
Johnstown, Pa.
.. Mogoče cenjeni čitatelji Amerikanskega Slovenca mi-siljo, d'a pri nas v Johnstownu ni nobenih novic to pa ni res. Novice so na dnevnem redu, le osebe ni, ki bi te novice javnosti poročala.
Vesela novica je to, da je slovenska javnost po dolgem Času spet na radio zastopana. Zasluga gre za to g. Louis Kaplerju, voditelju orkestra. Njegovi godbeniki že dalje časa igrajo na Johnstown radio postaji v zadovoljnost Sloven cev. V začetku letošnjega leta pa so uvedli v slovensko petje svoj program, kar je gotovo v veselje in zadovoljstvo vseh Slovencev v naselbini. Med spremljevanjem orkestre nastopijo gosodični Julia Snaj-der in Pavlina Zakrajšek. Program je vsaki torek ob 8 m zvečer, .ur WJAC postaji. G. Kaplerju naj bi se 'slovenska društva in klubi oddožili s tem, da jih najemajo za svoje prireditve. Igralci so dobri in poleg tega so domaČi. Korist od tega bomo imeli vsi, če si medsebojno pomagamo.
Mr. Martin Rovansek iz Co-nemaugh, Pa., R. D. 1, je dne 5. februarja stopil v zakon s svojo izvoljenko, ki si jo je izbral od poljskih staršev. Želimo jima, da bi bilo njuno zakonsko življenje srečno! — Gospa štorklja je obiskala družino Mr. in Mrs. L. Kapler in jim pustila za spomin sina prvorojenca. Mati in dete se počutita dobro. Castitamo!
Seveda imamo tudi precej bolnikov in nekateri med njimi se nahajajo v bolnišnici, druge zopet muči prehlad. Ker je ietka zima celi mesec prav neusmiljeno pritiskala, je marsikomu vsilila žig prehlada. ,
Ker je ravno mesec katoliškega tiska, vas opozarjam na knjigo 'Za božjim klicem' v kateri se opisuje življenje in delovanje preč. g. kanonika Rt. Rev. J. J. Orna-l na. Knjiga je jako zanimiva
kaj v drugačni luči. Izkupiček te knjige gre za Baragove semenišče. Knjiga je vezana in se naroča pri Rev. Ju lius Slapšak 3547 East 18th Street, Cleveland, O. Sezite po knjigi in pomagajte dobri stvari.
II koncu izrekam iskreno zahvalo vsem številnim prijateljem, ki ste me obiskovali tekom moje bolezni. Prepričali ste me, da svet le ni tako črn, kakor ga nekateri slikajo. Crnopolti sodelavci so napravili biro, ker me ni bilo par tednov na delo in zbirka je prinesla nekaj dolarjev. Da, tudi Črni imajo blaga srca, dasi jih nekateri belopolti jako sovražijo, za kar dostikrat nimajo vzroka. — S hvaležnostjo ;pozd;ravljeni prijatelji in čitatelji.
M. Klucevsek -o-
venca. Voditelji v Minnesoti bi morali postati sedaj nad vse živi, če hočejo priti do zmage in če hočejo, da bo Minnesota zmagala.
Katarina Kocjera -
LEPA NARODNA IGRA V BARBERTONU
Barberton, O.
V torek 20. februarja ob 7:30 zvečer prirede članice Podružnice št. 6, SŽZ v Highland School na 25th St. N. W. lepo narodno igro aOur First Flag." Ta igra je bila prirejena že lansko leto na Wash-ingtonovo rojstvo, oziroma za 150 letnico Združenih držav. Takrat je bilo povabljenih nekaj mestnih in šolskih mož in žena, ki so nas prosili, če bi hoteli to igro igrati za šolo, kar smo seveda obljubili in sedaj moramo to obljubo izpolniti. Rada bi torej videla, da bi to igro prišli pogledat tudi naši ljudje. Naš cerkveni pevski zbor je bil že parkrat povabljen v to šolo, da je za pel nekaj krasnih slovenskih pesmi. Vem tudi, da so že druga društva prosili, za sodelovanje s šolo. Zato pa rojaki, pridite v torek 20. februarja vsi v šolo na prireditev.
Program prireditev se bo nekako tako le vršil: Najprej zapojo kadetinje Slov. ženske zveze pesem "God Bless America." Potem bodo kratki na-
SMRT KOSI PO MINNESOTI
in stane samo en dolar. Kdor jo bo prebiral, bo videl marsi-
Greaney, Minn.
Ker r|vllo pošiljam ni n o, bom obenem žalostno jvest, da smo pokopali rojakinjo Marijo tek, ki je umrla v Duluthu svoji hčeri, katera jo je la k sebi. Pokopana je 1. februarja iz cerkve sv. Bri-gite v Greaney na pokopališče. Stara je bila 89 let in zapušča sina Franka Petek na Ely in dve hčeri. Mož Martin Petek ji je umrl že dne 22. junija lanskega leta in od takrat nismo imeli dosedaj nobenega pogreba. Umrl je v starosti 86 let. Oba sta torej dočakala prav lepo starost, Tukaj na Greaney sta si tudi ustanovila svoj lastni dom že pred 29. leti in potem so ves čas živeli tukaj na farmi. Veselilo jih je delo in mirno far-marsko življenje. Večkrat sem jih obiskala in so sami priznali, da tako življenje in delo na farmi, je njihovo zdravje Pokojni Martin je prišel vsa-ko nedeljo k sv. maši, četudi je bilo -tri milje hoda, dokler ga ni pred dvema letoma bolezen ustavila. — Naj oba v miru počivata in naj jima bo večni pokoj.
Velika kampanja se je pričela za Amerikanskega Slo- i
govori in deklamacije, za temi igrajo dekleta na električno Havaian kitaro, potem pa fantje na "trumpet in accor-dian." — Za tem je igra "Our First Flag." — Po končani igri .sledi pesem "Star Spangled Banner," katero pojo kadetinje SŽZ. — "Toe dance" proizvaja Barbara Jean Fo-lin. — Potem nastopijo zopet kadetinje SŽZ ki proizvajajo tako imenovani "Drill," pod vodstvom Mr. D. Price. — Torej prav zanimiva prireditev, katero nikar ne zamuditi. -Pozdrav 'm^riaaVfcTettNi
Jennie Okolish
njivasi Marija Skočir pd. Sun-drovka, vdova in užitkarica, ki je dosegla lepo starost 84 let.
15. jan. pa se je ločil iz tega sveta v Ljubljani g. zlato-mašnik Miko Žugelj vpokoje-ni župnik, rodom Belokranjec, ki se je rodil 1. 1865 v Podzemeljski župniji. Posvečen je bil 1. 1889 in je služboval v Istri. V pokoj je stopil 1. 1923. Zadnja leta je bival v Dravljah. Lani je obhajal svojo zlato mašo. V Istri je naj-dalje služboval kot župnik v Kringi v dekaniji Pazin.
