Poštnina plačana v gotovini. Štev. 32. "". - ' ' '! 5 IMm ' ^ Posamezna št2v* Din 1«— V Ljubljani, dne 6. avgusta 1931.krat,- - Prilocž Leto XIV. mm Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za ino« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dia, Amerika letno 1 dolar. —Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljnbljani, št. 10.711. Kartelov se bomo otepli s prodajnimi zadrugami Mnogo se danes piše in govori o kartelih, vendar pa marsikdo ne ve, kaj je prav za prav kartel, kje škoduje in kako se branimo njegovih kvarnih posledic. . V zadnjih letih se je zelo razvila pri nas sadna kupčija. Čudno se je morda videlo komu, da so imeli vsi sadni trgovci prav iste cene. Društvo imajo, pa se zmenijo, boste rekli. Resnica je, zmenijo se za enoten nastop pri kupčiji. Ta dogovor pa navadno tudi zapišejo v medsebojni pogodbi, ki je obvezna za vsakega udeleženca. Te pogodbe določajo najvišjo ceno blaga, dobo, za katero velja ta pogodba, izjavo vsakega pogodbenika, da se bo držal te pogodbe, višino denarne globe za tistega, ki bi blago draže plačeval. Za jamstvo mora vsak pogodbenik založiti določeno vsoto denarja ali vrednostnih papirjev, ki se mu zaplenijo od sopogodbenikov, če bi prelomil dogovor, ki je strogo tajen. Taki tajni pogodbi pravimo kartel. Jasno je, da veleva korist vsem trgovcem kake stroke, da se pridružijo takemu kartelu. Danes je vse blago, ki se trguje v znatnejših količinah, v rokah kartelov, ki se pa ne sklepajo le v svrho določitve nakupnih, temveč tudi prodajnih cen. Tako imajo med seboj kartele tovarne za sladkor, lastniki petrolejskih virov, mlinov in tako naprej. Da, celo navadni trgovci večjega kraja se zavežejo, da bo plačal določeno globo, kdor bi prodajal moko, sladkor, riž ali slično pod kartelnimi cenami. . Danes je s karteli preprcžen ves svet. Tudi v naši državi so se močno razpasli karteli, vendar jim država trdo pritiska na nohte, saj je ustanovila Privilegirano izvozno družbo, onemogočila zlorabe prodaje kmetijskih pridelkov v naprej in uvedla monopol na žito, kar onemogoča naklepe kartelov. Avstrija je bila pred vojno vsa v rokah kartelov, ki so po mili volji določali cene kmetijskim pridelkom. Nič bi ne imel kmet proti kartelom, če bi ti upoštevali pridelovalne stroške in privoščili tudi kmetu skromen dobiček, toda cene, ki jih karteli določajo kmetijskim pridel-| kom, niso zadovoljive, ker imajo karteliranci pred očmi le svoj kolikor mogoče velik dobiček in jim je pri tem deveta briga, kako lahko kmet i izhaja pri teh cenah. Pri obrambi proti kartelom velja načelo: Klin k klinom! Edina obramba proti kartelom so krnetski karteli, ki jim pravimo prodajne zadruge. Prodajne zadruge se morejo snovati le tam, kjer je kakega pridelka v zadostni množini na razpolago. Za deset vagonov krompirja se kar ne izplača ustanoviti zadruge, sorska in sa-: vinjska dolina pa imata vse pogoje za tako zadrugo. Preteklo zimo je vprašala neka angleška velefirma, ali bi lahko dobila 500 vagonov jedilnega in semenskega krompirja. Ker nismo imeli zadruge, nismo mogli izvršiti takega naročila. Lahko pa zadruga, seveda, poleg krompirja vnov-čuje tudi druge pridelke, kakor sadje, sadjevec ali povrtnino, če je pridelajo zadružniki v večjih množinah (zelje, jagode, šparglji in drugo). Prodajna zadruga si poišče odjemalce za svoje blago naravnost med uporabniki in veletrgovci in preskoči celo vrsto drugih prekupcev. če pomislimo, da druge pomoči proti kartelom ni, se bomo morali nemudoma oprijeti ustanavljanja prodajnih zadrug. Za zgled naj nam bo Sadjarska zadruga v Mariboru, ki je bila v preteklem letu pravi blagoslov za štajerske sadjarje. Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva je sklenil, da se vse njene podružnice včlanijo pri tej zadrugi. Oprimite se, sadjarji, svoje zadruge in učite se od nje, kaj zmore zadružništvo, če je v dobrih rokah! t Krnetski praznik Ogromna udeležba iz Ob najlepšem vremenu se je vršila letošnja proslava kmetskega praznika na Krškem polju v nedeljo 2. t. m. Zanimanje za to svojevrstno prireditev rase od leta do leta, in to po pravici, saj kažejo te prireditve pravo sliko našega kmet-stva v delu in veselju. Ogromni tisoči poset-nikov so prišli prav iz vse dravske banovine in iz Bele Krajine. Med kmeti smo videli tudi mnogo izobraženstva. Pestro sliko je nudilo z zastavami okrašeno sejmišče, polno izbrane živine, ki je imela tekmovati za prvenstvo in nagrade. Vsa razstavljena živina je bila prvovrstna in je imela ocenjevalna komisija res hudo delo, ki pa ga je izvršila v splošno zadovoljstvo; prisodila je: I. kategoriji (kobile z žrebeti) 21 nagrad v skupnem znesku 1530 Din, II. kategoriji (zaskočene kobile) 17 nagrad v skupnem znesku 980 Din, III. kategoriji (1 do 8 leta stare kobile) 27 nagrad v skupnem znesku 1340 Din in IV. kategoriji (1 do 4 leta stara žrebeta) 3 nagrade v skupnem znesku 200 Din. Komisija je imela žal na razpolago samo 4000 Din, od katerih je bilo 1000 Din prispevek banovine. Za nagrade goveji živini je bilo določenih 4500 Din, to je prispevek krške občine in občinske hranilnice. Od 84 glav prignane živine je bila dobra polovica iz okoliških občin in je bilo v celoti nagrajenih 44 goved, vsem ostalim pa so se dali gotovi zneski, da se je kril prigon. Od dosegljivih 30 točk je bilo prisojen ih 29 in prvo darilo za krasnega bika in montafonsko telico g. Horvatiču iz Krške vasi. Če izvzamemo nekaj goved, je bila vsa druga živina tudi to pot prvovrstna in znesek 4500 Din za nagrade mnogo premajhen. Vpoštevati je treba namreč dejstvo, da naš kmet kljub suši posveča v polni meri ljubezen živini. Po končani razstavi se ja razvil pester sprevod s krško gasilsko godbo na čelu in z zanimivimi skupinami, predstavljajočimi prizore iz kmetskega življenja. Sprevod je krenil skozi Krško in Zaton po glavni cesti v Leskovec, nato pa na slavnostni prostor na Krško polje, kjer so se pc tem vršile konjske dirke. V celoti je dirka pokazala lep napredek. Izredno napeta je bila enovprežna dirka ameriških dirkačev na 2700 m, pri kateri je imel žrebec «Posilni» 500 m doklade, pa je vendarle zmagal. Zelo lepa je bila tudi dirka petletnih konj na na Krškem polfu vse dravske banovine 2700 m, v kateri se je izkazal Hofbauerjev <:Car-daš». V podrobnostih so rezultati naslednji: I. Dirka (3 do 4 leta stari konji) na 1800 m, enovprežna. 31etni Zorkov «Danko» iz Družinske vasi 4.30; 41etni Kužnikov <:Bečer» z Vidma 4.35; 31etna Turkova «Dani> iz Roj 4.40. — II. Dirka (od 51etnih konj dalje) na 2700 m: A skupina (lahki): 61etni Hofbauerjev «Čardaš» iz Krškega 4.49; 61etni Recljev «Danko» iz Šent Jerneja 5.26; 81etna Petanova «Marica» iz Sro-melj 5.39. B skupina (težki): 7letna Polčeva «Ma^ ja» iz Zagorja 4.04; 81etna Maluseva «Linda» z Bi-zeljskega 4.06; 51etniTurkov «Danko» iz Roj 4.27. — ITI. Dirka, enovprežna, za ameriške dirkače, na 2700m: 131etni Krušičev «Posilni» iz Ljubljane (s 500 m doklade) 4.05; 41etni Sagajev «Finiš» iz Repenj pri Vodicah 4.19 (z 200 m doklade); 71etna Kodelova «Neli» iz Ljubljane 4.35. — IV. Dirka, dvovprežna, na 2700 m: Kerinova «Silni in Branko» od Sv. Križa 6.E0; Hofbauerjeva «Čardaš in Marica» iz Krškega 6.51; Turkova «Danko in Dani» iz Roj 6.55. — V. Dirka jaha-čev na 1800 m: 1. Lipej Ivan iz Gornje Sušice z «Zoro» 2.31; 2. Kerin Franc od Sv. Križa s «Sil-nim» 2.34; 3. Menčin Alojz iz Drame z «Muro» 2.34-5. Nato je sledila zanimiva kolesarska dirka kmečkih fantov. V dirki je nastopilo 14 tekmovalcev iz vse dravske banovine. Proga je merila 2700 m. Prvi je prispel na cilj Fran Medvešek, mehanik iz Krškega, ki je dobil za nagrado moško kolo. Drugo nagrado, srebrno uro z verižico, si je osvojil Jože Roje iz Ardrega pri Raki. Ocenjevalna komisija za skupine v sprevodu, je nato razglasila oceno. Prvo mesto z denarno nagrado je bilo priznano cZimskemu večeru* veniških fantov in deklet, drugo nagrado so dobile pre-dice iz Drnovega, tretjo drnovške terice, četrto mlatiči s Sela, peto manci iz Smlednika in šesto kosci iz Ardrega. Zanimivo je, da so