V	Metliki je bilo lani rojenih 87 otrok, 53 dečkov in 34 deklic, umrlo je 46 oseb, 24 moških in 22 ženskih, poročenih pa je bilo 13 parov. Ker zima vedno huje pritiska, je Kulpa zamrznila na več krajih, kakor že dolgo ne. Ljudje se bojijo, da 'bo po-zebla vsled hude zime trta in sadno drevje. Tudi vode je že zmanjkalo po nekaterih vaseh za napajanje živine.
Na Radovici je bilo lani rojenih 25 otrok, umrlo je 14 ljudi. Na isti dan 28. dec. lani sta umrla Radoš Janez, posestnik, star 83 let in njegov sin Martin, posestnik, star 54 let. Oba je zadela kap na jezik. Huda zima pritiska tudi na Radovici. Ker je na Ostrižu pogorel mlin, nimajo ljudje kje mleti, na Kulpo imajo pa predaleč.
V	Lučah pri Višnji gori je zapustila ta svet 1. jan. Katarina Trontelj pd. Vrjakova mati, ki je bila daleč naokoli znana po svoji dobrotijivosti.
V	župniji Polica pri Višnji gori je bilo lani rojenih 20 otrok, umrlo pa je 11 oseb. Svojega dušnega pastirja g. župnika, ki je že skoraj eno leto v bolnici v Ljubljani, fazani že prav težko pričakujejo.
V	Šmartnem pri Litiji se je lani narodilo 47 otrok, umrlo je 51 oseb, porok pa je bilo
iS. •-•Fo - "nov. leW stA Umrlžr Marija Jug iz Skubč in Janko Kepa, ključavničar na Ustjih.
V	Višnji gori je urhrla 13. jan. Mar. Štepic.
V	Leskovcu so pokopali Lojzeta Turšiča iz svetodušne
Dogodki
■d Slovenci pe Ameriki
Knjižnica dobila
Buhl, Minn. -
- Tukajšnja ' knjižnica poroča, da je prejela okrog 40 raznih angleških! knjig. Poleg teh si je nabavila tudi več slovenskih knjig, ki so na razpolago slovenskemu občinstvu.
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Te dni je prejela Mrs. Agnes Opaskar z Bayliss Ave. iz starega kraja | žalostno vest, da ji je v vasi Jurjevica pri Ribnici na Dolenjskem umrla njena mati Frančiška Kaplan v častitljivi starosti 82 let. Pokojna je bila v domačem kraju znana kot Mežnarjeva mama. Zapušča dva sinova v domovini, tukaj pa zgoraj omenjeno in sina Johna.
Odpotoval
Cleveland, O. — Dr. J. W. Maly, ki je bil imenovan za novega častnega konzula kraljevine Jugolaviie, je zadnjo sredo odpotoval v New York, kjer se je predstavil jugoslovanskemu konzulatu in od tam v Washington, D. C., kjer bo dobil vsa potrebna navodila za svoj novi urad, nakar se zopet vrne v Cleveland.
Zanimiva prireditev
So. Chicago, 111. — V nedeljo 18. februarja priredi tukajšnje društvo Najsv. Imena zanimivo Card Party v cerkveni dvorani. Ta prireditev bo zlasti zanimiva, ker bodo za najboljše igralce izredna lepe nagrade. Zato se pričakufi je velike udeležbe od strani občinstva. Začetek je točr.-cb 8 uri zvečer,
NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC Iz Temeniške doline
V	Št. Vidu pri Stični je bilo rojenih 1. 1939. 120 otrok, j župnije. Na potu proti domu 70 dečkov in 50 deklic, umrlo je 64 oseb, poročenih pa je bi-
32 parov. Po novem letu je iz tega sveta ločila najstarejša faranka Ana Strus Gorenjčeva mati" iz Zagori-ce, ki je dosegla lepo starost 94 let. V Dobu pa je umrl Jože Zajec v starosti 86 let. Na praznik sv. Treh Kraljev so domači šentviški dijaki uprizorili lepo igro "Luč z gora," katere se je udeležilo veliko gledalcev.
V	Grosupljem bo ustanovljena letos prava župnija ali 1'ara.
Na Bučki je bilo lani rojenih 24 Otrok, 10 dečkov in 14 deklic. Umrlo' je 12 oseb, poročenih pa je bilo 10 parov.
V	Višnji gori pa je zagledalo minulega leta luč sveta 35 otrok, umrlo je 27 ljudi.
15.	jan. je urrfrl pri nas na Kukenberku Janez Kotar pd Anžič, star 82 let.
16.	jan. je umrla v Marti-
mu je postalo slabo, da je obležal in zmrznil. Zapušča številno družino.
V Krškem je umrla Ivana Cesar, vdova trgovca, ki je doživela visoko starost 91 let.
Po novem letu imamo hudo zimo in veliko snega in še zmirom sneži. Ves promet je močno oviran, vlaki imajo po cele ure zamude.
Ivan Šašelj
NAROČNIKI, ki obnove v tej
kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgodovinski zemljevid z 32. strani.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Ra dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
• Dve operaciji Cleveland, O. — Na opera, j cijo -v St. Vincent bolnišnici \ se je podala- Miss Rose liogel ' z East 74th Street. — V Cleveland Clinic bolnišnico se je pa moral podati v svrho operacije Joseph Stare z East 64th Street.
• Pljučnici je podlegel
Klein, Mont. — Tukaj je nedavno podlegel pljučnici rojak Anton Mahne, v starosti 59 let. Doma je bil iz SelišČa pri Ilirski Bistrici, v zasedenem ozemlju in je bival v Ameriki 29 let. Tukaj zapušča ženo.
Nagla smrt
Johnstown, ^Pa. — Med pogovorom s sosedo se je dne 8. februarja nenadno zgrudila na tla zadeta od kapi in n» mestu umrla Mrs. Terezij*1 Miklavčič, rojena Trpin. Do ma je bila iz Drage na Do lenjskem in je bila stara let. Zapušča tri sinove in ti'1 hčere, dočim ji je mož umr' že pred tremi leti.
-o-
Širite in priporočajte lis
m
"Amerikanski
Slovenec!"
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Navsezadnje," . spregovori bolj počasi Kitajec Dr. Wong, ki jc stvar drugače premislil kot nagli i'crry in reče: "Če bi Athea nameravala tu kako zvijačo za Tarzana, bi poslala samo ponj, lie pa da pokliče z njim tudi mene. Pojdimo torej s tem odposlancem, da u-' strežemo kraljici Athei."