nastopile posamezne vasi skupno, kar priča o duhu sloge, ki vlada med našim kmetskim narodom. Posebna zanimivost kmetskega praznika je bilo letalo ljubljanskega Aerokluba «Pelikan», s katerim sta priletela na Krško polje gg. Vodišek in Hribar. Prvič je poletel «Pelikan» pod vodstvom g. Hribarja, ki je ob tej priliki napravil pilotsko preizkušnjo. Okrog letalca se je vse popoldne zbirala velika množica, kateri je tajnik ljubljanskega Aero- kluba g. dr. Rape ljubeznivo razlagal skrivnosti letala. Kmalu po 17. se je «Pelikan» dvignil v zrak, krožil nekaj časa nad slavnostnim prostorom in nato izginil v sinjih višavah proti Ljubljani. Po tekmah je sledila prisrčna ljudska veselica ob zvokih godbe in poskočnih pesmi raznih pevskih zborov. Kljub velikim množicam, ki so se zbrale na Krškem polju, je minil dan brez vsake nezgode in brez kakih izgredov, kar priča, da naše kmetsko ljudstvo spoštuje svoj praznik. Kaj bomo videli na jesenskem velesejmu v Ljubljani Zadnjič smo opozorili naše čitatelje na kmetijsko razstavo ob priliki jesenskega velesejma. Poleg te bo nudil velesejem tudi tujskoprometno razstavo, ki bo opozorila naše ljudi, kako je vršiti propagando za tujski promet v inozemstvu in kako moramo privezati tujce na naše kraje. Vsa slovenska mesta bodo razstavila obilico tvarine, ki bo omogočila jasen zgodovinski in gospodar-skozemljepisni pregled naših mest. Nekaj povsem novega bo na letošnjem jesenskem velesejmu - razstava novodobnega gospodinjstva, ki bo dala mnogo pouka in pobude na- šim gospodinjam. Kakor vsako leto bo otvorjena tudi letos higienska razstava, ki je živa pridiga o naših grehih nad narodnim zdravjem. Manjkalo ne bo tudi obrtne in industrijske razstave. Mimo vsega tega bo 6. septembra odkritje spomenika kralja Petra. 6. in 9. septembra se bodo vršile operne in dramske predstave na prostem. -8. septembra nastopi 2000 pevcev Pevske zveze. Ker je poset velesejma zvezan s polovično vožnjo, je dana vsakomur prilika, da si za mal denar ogleda mnogo poučnega, zanimivega in zabavnega. Atentati na naše železnice Tri smrtne žrtve peklenskih zločincev Kakor poročata «Avala» in časopisje, se je v nedeljo zvečer okrog pol 22. pripetila ob vhodu ra postajo Zemun pri Beogradu v zadnjem va-ponu brzega vlaka Monakovo-Beograd eksplozija, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Eksplozijo ^e povzročil peklenski stroj, ki ga je vtihotapil y voz neznan zločinec nekje na avstrijskem jozemlju. V vagonu so sedeli družina beograjskega vseučiliškega profesorja gosp. Brunettija (profesor s soprogo in tremi otročiči, llletnim dečkom, petletno deklico in šestmesečnim dojenčkom), načelnik oddelka za tujski promet v toiinistrstvu za trgovino in industrijo g.-ir. Ciril Žižek in njegov prijatelj bivši novinar in znani zadrugar g. Janko Lešničar. Ko je nastala eksplozija, so se zaslišali pretresljivi kriki. V hipu je bil ves vagon v ognju, ,Vlak se je ustavil fn prestrašeni železničarji in potniki so prihiteli k vozu, ki so ga na Jesenicah priklopili kot zadnjega k vlaku. Oddelek, v katerem se je vozila Brunettijeva družina, in sosednji, kjer sta bila dr. Žižek in Lešničar, sta bila vsa razdejana in oba v plamenih. Prizor je bil grozen. Mali Brunettijev sinko je bil ves raz- mesarjen in mrtev, profesorjeva soproga strašno ranjena, ožgana in nezavestna, hčerkica vsa v krvi, a profesor sam ranjen, osmojen in nezavesten. Nepoškodovan je ostal le šestmesečni dojenček, ki ga je mati obvarovala z lastnim telesom. Iz sosednjega oddelka se je rešil dr. Žižek sam. Eksplozija ga je vrgla na hodnik. Lešničar pa je moral biti v trenutku mrtev, ker je najbrže, kakor se sodi, eksplodiral peklenski stroj baš za njegovim hrbtom. Njegovega trupla ni bilo mogoče prepoznati. Ranjence so prepeljali v beograjsko bolnico. Soproga profesorja Brunettija je kmalu umrla zaradi poškodb, njena petletna hčerkica pa se še bori s smrtjo. Profesor Brunetti bo morda ostal pri življenju. Zverinski zločin neznanih propalic, ki so hotele v svoji blazni mržnji proti naši državi zadostiti svojim zločinskim nagonom, je vzbudil med vsem jugoslovenskim prebivalstvom ogorčenje. Atentat se je moral pripraviti med vožnjo od Monakovega do jugoslovenske meje kje na avstrijskem ozemlju, kjer žive v varnem zavetju zločinski strahovalci in pripravljajo zločine, katerih žrtve so bili v tem primeru ničesar hudega sluteči potniki, med njimi nedolžni otročiči. Naša oblastva so ukrenila vse potrebno, da se v bodoče preprečijo taki zverinski zločini na naših tleh. Vozovi, ki prihajajo iz inozemstva* ne bodo več vozili po naših tleh, pa tudi sicer je uvedeno najstrožje nadzorstvo nad celotnim našim prometom. Ako mi storimo vse, kar je v naših močeh, morajo to napraviti tudi naši sosedi, predvsem Avstrija. Če se v inozemstvu vrši nadzorstvo tako površno, da se lahko vtihotapljajo v vagone peklenski stroji, ki potem eksplodirajo na naših tleh s tako groznimi posledicami, je treba reči odločno, da taka površnost in malomarnost presega vse meje dopustnosti. To tembolj, ker je znano, da se nekje nahaja znano zločinsko gnezdo, iz katerega izvirajo vsi ti zverinski čini. Naslednjega dne po zločinu pri Zemunu sta eksplodirala na Jesenicah voza, ki so ju odklopili od jutranjega brzovlaka, ker sta dospela z avstrijskega ozemlja. Potegnili so ju na stranski tir, da bi ju s prihodnjim vlakom poslali nazaj v Avstrijo. Eksplozija je nastala v obeh vagonih okrog 12-50, a k sreči ni zahtevala nikakih človeških žrtev, kar je že dobra posledica odloka prometnega ministrstva, da se v svrho prepre-čenja nadaljnjih eksplozij na naših progah vsi inozemski direktni vagoni odklopijo na obmejnih postajah in vrnejo v inozemstvo. Značilno je, da nastavljenih peklenskih strojev na Jesenicah ni bilo mogoče odkriti niti pri najnatančnejšem pregledu. Očividno so bili stroji vmon-tirani v vagone same. Po poročilu «Avale> je bilo od 30. junija letos že več atentatov na naše vlake. Človeških žrtev razen pri Zemunu ni bilo. Skupno je bilo uničenih 11 vagonov (2 naša, 2 avstrijska, 6 nemških in 1 francoski) v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Kmetijski pouk VNOVČEVANJE GROZDJA NAMESTO VINA. Prilike za prodajo vina so danes skrajno neugodne. Po naših kleteh je še polno neprodanega vina, ki ga tudi za slabo ceno ne moremo spra- Soteščan: Izgubljena sreča Povest iz vaškega življenja. Najprej so jih povedli v Izseljenski dom, kjer so jim dali hrano in prenočišče. Tukaj so jih počasi odbirali v skupine in pošiljali na delo. Nekaj so jih oddali v kamnolome, druge v pustinje, kjer so gradili ceste, tretje na polje obirat koruzo; največ jih je odšlo v gozdove. Tovarne so sličile preprostim delavnicam, ki so mogle zaposliti le prav malo delavcev. Culo se je neprestano pritoževanje o pomanjkanju stalnega dela in o slabem zaslužku. Okrog izseljenskega doma so pohajkovale trume lačnih, raztrganih in bosih možakov, ki niso mogli dobiti nikakega opravila. Radi bi se bili vrnili v domovino, a niso imeli denarja. Tu okrog so našli vedno kak obrezek sadja ali ostanek kruha, zakaj vsak dan so prihajale ladje z novimi priseljenci. Skrbno je bilo treba paziti na kovčeg in na druge predmete, da ni kdo kaj izmaknil. Štefan in njegov tovariš sta bila bridko razočarana. Zaman sta več dni čakala na delo. Naposled so ju priklopili manjši skupini, ki je cdšla v notranjost Argentine spravljat koruzo. Vozila sta se po nepreglednih pustinjah; kamor je seglo oko, ni bilo človeškega bivališča. Najprej se je raztezalo smradljivo močvirje, ne-presežne širjave je preraščalo trnje, šele potem ee je pričela rodovitna zemlja. Hiše so bile redke in preprosto zgrajene. Štirje koli, opleteni z drač-jem in ometani z blatom, so tvorili stene; pokrite so bile s koruzno slamo. Kolibe brez sten so služile za skladišča. Krog in krog se je širilo polje, obsejano s koruzo. Drevje je bilo redko in zanemarjeno. Delavci so se ustavili pred prvo kolibo. Sprejel jih je postaren Španijol ter jim odkazal delo. Najprej so jim prinesli hrano: nekaj mesa, riža in