Tarzan jc kaj hitro spoznal, kako pametno je vse preudaril Dr. Wong in ga pogledal v obraz, toda Kitajcev obraz je bil nerzpremenjen, kot maska, brez vsakcg:) izraza. Tudi Perry jc uprl svoje oči v Kitajca in zagonetno se mu je zdelo, da je Atliea izbrala fijfcga, nainesto koga drugega.
"Kaj neki vidi Atliea na tem dolgočasnem Kitajcu," si jc mislil Perry. Tarzan jc pa stal brez vsake bojazni pri vratih, Dr. Wong za njim. "Mi smo pripravljeni, Mungo I" izpregovori Tarzan. Rumeni velikan odpre vrata in odidejo. "Bog ve, ali sc še kedaj vrnejo," vzdihne Jannette v strahu.
Sobota, 17. februarja 1940
IZ ZGODOVINE ZEMLJEPISNIH
KART
VOJNEM POSVETU
Danes si težko že predstavljajo, kakšen pomen imajo neka dejstva v svetovnem prometu. Enotni številčni sistem, mednarodna poštna zveza, celinske in Pomorske karte, vsega tega in mnogo drugega si preprosto ne moremo več odmisliti. Najvažnejše pa so morda karte. Že kot otroci se navajamo nanje, zanašamo se nanje in segamo po njih vsaki priliki, pa so nas tako razvadile, da bi nam bilo kar težko podati že približno obliko Poedinih celin in njih medsebojno lego v risbi.
V vseh časih je bilo dovolj Podatkov o poteh in poskusov, l)i kakšno deželo ali pokrajino objasnili z beležkami in risbami. Toda od tehnike starih Egipčanov do današnjih metod v tem oziru je dolga pot. Najstarejši risalec zemljepisnih 'iart, ki ga poznamo po imenu 3e bil Anaksimander iz Mileta Njegov zemljevid iz 6. stol. pred našim štetjem prikazuje tipično Podobo sveta tedanjega časa zemlja je bila po predstavah ljudi krožna plošča, ki jo je oblival ocean, v Delfiju pa je bilo središče sveta. Razdalje in višine je karta navajala po primitivnih cenitvah. Takšne karte so izdelovali iz kamna in brona. V 17. stol. so poskušali nakazovati že sferoidno obliko zemlje ter rastlinstvo in živalstvo poedinih dežel. Sredi narisa dežele so risali bivali in rastline, kakršne so bile v deželi pač doma. Razvila se je prava umetnost risanja kart in danes plačujejo karte iz tedanjega časa z visokimi cenami — seveda pa bolj iz estetskega zanimanja nego zavoljo njih stvarne vrednosti. Veselje do lepih kart je imelo svoje nedoštatke Bobra karta ni bila tedaj tista, ki bi pazila samo na točnost, temveč je šlo predvsem za lepo l';sbo. Ce je imela kakšna reka j^do linijo v svojem toku, če je kakšna obala enolična v sv°jem poteku ali preveč nemirna, potem sta risar in bakroreze pomagala malo po svoji uvi-
devnosti, umetniška popolnost je bila bolj v časteh nego točnost podajanja.
Ko pa je prišla v veljavo čedalje bolj eksaktna znanost in je zahtevala stvarno natančnost, so se spremenile tudi metode za risanje zemljevidov. V zadnji četrtini 18. stoletja so nastali temeljiti preobrati. Po eni strani so izmerjali in proučevali vse dežele po francoskem vzorcu v vojaškem upravnem iu drugih ozirih, po di*Ugv strani so znanstvene odprave odpirale dotlej neznane dežele. Velik del kart se mora za svojo točnost zahvaliti generalnim štabom. Za izpolni tev pomorskih kart je imela v prejšnjem stoletju posebne za sluge Angleška, danes se udeležujejo tega dela pač vse dežele, ki imajo kakšno vlogo ob morjih in na morjih.
Merjenje zemlje in izdelovanje zemljepisnih kart je še danes veliko delo. Čeprav tako zvanih belih lis na kartah danes skoraj ni več, si vendarle n^ smemo misliti, da bi ne bilo za kartografe nobenih problemov več. Celo v Evropi sami so predeli, ki jih je treba v tem oziru še obdelovati. Seveda pa gre takšno delo danes po zaslugi vseh mogočih modernih pripomočkov in izumov vse hitreje in zanesljiveje izpod rok nego v prejšnjih časih. Dane? niti ni več potrebno, da bi se trudili po bolj ali manj raziskanih terenih in da bi jih merili z nivelirnimi instrumenti in merili. I etalo in fotografska kamera dolujeta v tem pogledu avtomatično in popolnoma točno. Posnetki iz zraka se s posebnimi optičnimi pripomočki spreminjajo v karte, ki podajaj^ točne oblike in višinska razmerja. Merilno in raziskovalno delo, ki je pa seveda še vedno naporni in zahteva mnogo pozornosti, se vrši v glavnem v laboratoriju. Tudi razmnoževanje kart s pomočjo fotolitografije in novih postopkov ni več poseber. problem, kakor je bilo to v starih časih.
Od leve na desno: Francoski min. predsednik Daladier, angleški zun. minister Halifax ter min. preds. Chamberlain. Slika je bila vzeta ob nedavni seji vojnega sveta v Parizu.
Kuhaš, na primer, krompir, da ga potem pražiš. Za to kuho ti ni treba dveh posod. Ko je krompir skuhan, streseš krompir na štedilnik, posodo po-miješ, daš mast vanjo in prav isti posodi pražiš krompir. Isto moreš storiti z drugimi prikuhami — in podobno.
Važno je, da pomivaš čim bliže vodovoda, in da imaš vse, kar potrebuješ, pomival-ko, krtačico, pesek, pripravljeno poleg sebe. V vročo vodo daj pest luga ali sode. Vse sajaste posode obriši prej s papirjem, Ko je vse v redu krog tebe, začni pomivati, pa. ne nervozno, ker to povzroči črepinje. Pri pomivanju so besede "Počasi hiti!" še najbolj umestne. Če hočeš, da ti ostane posodje dolgo celo, misli na to geslo!
PRIPRAVA NEKATERIH jedi
Zeljna juh«.
Detli v kožico žlico masti in drobno sesekane slanine, pre-cvri v njej žlico drobno zre-
^"do'drogega'S;1™ Sebule- 1,ridoni Elav0 ""
ASTRONOMSKI DOGODKI 1940
Marsikdo bo smatral -/a dobro znamenje, da je vladar letošnje-8a leta sonce. Letne vladarje so si izmislili v dobi, ko je bija astrologija, predhodnica moder ne astronomije, na višku svojega u£leda. Letno število delimo > Sedmico. Ostanek so lahko stebla 1, 2, 3, 4, 5, 6 ali 0 in ta šte vda pomenijo po vrsti lahke Sonce, Venero, Merkurja, Me 5®c> Saturna, Jupitra ali Marta.
delimo 1940 s 7, nam ostane i . ' 1 Jn to pomeni sonce.
Moderni astronomi seveaa ni-'najb mnogo smisla za takšne PHlično samovoljne račune. Za n_je ni nič posebnega da se vr j-jjo planeti in z njimi naša zem lja s svojim mesecem okrog son-Ca- Pogled v globine vesoijstva ■"h uči, da je sonce lc zvezda Srfdnjega reda in srednje starosti. Pomembnejših zvezd in nebesnih pojavov je v vesoljstvu dovolj.
Zanimivo je število dni v no-Vern letu. To leto je nami.ee prestopno in kot takšno mora izenačiti neke netočnosti v koledar •1u' Namesto normalnih 365, bo unelo 366 dni, Velikonočne praske bomo imeli letos S« poseb-510 zgodaj, namreč že 2-1.. mar-;.a- Zavoljo tega bodo tudi osta 'Prazniki, ki so odvisni od ve-lke noči, zgodnjega datuma, ynebohod bo 2. maja, Binkošti maja. Telovo pa 23. maja.
Leto 1940 nam prines«. vtč po-nembnih astronomskih d:)god Dne 7. aprila bc krožil; . ■rijni mrk, popoln sončni mrk ? L\ 1- okt S krožnim mrkom | »o letos bahala lahko Ameri id B Popolnim pa Afrika in In
Kako si olajšaj pomivanje
Mnoge gospodinje se kar ne morejo nehati pritoževati zaradi pomivanja. Že pri kosilu se dviga iznad mize kakor štrašilo in pokvari gospodinji ves tek in veselje do jedi. V mnogih hišah pa pomivanje niti ni noben "problem" niti nobeno vprašanje; opravljeno je brez slehernih tež;koč in brez besedovanja.
Dozdeva se torej, da zavisi vse od tega, kako je to elelo opravljeno in s kakšnimi pripomočki. Predvsem je poglavitno, da je posoda čim prej pomita! Zakaj se he bi skodelice od zajtrka in krožniki, in kar se je še umazalo, takoj pomilo, je nerazumljivo. To je kar brž storjeno. Če pa vse to posodje stoji, se vse prisu-ši, in nato pride zraven še posodje od kosila in še od mali ce in večerje! In če naj potem gospodinja pomije vse to šele zvečer, ko je že od vsega dne va utrujena, potem seveda m čudno, če se pomivanja pre straši in ga odloži na prihod nji dan! se nabere seveda še več posod.
Dalje je prav, če se navadimo, da damo lonce, kožice, sklede — takoj namočiti. To je pripomoček, ki nam delo pri pomivanju zelo olajša, j Važna je tudi ureditev pomi-I vanja. Koliko časa in koliko moči gre v izgubo s samim te-, kanjem sem! in tja po kuhi-
se, zloži na pekačo, postavi v pečico, da se posušijo in malo zapečejo. To je prav dobro pecivo k čaju.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI Če se v aluminijastem loncu d pripali, tedaj skuhaj v loncu čebulo, potem se bo vse kar je v loncu pripaljenega
dvignilo in lonec bo očiščen. *
Pekače in druge pločevinaste posode za peko se dajo najlepše očistiti, dokler so še gorke.
IZ DOMOVINE
Z dinainitom ae je razstrelil
V Trbovljah je vzbudil mnogo pozornosti slučaj smrti strelnega 'mojstra Franca Aliča. Mož je bil marljiv rudar, ki se je pa zadnje čase vse preveč udajal pijači in ni hodil redno na delo. Nameraval se je končati z žjeno in unom vred. Usodnega dne ju je vabil, naj gresta z njim, nazadnje se je podal sam zdoma, zataknil si je tri dinamit-ne patrone na levo stran pasu, obslonel ob hišni ograji ter naposled z vžigalnikom potegnil po treh zvezanih di-namitnih patronah. Strahovito je zagrmelo in Aliča razne slo na drobne kosce. Star je bil 45 let in zapustil ženo in tri otroke, od katerih dva še nista preskrbljena.
P. Kazimir Zakrajšek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Atnerike.)
(Daije) 10. Po triintridesetih
Nesreča
Kristina Zekar, hčerka to-pilniškega mojstra je na potu iz cerkve proti svojemu domu na Polule pri Celju tako nesrečno padla, da so jo morali oddati v celjsko bolnico. — Pri smučanju se "je težko ponesrečil 14 letni Evgen Brež-nik iz Nove vasi pri Celju. Tudi on je moral v celjsko bolnico. — V Javorju pri Črni je nesreqho padla na poledenelih tleh 39 letna Ana Romih, ko je nesla sadje in je morala tudi v Golnico.
-o—■—•
dija. Luninih mrkov sploh ne bo pač pa bo v noči 11. do 12. novembra prehod planeta :ierkur- nji! Seveda je komodno, a ze , ki ga pa v Srednji Evropi > bodo opazovali. Gre za prehod omenjene preraičnice pred soncem, kar se bo zgodilo v času 20.49 do 1.35, torej v času, ko je na našem delu zemeljske oble noč. Opazovali pa bodo ta astronomski dogodek v Ameriki Avstraliji in v nekih deiih Azije. Zadnja leta dajejo astrono mom mnogo priložnosti za opazovanje sončnih peg. K-.ikor vse kaže se perioda njihovega številnejšega pojavljanja še ni za kij učila in tako si znanost obeta,
lo narobe, če umazano posodje kar ves dan postavljamo in razstavljamo po kuhinji, to se pravi, da ga kar pustimo tam, kjer se nam zdi. A kakšna je zato kuhinja ves dan in kako je poleti, ko se muhe nabirajo po posodah! Ali ni mnogo bolj prijetno, da vsa ko posodo sproti pomiješ? In čemu toliko ponev in kožic!
da bo mogla v novem leti: dognati še marsikatero njihovo skrivnost.
OBA BOSTA "RONALA"
Poštni mojster Farley in podpredsednik Garner na nedavnem zborovanju vodstva demokratske stranke. Kakor se sliši, se nameravata oba moza potegovati za predsedniško nominacijo.
tanke rezance zrezanega in poparjenega zelja, malo paprike in funt olupljenega in na kocke zrezanega krompirja. Ko se dobro prepraži potrosi tri žlice moke in ko se tudi ta prepraži zalij s tremi ivorti vode ter osoli. Če ni juha za postni dan,, lahko pri-deneš kot priboljšek kakega četrt funta na drobno kocke zrezane svinjine. Ko je vse dovolj mehko, daj z opečenim kruhom na mizo.