polente. Nato so jim dali dolge vreče z moč-, nimi trakovi. Vsakdo si jo je moral navezati krog vratu; z levico jo je bilo treba držati, z desnico pa so trgali storže in polnili vrečo. Plača je bila odmerjena po vrečah. Čim več je kdo natrgal, tem več je zaslužil. Nadzorovali so jih zanikrni Španijolci, ki so ležali v sencah ter niso po ves dan prijeli za nobeno delo. Obiranje koruze je bilo kmalu končano, določen je bil dan plačila. Prekanjeni Španijol je izplačal nekaterim polovico, drugim četrtino, nekatere pa odslovil kar brez vsakega beliča. Rekel jim je, naj pridejo pozneje, kadar bo prodal koruzo. Siromaki si niso mogli pomagati. Saj niso poznali poti do pristojnega oblastva. Kdor je ujel kak denar, ga je moral skrbno shraniti, zakaj nikjer ni bilo varno pred tatovi. Napadali so celo pri belem dnevu iz zasede. Ker je bilo delo opravljeno, so ostali delavci tukaj brez vsakega zaslužka. Rekli so jim, naj se odpravijo proti jugu, kjer je podnebje hladneje in koruza pozneje dozoreva. Tam doli pa se je že kar trlo sestradanih delavcev, ki so se trgali za delo. Prihajali so od vseh strani in delali za vsako plačo. Videl pa je tudi take, ki so že orna-govali ob potih ter umirali od lakote in žeje. Našel je celo mrliča, ki je imel v ustih travo. Štefan dozdaj še ni vedel, kaj je glad in ubo-štvo. Ako bi bil prej kaj takega slišal, bi ne bil mogel verjeti. Kako grdo se mu je videlo ravnanje brezvestnih agentov, ki slikajo tujino kot obljubljeno deželo. Gre jim pač za to, da prejmejo nagrado. Zakaj ni poslušal oblastva, ki ga je svarilo, naj se ne podaja v Argentino, preden mu je izdalo potne listine. Zaradi silnega navala priseljencev Štefan ni mogel na polju več dobiti dela. Izvedel je, da gradijo nekje v bližini cesto, kjer bi se dalo morda kaj zaslužiti. Delo pa je bilo tako težavno in naporno, da ga ni mogel zmagovati. Podnevi je žgalo solnce; kamenje je bilo razgreto, kakor bi bilo na ognju. Ponoči so pikali reveže komarji in jih mučil drug nadležni mrčes. Spali so kar zunaj pod milim nebom brez strehe in odeje. Štefan je hiral od dne do dne. Ves se je bil že posušil in silno je ogorel. Bila ga je sama kost in koža. Prav tako se je godilo tudi njegovemu tovarišu. Dogovorila sta se in pustila delo Slišala sta, da je nedaleč od tukaj kamenolom, kjer rušijo skale ter jih meljejo v gramoz. Delo je bilo težko, a precej dobro plačano. Delavci so bili vedno v nevarnosti za življenje. Varnostnih odredb v kamenolomu niso poznali. Pokalo je vsevprek, na vseh koncih in krajih. Na vseh straneh je moral imeti oči, kdor je viti v denar. Splošna gospodarska kriza pritiska čimdalje huje na naše vinarstvo. Po eni strani nam manjka pogojev za večji konsum, po drugi strani pa postaja konkurenca z južnimi vini čimdalje bolj nevarna, tako da je položaj našega .vinogradnika zares obupen. Letos se nam obeta pa še izredno lepa letina. Vsi drugi sadeži trpijo zaradi suše, le vinogradi so zdravi in obetajo bogato trgatev. Kam z novo letino? To je sedaj najbolj pereče vprašanje! Kako naj rešujemo nastali položaj? Vinogradi so dragocene kulture in tako dragega pridelka ne moremo in ne smemo sami popiti. Ta panoga se tudi ne da na hitro roko zamenjati s kako drugo. Vinske kulture nam rode vsako leto in imamo jih v legah, ki niso za drugo. Tudi smo jim tako vajeni, da jih ne moremo opustiti, pa naj pride, kar hoče. V tem težkem položaju moramo najti izhod. Z vinogradništvom v sedanjem obsegu ne bo šlo, razen v najbolj ugodnih legah in za potrebe domačega konsuma, kajti prevelika je konkurenca z drugimi vini, najsi bo glede kakovosti ali pa cene. Danes nam ne kaže drugega, kakor da omejimo naše vinogradništvo in da ga zboljšujemo z žlahtnimi sortami, kar se je že večkrat svetovalo in priporočalo. V tem težkem položaju pa nastaja tudi upravičena misel, če ne bi bilo veliko bolje, da bi začeli prodajati grozdje, namreč bolj splošno, tedaj v večjem obsegu kakor doslej. Na ta način kakor drugo sadje. Saj ga po mnogih krajih sploh ni dobiti na trg, tako da ga stradamo v pravem pomenu besede. Če bi prodajali grozdje še tako poceni, bi zanj več dobili, kakor dobimo za mošt, ki ga imamo od tega grozdja, ne glede na to, da nimamo z grozdjem nobenega takega rizika, kakor ga imamo z vinom. Z bolj splošno prodajo grozdja bi ustregli pa tudi številnim konsumen-tom, katerim do danes grozdja primanjkuje, ker gre vse v stiskalnico. Vse polno je krajev, večjih trgov, mest itd., ki so potrebni tudi tega živila. Danes kaže naravnost propagirati uživanje grozdja in uvajati izdatno trgovino z grozdjem. Belokrajinci so pričeli že lani prodajati svoje grozdje na ljubljanskem trgu, slično kakor južni naši deželani. Odjemalce bo dobiti pa tudi povsod drugod, če bo grozdja dosti in po primerni ceni. Na tem polju se nam obeta še hvaležna kupčija, treba je le primerne pobude in dela. Razne sadjarske in vinarske korporacije bi lahko veliko dobrega storile v prilog grozdni kupčiji, ki je danes bolj potrebna kakor prejšnje čase. RADION PERE SAM ! ftf Majdica obdaruje mamico. Mamica ima rojstni dan. Mala Majdica izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za pranje vedno samo Radion, ker SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Če se uvaža danes grozdje iz drugih krajev, zakaj bi pri nas roke križem držali? Grozdje naj gre po možnosti kot tako v denar, če ni mogoče vina prodajati! To bi bila zaenkrat najboljša rešitev! Sejmi 9. avgusta: Sv. Gregor, Velike Slevice, Radeče, Žužemberk. 10. avgusta: Luče, Dob, Gora pri Kočevju, Trava, Železniki, Studenec-Ig, Gornja Radgona, Rovte, Sv. Marija v Jarenini, St. Lovrenc (Velika Loka), Kamna gorica, Slovenjgradec, Podčetrtek. 11. avgusta: Ljutomer (samo za živino). 12. avgusta: Št. Jurij ob južni železnici (okolica). 13. avgusta: Turnišče. 14. avgusta: Leskovec. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na ljubljanski borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): tur-ščico, zdravo, rešetano, pri mlevski voznini od 14750 do 150 Din, pri navadni voznini pa po 15250 do 155 Din. JAJCA. Zaradi hude finančne krize uvaža Nemčija le malo jajc. Tudi druge države omeju- jejo uvoz. Zaradi tega je položaj v trgovini z jajci zelo mlačen. Čim bo Nemčija zopet nastopila kot kupovalka, bodo cene jajcem gotovo poskočile. ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem svinjskem sejmu so se trgovali: prasci 5 do 6 tednov stari po 50 do 80 Din, 7 do 9 tednov po 90 do 150 Din, 3 do 4 mesece po 150 do 220 Din, 5 do 7 mesecev po 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev po 420 do 500 Din, 1 leto po 600 do 700 Din. Za kilogram žive teže so se prodajali po 6 do 8 Din, za kilogram mrtve teže pa po 9 do 10 Din. Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru pa so se trgovali za kilogram žive teže: voli, debeli, po 4'50 do 575 Din, poldebeli po 3'50 do 4 Din, plemenski 3 do 5'50 Din, biki za klanje po 3'50 do 5 Din, klavne krave, debele, po 3 do 5 Din, plemenske po 2'25 do 275 Din, molzne po 3 do 4 Din, mlada živina po 3 do 4 Din, teleta po 6 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h s 1 dolar za okrog 56 Din; v d e v i z a h : i 100 avstrijskih šilingov za 793'38 do 395 78 Din; 100 italijanskih lir za 295 13 do 29603 Din; 1 dolar za 56'30 do 5647 Din; 100 francoskih frankov za 221"30 do 22196 Din; 100 češkoslovaških kron za 167"14 do 167'64 Din. hotel odnesti zdravo kožo. Delavci si niso dajali znamenj, ko so zažigali smodnik, šele pok jih je opozoril, naj bežijo. Tedaj pa je bilo navadno že prepozno. Nekoč je grmelo kakor ob sodnem dnevu. Štefan se je komaj sproti izogibal kamenju, ki je sikalo na vse strani kakor krogle na bojišču. Tovariša ni ves dan videl, ker se ni upal nikamor geniti. Našel ga je šele proti večeru, ko je nehalo grmeti. Ležal je na tleh za visoko skalo. Ves je bil razbit in razmesarjen. Desna noga mu je bila zdrobljena; tožil je o silnih bolečinah. «Poglej, kam so me zavlekli», je komaj še govoril. «Pomagaj mi, prijatelj!