Nadeta jajca
Skuhaj v trdo šest jajec, clupljene prereži čez sredo, rumenjake vzemi ven in jih pretlači skozi sito s polovico obribane in v mleku namoče ne žemlje. Segrej nekoliko presnega masla, deni noter drobno zrezane čebule, peter sija in drobtin ter Prepraži. Zdaj vmešaj nekoliko presne ga masla, členi vanj en sirov rumenjak, praženje, pretlače-ne rumenjake, malo mešane dišave, primerno soli in sneg. Kuhane beljake pa še bolj iz-dolbi in jih napolni s to zmesjo. Stisni dva in dva skupaj, da je celo jajce, povaljaj v jajcu in zribanem kruhu in ocvri. Ako ti ostane kaj zmesi, naredi iz nje jajcem po dobne cmoke in jih tudi ocvri. Na mizo daš lahko same, ali naloži okolu prazen grah ali gobe.
Janežev preprečenec
Mešaj da naraste pet unč |sladkorja, dve. jajci in dva rumenjaka, primešaj se žlico stolčenega janeža in pet in j pol unč moke ter dobro zme-[šaj da bo gladko testo. Majhno pekačo dobro Pomaž,i I sirovim maslom, posuj malo moko in zlij notri testo, raz-| ravnaj ga enakomerno, ter peci 30 do 10 minut. Pečeno :vrni na lesen krožnik, na-I slednji dan zreži na tenke ko-
Na clivjem lovu našel smrt
Pri Negovi so v gozdu našli mrtvega 18 letnega Konra da Ketiša, posestnikovega sina, katerega so pogrešali teden dni. Kot se je izvedelo, je postal žrtev svoje lovske strasti, ko je šel v družbi svojega prijatelja na lov na. fazane. Prijatelj je videl, kako je ustreljen mrtev obležal, mu vzel puško, njega pa pustil in iz strahu pred posledicami, je o dogodku molčal vse, dokler niso nesrečneža drugi našli v gozdu.
-—o--
Raztopljen svinec v obraz
Nesreča je zadela pri delu 15 letnega vajenca Milafta Plečkota v- Ljubljani, ko mu je brizgnil v obraz raztopljen svinec in ga nevarno ranil na očeh. Fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer m'u skušajo zdravniki rešiti vid.
-o-
'ŠIRITE AMER.. SLOVENCA'
Cleveland,
Ameriška naša Ljubljana, kako si nam draga! Slovenskemu rodu si sveta: Kropila te mnoga slovenska
je sraga, kropila slovenskih trpinov
je kri, ko lačni brezdomci, tu semkaj so kruhel-ca prosit prišli.
Največ si jih tam sprejela. Postala si draga jim mati postala tako si ameriška naša Ljubljana,... Ameriška naša Ljubljana, kako si nam draga! Dne 25. novembra letos je bilo ravno triintrideset let, ko sem se prav takole peljal na železnici - proti Clevelandu, tudi na B. O., kakor se peljem danes, povabljen prav od istega rojaka, ožjega in daljnega, Mr. Grdina, kakor takrat, prav tako prav kar pri-šedši iz domovine, torej — zelenec, greenhorn.
Vendar, ,kolika razlika takrat in danes v vsem! Takrat mlad 28 letni duhovnik, komaj dve leti v cluhovski službi, poln mladeniške duhovske dinamike, prepričan, da bom cel svet spreobrnil k Bogu za ideje in ideale, katerih sem bil sam poln, pa tudi poln neizkušenosti in n e p o z n a nja realnega, dejanskega človeškega življenja, ki tako malo mara ravno za te ideje in ideale, dasi jih je pa najbolj potreben.
Danes siv starec, z dolgoletno duhovsko službo za seboj, burno, pestro, borbeno, polno razočaranja, bridkih prevar, s poznavanjem realno ?ti človeškega življenja bolj kot malo kdo drugi.
Kot v neko neznano temo sem se pred 33 leti bližal Clevelandu, temo, katere sem se bal, v katero me je pa gna la močna želja pogledati, kaj je za to temo? Kako se bo razvilo za to temo moje bodoče življenje, saj ga imam vendar še celega pred seboj in je cel njegov potek odvisen ravno od te teme, nepoznanja Clevelanda in njegovih zamotanih razmer? Kako jih bom prav presodil? prav razumel in pravilno uredil smer svojega življenja?
Danes vem, kaj je bilo za to temo. Kot z višine Triglava triintridesetih dolgih let gledam na to ameriško Ljubljano nazaj daleč tja doli v dolino zlate moje mladosti. O, zakaj nisem mogel že takrat vsaj za trenutek stopiti na današnji "Triglav" sivih izkušenih let in te pogledati tako, kakor te danes vidim! Kako vse drugi bi bil tek mojega življenja Ali bi bil boljši? Bi bil mirnejši? Ali bi bil uspešnejši?
Bog ve! V Ljubljani imam dobrega prijatelja, profesorja, ki vedno trdi, da je vsikdar vse prav, kar se na svetu zgodi. Morda ima prav. V enem se gotovo strinjam z njim —• glede mojega Clevelanda in glede smeri celega mojega poznejšega življenja do danes. Ali nisem imel v svojem življenju še dosti enakih Cle-velandov? Po čudni, poti sem bil pognan vanje, vržen v vrtinec čudnih, zamotanih razmer. Pa zopet po čudnih potih in načinih vržen z njih drugam, v druge, še bolj zamotane, še bolj težke. Pa morda brez koristi zame? Za moje delo? Za moje uspehe? Daleč proč od tega! Ravno nasprotno! Da, gospod profesor, prav imaš ! Vse, kar se na svetu zgodi, je vse prav!
V te misli zatopljen sem se 24x avgusta zjutraj bližal po triintridesetih letih kot nov zelenec, po B & O. železnici mestu Clevelandu, naši ameriški Ljubljani.
Pred triintridesetimi leti me je čakal na postaji Rev. August Dietz, kaplan, župne cerkve sv. Mihaela v Clevelapdu, kjer je župnikoval slovanski generalni vikar, poznejši pomožni škof,Rev. Josip Koudel-ka, Čeh, ki me je sprejel kot oče z objemom in ljubeznijo v svojem župnjišču. Danes?
"Pozdravljeni p. Zakrajšek!", zacujem za seboj znani g!as mojega dobrega prijatelja, n »kakega župana ameriške Ljubljane, Mr. Grdine. ko sem
nese! n:
j iz-
stopil iz vleka in sel n nosačem, ki mi j]V. .»je kovčeke na posta-
■Ij'ifj na!' gib 1 na v
j ozdravljeni. Mr. Grdili: . pgla sva si po clol-cUh zopet vesela in sreč-roke- *
(Dalje prih.)
OBNOVITE svojo naročnino tekom te kampanje, da tako glasujete za enega ali drugega kandidata!
Listen to and Advertise over
PAL AN DECK'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra
Station WHIP, Every Saturday 3 to 4. 533 S. Clark St., Chicago — Har. 3006
VELIKONOČNA DARILA
je čas, da zdaj odpravite domov. Zdaj obratuje promet med Evropo in Ameriko vedno bolj počasi. Zakasnitve so na dnevnem redu. Vendar se pa denarne pošiljatve dosedaj še redno dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo.
Da bodo vaši domači prejeli vaše velikonočno denarno darilo do časa, ga odpravite čimprej e in ne čakajte zadnjih tednov pred Velikoncčjo. Naše cene so zdaj:
FARMA NA PRODAJ
Prodam po nizki ceni dobro idočo farmo 80 akrov, in sicer zato, ker sva stara oba, žena in jaz, in brez družine. Na farmi je 50 akrov zemlje za orati, 80 akrov pašnikov ter zraven 6 akrov hrastovega gozda. Na njej je hiša z devet sobami, hlev s konji in živino, dva kokošnjaka, dva svinjaka ter prostor za orodje. Farma leži v sredini Illinoi-sa, med dvema mestoma, vsako po 5 tisoč prebivalcev; blizu je šest velikih premogorov. Do šole je pol milje ter cesta je tlakovana. Prodam z živino in orodjem, ali pa brez tega. Pojasnila daje lastnik John Novak, R. R. 7, Carlinville, 111.
JUGOSLOVANSKI DINARJI:
V a $ 2.40.................. 100 Din-	7. a
Za $ 4.60.................. 2°0 P'"
Za $ 6.70.................. 300 Din	Za
Za $ 8.80.................. 400 Dm	Za
Za $10.50.................. S00, Din	Za
Za $20.5.0.................,100.0 Din	Za
Za $40.00..................2000 Din	Za
Vse pošiljatve	naslovite na
ITALIJANSKE
LIRE:
$ 3.05................ 50	Lir
$ 5.90................ 100	Lir
$ 11.50................. 200	Lir
$ 17.00................ 300	Lir
$ 28.00................ 500	Lir
$ 55.00...............1000	Lir
$108.00................2000	Lir
JOHN JERIČU
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenut Tel. Canal 0523
Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
amerikanski slovenec
Stran S
Stran 4
AR	NSKI SLOVENEC
Sobota, 17. februarja 194
ESETI BRAT
IZVIREN ROMAN
Spisal Jos. Jurčič
Stari gospod Piska v se je bil tega popoldne ravno s svojega sprehoda vrnil in je v svoji zgornji sobi sedeč mirno vlekel iz svoje dolge pipe. Na mizi je stala steklenica vina in prazna kupica zraven kopice razmetanih bukev. Soba ni imela nobene lepote, in ko bi ne bilo velikanske z bukvami založene omare, na kateri so vse križem stale male in velike posode iz stekla in drugega blaga, prazne in "z belimi, rdečimi in črnimi vodami napolnjene", kakor je pravila Krivčevka, bila bi skoro prazna.
Stene so bile gole, samo tam omari nasproti je visela podoba, na platno naslikana mlada ženska.. Krivčevka je menila, da je to Mati Božja in to ji je še nekaj tolažilo srd, da gospod nima ne molka za ro-ženkranc niti "bridke martre" v svoji izbi.
V tej sobi je torej sedel gospod s Po-leska, ko je nekdo nerodno na vrata potrkal. Nevoljno se je staremu premračilo čelo, kajti ravno zdaj mu je bilo posebno neljubo, da bi ga kdo motil. Ali preden se je oglasil, odprla so se vrata počasno in v sobo stopi — sključena postava, Martinek Spak.
Bil je Martinek v tem treijotku svojega imena popolnoma vreden, kajti res je bilo na njegovem obrazu nekaj spačjega, vražjega brati. Stopil je pred starega sicer čudno v dve gube zvit, ali nikakor ne z isto spoštljivostjo in boječo pohlevnostjo, s katero se nižji človek bliža višjemu; temveč v svetlem njegovem očesu je sijala neka divja iskra in okrog ust se je videl zaničevalen smehljaj.
"Kaj hočeš zopet?" vpraša stari in vstane s stola.
"Jaz sem pač vedel, da ne pridem prav, kedar že pridem. A H tako vprašati sina uboge Miljdalene, t-i ; r js:re," odgovori deseti brat in še bol, ustne raztegne. — "Svoje rojstvo zastavim — in sam Bog ve, kako grozno bi neki gcspod rad, da bi to stavo izgubil, ko bi bilo mogoče, he! he! kaj ne? — svoje rojstvo zastavim, da pred toliko leti,kolikor jih jaz štejem v življenju, kar ga je poštenega mestnega in potepinskega, — ne bi bila uboga Majda-lena Strugova verjela, da bo doktor Peter Kaves nekoga, ki ga tačas še ni bilo na po-zemskem svetu, tako malo prijazno sprejel."
"Ne vem, kaj čvekaš, tu vzemi pa pojdi!" pravi gospod Poleščan in mu porine nekaj tolarjev.
"Ne veste? I, kaj kratke pameti bi bili! Saj je že dolgo tega, kar sem vam vse to skazal in če hočete, bom vam danes še enkrat. Ali danes nisem prišel brnjat, ampak kupčevat. Kar ste ondukaj na mizo vrgli, to ni zadosti. Človek ima tudi svoje večje potrebščine, čeprav hodi okoli kakor potepin, česar mu ne bi bilo treba, ko bi nekateri ljudje bili ljudje."
Stari je bil obledel. Usedel se je na stol in glavo podprl. Precej pak se jc zopet po-koncu sklonil in dejal nekaj prijazneje: "Zakaj mi ne daš miru? Pojdi, da te videl ne bom, in dobil boš, da boš pošteno živel. Povedi, koliko hočeš; vse boš imel, samo pojdi iz tega kraja; daj mi pisma, z zlatom je plačam. Saj veš, da se te lahko iznebim, sodni j i te bom prepustil---"
"O kaj še!" — zakrohoče Martinek — "papir je v mojih rokah, ta bo varoval me-
ne, vas ne. Zdaj ponujate denarja, ali moja mati je v nadlogi umirala, kje je bil tačas vaš denar? Ne boste se me iznebili, ne; vem, da imate ondile nekaj, ki bi me spravilo tjakaj, kjer je ona, ali tudi jaz imam takega mačka (pokaže samokres izpod srajce), tako za samo brambo ga nosim, ker vem, da se včasi čudeži lahko gode. Živeti pa jaz ne morem niti nočem drugače, kakor sem se privadil. Ko bi vas bil popred našel, morda bi se bilo naredilo, zdaj je proč. Pa vendar, da ne boste rekli, da sem prišel samo nagajat in neljubih spominov budit, zato vam prodam tole popisano plat. Glejte, tu se govori o nečem, kar bi vašemu Marijanu v eni noči sive lase napravilo, ko bi izvedel, da mu je grdi capin, katerega samo po strani pogleduje in zasmehuje, celo po krvi bližji, kakor kdo misli razen vas in mene. Koliko mi daste zanj?"