* Štefan je sedel zraven njega. Smilil se mu je, a ni vedel, kako bi mu pomagal. Kam naj se obrne, da bi dobil zdravila za njegove rane? «Poskrbi, da me spravijo v bolniščnico. Oh, nič več ne morem trpeti. Kaj bo z menoj, prijatelj?* Poskusil ga je dvigniti, a tovariš se ni mogel več držati pokoncu. Kjer se ga je dotaknil, je bolestno zastokal. Naposled mu je omahnil na tla in vzdihnil: «Štefan, z menoj je pri kraju. O nesrečna tujina!* Prav narahlo mu je obrisal kri, ki mu je polzela iz rane nad očesom. «Cim boš ozdravil, poj-deva domov*, mu je lajšal trpljenje. «Tukaj ne moreva živeti.* , Odvrnil mu je s slabotnim glasom: «Ako boš kdaj tako srečen, da prideš v domovino, tedaj pozdravi mojo ženo in moje otroke. Povej jim. kako je bilo, pa tudi drugim, da ne bodo hodili v Argentino.* * Tedaj sta prispela rešilca — možaka z nosil-nico, na kateri je bilo nekaj suhe trave. Njima je bilo naročeno, naj poiščeta ponesrečence po končanem delu. Nosila sta jih v kolibo, kjer so jih zasilno obvezali. Komur niso mogli pomagati, so ga pa oddali v bolniščnico. Prevoz se je vršil po dvakrat na teden. Mrliče pa so pokopali zraven kolibe. Pregledala sta ponesrečenca in zmajevala z glavama. Med vsemi, kar sta jih našla, je bil ta najhuje poškodovan. Povedala sta Štefanu, da bo njegov tovariš težko še kdaj okreval. Tovariša sta se morala ločiti. Ponesrečenca so spravili v kolibo, kjer so mu obvezali rane in preprečili zastrupitev. Štefan pa je zahteval plačo in odšel iz kamenoloma. Naveličal se je živinskega dela in neprestane nevarnosti. Skoro vsako uro se je kdo ponesrečil. Čim dlje je šel, tem dlje so mu kazali. Marsikje se je oglasil in vprašal za delo, pa ga niso sprejeli. Delavcev je kar mrgolelo. Prepirali so se in tepli, kdo bo delal za manjšo plačo. Vmes pa so preklinjali agente, ki so jih spravili v tujino. V šumi še Štefan ni delal in tja se je tudi namenil. Gozdi pa so bili daleč, jako daleč. Večinoma je hodil peš; denar, ki ga je zaslužil v kamenolomu, je hranil, da ga pošlje domov očetu, kadar pride v kako mesto. Upal je, da bo spotoma našel kako delo, s čimer bo zaslužil toliko, da se bo preživel. Toda kamor je prišel, povsod je našel ljudi, ki so iskali dela. Naletel je na trume beračev, ki so prosili, kradli in ropali, kakor jim je kazalo. Ako so zapazili človeka, ki je bil količkaj bolje oblečen, so ga takoj napadli in mu vzeli — ako ni bilo drugega — zadnjo skorjico kruha. Štefan se jim ni hotel pridružiti, čeprav ga je morila lakota in žeja. Semintja se je napil vode ali pobral kako sadje. Obleka se mu je skoro že raztrgala, nove pa ni mogel kupiti. Na čevlje je silno pazil; nosil jih je podnevi na rami; obuti pa jih je moral ponoči zaradi strupene golazni. Po dolgem potovanju se mu je naposled posrečilo priti do velikega gozda. Našel je ogromno število delavcev, med njimi tudi nekaj rojakov. Nekateri so podirali velikanska drevesa, drugi jih obsekavali in žagali v hlode ter nakladali na vozove. Kar je bilo odpadkov, so jih požgali. Daleč za njimi pa so delavci kopali korenine iti obdelovali zemljo. Tesarji so gradili kolibe. Tako sa nastajale posamezne kmetije — farme — kakor so jih imenovali. Zemlja je bila mehka iu rodovitna, samo vode je primanjkovalo. V gozdu se je Štefanu še najbolj dopadlo. Delali so večinoma v senci, zato niso čutili toliko vročine. Spali so ponoči v kolibah na posušeni travi. Tu so imeli vsaj streho, dočim so drugje prenočevali pod milim nebom. Nekatere kolibe so bile prav lične ter so se celo zapirale; imele so klopi, postajo in mizo. Pokrite so bile z debelim lubiem. 1 Vojna škoda se je trgovala po 355 Din in investicijsko posojilo po okrog 79 Din, f Kratke vesti s= Vinogradniški in sadjarski kongres v Beogradu. Vsedržavni vinogradniški in sadjarski kongres se bo letos vršil v Beogradu 20. sep- lombra ioloeacno n raactavo vina in cadja, lri bo trajala ufl 19. Uo 21. septembru. 