Gospod Piškav se stegne in pogleda. Moral je pisanje spoznati,- kajti segel je hitro po njem. Ali Martinek ga ravno tako naglo odtegne in pravi: "O, ne tako! Vidite, da nisem tako hudoben, če sem ravno znorele matere sin. Dve sto križa-tih in nič več vam ne bo preglavice delalo, da ste kdaj poznali Majdaleno Strugovo. Ali drugače ne ko iz rok v roke."
Molče gre stari do omare, izvleče vrečico in jo dene na mizo, potem pa hlastno pograbi listino.
"Zdaj se boste oddehnili! Morda vam bo še mogoče utajiti, ko bi se kdaj prigo-dilo, da bi jaz hotel kaj trditi, kar bi vašemu Marijanu malo časti delalo, morda, ha! ha!"
Rekši spravi vrečico pod srajco.
Staremu se je moral neki spomin zbuditi, ki ga je vsega prevzel; zakaj zginila je topa mrklost z njegovega obličja, tresel se je na vsem životu in glas je bil mehek, proseč, ko je dejal: "Sin! —"
Deseti brat se pretrese pri tem ogovoru.
"Sin! Pusti me, naj umrjem vsaj v tem miru, umrl bom kmalu. Ne onečasti mene in Marijana in — sebe! Daj še drugo iz rok, kar imaš v rokah, da ne bo pričalo o nekdanjosti--"
"Priče so zmerom dobre, nekaj moram imeti od matere za spomin, od nesrečne matere," ugovori zamolklo Martinek.
"Pusti to življenje," pravi dalje stari, "pojdi v druge kraje, jaz te bom preskr-bel, samo da sin ne izve, da--"
Dalje ni mogel govoriti. S tresočo roko nalije kupo in jo desetemu bratu porine.
Že je Martinek z eno roko segel po pijači, z drugo pod srajco, kamor je bil prej skril zavita pisma.
"Zarotim te za ljubezen tvoje matere --"
"Ljubezen!" — krikne Spak in zopet se mu oko divje zabliska — "ljubezen, ne ne, ljubezni vi niste imeli, ne iskre ne! Obno-rela je! Ne dam, ne pijem iz te kupe, morda je kaj takega v nji, kar je njen stric pil, ker mu je doktor Kaves piti dal!"
Rekši se obrne in izleti iz sobe ko burja.
Na smrt bled in zelen strmi stari gospod za njim'in ustnice trepeČejo: "Tudi to ve!"
(D§Jje pyih.)
KAJ SE SLIŠI PO SVETU?
butlegerstvo z MESOM
London, Anglija. — Tukaj-1 šnje oblasti so prišle na sled novi vrsti butlegerstva, namreč z mesom. Ugotovilo se je namreč, da nekateri mesarji skrivaj koljejo živino, s čimer se izognejo vladni kontroli nad mesom. Kazen za tako tihotapstvo pa je stroga, namreč do dve leti zapora in $2000 globe.
NEGA DRSALK
Drsalke je treba po vsaki uporabi z volneno ali pletne-no cunjo dobro obrisati in posušiti. Nato jih je namazati s kapljo lanenega ali tudi brez-kislinskega strojnega o 1 j a. Hranimo jih na suhem. Tudi vijake i. t. d. je treba od časa do časa namazati z oljem. Posebno skrbno je ravnati s po-niklanimi drsalkami, kajti čim se pojavi na njih pega rje, jih bo sledilo še več.
KRALJEVSKI STROKOVNI UČENJAK
Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel III. je po italijan-
skem poslaniku v Parizu izročil francoski znanstveni akademiji 18. snopič svojega znanstvenega dela "Corpus nusmorum italico-rum".
Kralj Viktor Emanuel je priznan poznavalec novcev. Ima dragoceno zbirko okrog 95.000 novcev. Kraljevo strokovno delo o novcih v Italiji je edino te vrste.
25 LET S KROGLO V SRCU
Prokurist Hans W iz Han-ncvra v Nemčiji je bil v januarju 1916 kot 18 letni prostovoljec pri ulancih na nočnem patruljenem pojezdu na Poljskem. R u s i so patruljo opazili in so začeli nanjo streljati s šrapneli. Drobec izstrelka je W. zadel v srce.
Več mesecev je ležal v vojnem lazaretu, rana se je dobro zacelila, toda zdravnikom' ni uspelo, da bi mu kroglo potegnili iz nje. Prebila je srce in prirasla nanj. Bivši ulanec nosi zdaj že 25 let kroglo v srcu, ki mu pa ne povzroča nobenih težav.
Pisano polje
J. M. Trunk
4-—

, 1849 West Ccrmak Road, CHICAGO, ILLINOIS
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
NAŠI ZASTOPNIKI
pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino.
COLORADO:
Canon City, — Ana Snsman. Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadvijle, — Math Jamnik, Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen.,
ILLINOIS: Argo, John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Math Stefanič.. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Kramaričh. La Saiie, — Anton Strttkel. North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drašler, Frank Ogrin in Andrew Košir.
Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, —• Martin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar.
So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich.
INDIANA:
Indianapolis, — Louis Androjna.
KANSAS: Franklin — John Dobravec. Kansas City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec.
MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harriets, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar-sich.
Manistique, — Anton Krašovec.
MINNESOTA:
Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nia Nemgar-Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin. — Mary Kolar. Leoneth in Spruce Location — Anton Pene.
New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A. Hegler. Rice, —- Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller.
MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kotze
OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, •— L. Hoge. Cleveland, — Za Collinwood, St. Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in Nottingham, je zastopnik Mr. John
Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. T. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna Gliha.
Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert Conneaut, — Angela Berus. Lorain, — Justina Paul. Girard, Niles, Youngstown in vsa okolica, — John Dolgič. Petersburg, — Mary Ohlin.
PENNSYLVANIA:
Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Brid&eville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — M^ry Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovič. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadomč.
Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert.
Štrabane, Canonsburg in okolica, —
Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vanding, .—Frank Pancar.
WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, —
Jos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West Allis, — Mrs. Rose Deželan.
Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar.
Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek.
WYOMING:
Kemmerer, Sublet, Diamondville, —
Konšt. Podlcsnik in F. Rosenstein. Rock Springs, — Uršula Ivsek.
MISSOURI:
Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik.
PO RAZNIH DRŽAVAH:
Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar,
Bridgeport, Conn. — Stefan Hor-vatli.
Little Falls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. —
Anton Anžlovar. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Ccrmak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI
— Najboljši automobili m pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Pri "Proletarcu" se vrlo zanimajo, če se papež zgane, ali če je pri nas imenovan kak škof. , Papež dela nekaj za mir. Pravijo, da ne bo naredil ništa, ker je kot kardinal Pa-celli slabo odrezal pri Cehih, Poljakih in vsaj papeštvo sla bo odrezalo na Primorskem. So pač sodbe, upanja na mir pa niti jaz nimam dosti, dokler bi se ne napravila črta: Gdansk - Trst, in bi se ne reklo: Od tu naprej vse roke proč. Bomo videli.
Da noben slovenski duhovnik ne more dosti kaj postati, jim teži srce. Socialistu radi nenapredovanja duhovnikov. Hm? Ni ravno tako hudo, ker imamo le menda tri poljske škofe in enega češkega, vsaj prej smo imeli nekaj slovenskih. Jaz nimam pomislekov radi irskih škofov, res pa mi ni po volji, da se pogostoma Irci postavljajo, kakor bi bili oni edini katoličani v Ameriki. Ako sem jaz "napredoval le v najvišje hribe," je tudi meni prav, pomagati pa ne morem, če "Proletarcu" ni prav, da "se navdušujem med hribi za ruski panslavizem," če je le — ruski, ker rad bi imel, da bi panslavizem obsegal vse Slovane, tudi vse socialiste,
ako jim je za življenje. *
Vidim v "Napreju" nekak "Oklic," ki vsebuje zahteve slovenskega ljudstva in poživlja na novo stranko delavnega ljudstva. Zoper posamezne točke programa nihče ne bo ugovarjal in le želel, da bi se izpeljale, ako jih je mogoče uresničiti. Ker pa je vse naperjeno zoper to, kar faktično danes obstaja, se bojim, da bi utegnilo priti le ort podrtij, pozidalo bi se pa bp:- malo.
Kadar so moči slabe, je treba zbrati vse moč i j to je naravno. Pri takih prilikah se apelira na vse "brez ozira na politično in versko prepričanje," kakor se glasi ta tehnični izraz. Tudi "Oklic" ima to zahtevo. Oni, ki so podpisali utegnejo biti močno komunističnega in socialističnega duha, program pa je dober, in naletim tudi na podpis dveh duhovnikov. Ako gre za program, bi ga podpisal tudi jaz.
Pokazavajo na dr. Mačka. Prav. Iz srca bi želel, da bi tudi Slovenci dobili, kar so si priborili Hrvatje, in da bi prišlo do blagodejnega sporazuma, mesto da bi trajal prepir brez konca. Ampak dr. Maček je nekaj poslal papežu, in on sam in hrvaški narod je nominelno katoliški. Pa je že ogenj v strehi in izraz "brez czira na versko prepričanje," je takoj splaval po vodi. Se poznamo. Kadar je vse šibko, ko nebogleno dete, se govori "o zasebne'm verskem prepričanju," in se blesti, "brez ozira na versko prepričanje," ampak kaži le količkaj tega verskega prepričanja, že šibko dete te ubriše, in ko postane iz de.teta mož, hrust. . . (Glej Rusijo, Španijo, Mehiko. . .) pride nad te kar s sekiro, če se le pokrižaš. Poznam in bi ne podpisal.
Za dogodke, ki se vršijo, a"
kakor utegnejo slediti je! od ločilno duševno ali psiholog no razpoloženje, ki prevladi1' je, ali je vsaj v večjih krogih Pri opazovalcu med Bulga'1 naletim: "The Communist course, finds a potent ally Pan-Slav mysticism. Russia 1 still the Big Brother, eve« ready to rescue the litt'j Slavs from their oppressors.; ^ Vrlo značilno. Komunističn 1 krogi bi bili med Bolgari tu? L malo panslavistični. Izgled kakor bi bil panslavizem % radi tega za žabe, ker diši p1 komunizmu. Res progiasij1 | koga za boljševika, ako I cikne na panslavizem. Upa)' mo, da se komunizem pre živ ampak če s komunizmom izž1 ne tudi vsak razsoden in P® treben panslavizem, bo s' ?■ marsikaj izginilo. Povprečn Slovan noče slišati o nobenei" panslavizmu, well, drug zS drugim gre v razred — hlap cev.
Še bolj značilna je o bu> garskihl komunistih (kmeti' so izjavili: vsi smo komur" sti. . .) druga opazka. Ti munistični kmetje, ki ima.11 posestva (opazovalec pravi,$ so "well-to-do peasants . . .) ^ rekli, da bodo, ko komunizeit , pride, šli v Šofijo in vse pobe : sili. . . Izgleda, da so s tem ' Bolgari le pokazali, da so tu di precej še — Slovani, kei : žal, le Slovan je tako kratk pameti, da misli, da bo v9 ; dosegel, če bo vse porušil. K° j munizem je zmota, katei,( mora vsak odkloniti, amp/1" tudi strah pred komunižmfn,i je pri pa'metnih Slovanih oprft1|, vičen, ker "komunistična re&'j te v" se kaže najprej v ru# n ju. "We vili hang all tf"! ministers ..."
NEMŠKI BOGATAŠ izd!
BIL DRŽAVLJANSTVO
Berlin, Nemčija. — V ui'^ nem listu je bila zadnji Pc nedeljek objavljena odredb3 po kateri je Fritz Thyssen i* gubil nemško državljanstvi Ta mož je bil svoječasno ed^ najbogatejših v Evropi ter ^ stuje velika industrijska P° jetja ob Renu. Ob času, ko se naziji borili za kontroli nad Nemčijo, je bil on nj1 podpornik in jih zalagal z narjem. Kot industrijski ti1*' gnat pa je pozneje prihajal čimdalje večja navzkrižja nazijskim socijalizacijsk^ programom, dokler ni doseg'! napetost takega viška, da ® mu je zdelo, da bo najb0 varno, ako se umakne. Ta^1 je v resnici meseca novemb1® pobegnil preko meje v Švici Njegova podjetja ob Renu daljujejo z obratom, pod 11? zijskim nadzorstvom, seved*1
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd-
(ogel Leavitt St)
Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL.

SPRETNA KUHARICj
nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kak0 se kuhajo dobra in okusna jedila.
Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga.
STANE S POŠTNINO VRED
$1.50
Naročite jo od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cewnak Road,	Chicago, Illino'*