2e sedaj se za to prireditev vršijo velike priprave. Prometno | ministrstvo je odobrilo vozne ugodnosti za prej ,voz blaga na razstavo in za posetnike kongresa, | dočim je kmetijsko ministrstvo odredilo kredit za nagrade lastnikom najboljših razstavljenih j predmetov. ! r= Razstava perutnine v Ljubljani. V okviru ! razstave za pospeševanje tujskega prometa v dravski banovini, ki se bo vršila v času od 29. t. m. do 9. septembra na jesenskem velesej nu v Ljubljani, bo razstavljena odbrana perutnina, ki se goji pri nas. Razstavo priredita Perutninarska zadruga v Ljubljani in perutninarski odsek Kmetijske družbe s pomočjo banske uprave. Razstava perutnine bo glede na omejen prostor razstavila zares le prvovrstno perutnino najboljših rejcev naoo "banovino in bo polianala, lialco oo mora roja perutnine smotreno voditi. K razstavi bodo pri-puščene samo živali rejcev, ki vodijo natančne rodovnike in izkaze nesnosti. = Sadjarska in vinarska šola v Mariboru je zaključila v četrtek 59. šolsko leto. Zavod je obiskovalo letos skupno 57 gojencev, in sicer v I. letniku 24, v II. letniku pa 33, od katerih so dovršili šolo štirje dijaki z odliko, 14 s prav do-jbrim in 15 z dobrim uspehom. Odličnjaki so bili: Janko Kramer iz Zamarkovcev pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Matevž Zemljič iz Radencev, Jakob Zidarič s Huma pri Ormožu in Franc Ivanuša iz Frankovcev pri Ormožu. Vsi štirje so dobili kot posebno nagrado lepe strokovne knjige. = Svetovna vinska letina bo obilna. Mednarodni kmetijski urad je izdal poročilo o stanju vinogradov v Evropi in Severni Afriki in prihaja do zaključka, da bo letošnji pridelek po količini v Franciji, Španiji in Italiji srednji, a v Jugoslaviji, Bolgariji in v Severni Afriki prav obilen. Zborovanje agrarnih interesentov Zveza slovenskih agrarnih interesentov sklicuje za nedeljo 9. t. m. zborovanje delegatov novoustanovljenih pašniških in gozdnih zadrug in zaupnikov zveze. Zborovanje se bo pričelo ob 10. uri dopoldne v dvorani delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Zaradi važnosti dnevnega reda naj pošlje na »hnrnunnjA voolra Tnrlrngc* ^anj Anaga HAlpgatp, zaupniki zveze pa naj pridejo po možnosti vsi. CERKNICA. Malokdaj se čuje kaj iz našega kraja, kakor da je nas sicer živahni trg izumrl. Sokolski nastop je že davno za nami. Letos so se prav dobro izkazali vsi telovadni oddelki, ki res zaslužijo vso pohvalo. Zal le, da nas sosedna društva ob nastopu, ki je bil eden prvih letošnjih podeželskih nastopov, niso obiskala. Seveda tudi sedaj čez poletje telovadba ne počiva in že mislijo telovadci na akademijo, za katero bo treba dosti pripravljanja in trudi, da se zaželjeni uspeh doseže. — Prav zelo pogrešamo kopa- Ii«pa/ /»pttirti hi min prav pnnctnvnn /.arlnvnljiti se moramo za enkrat z vodo tam v Kolenu in pa za Jagenškom, kjer je vedno precej življenja, posebno ob nedeljah. Na jezero pa ne moremo računati, kakor smo lani, ko je bilo meseca avgusta v njem dovolj vode in tudi kopalcev. Trenutno je zaposlenih na jezeru kakih 30 delavcev, ki čistijo požiralnik Karlovco, kar je prav zanimivo pogledati. — Menda še niste čuii o onem potniku, ki je nedavno prenočeval v eni cerkniških gostiln in užil nemalo strahu, ko je zatrobil trški črednik ob pol 3. zjutraj po naključju baš pod oknom, kjer je dotični potnik spal, živini za odhod na pašo. Ubogi tujec je, misleč, da gori, napol oblečen zgrabil svoj kovčeg pa hitro stopil na cesto, da bi pomagal gasiti. FRAM. Veliko tombolo priredi v nedeljo 9. t. m. ob 3. popoldne Olepševalno in tujskopro-metno društvo v Framu. Pripravljeni so zelo praktični in dragoceni dobitki, kakor celotno pohištvo za spalno sobo, vredno do 4000 Din, 1 kolo, 700 Din v gotovini, 1 prašič, več sežnjev drv in ogromno daril domačinov in raznih tvrdk v vrednosti do 20.000 Din. Karte so po 3 Din. V primeru slabega vremena bo tombola 15. t. m. GORENJI LOGATEC. Veselica delavnega gasilnega društva je privabila v grajski park nepričakovano mnogo občinstva, da je društveni blagajnik moral biti zadovoljen. Obče razpoloženje je bilo odlično, mladina je rajala po mili volji. Motilo je le to, da je godba igrala skoro samo «Dono Klaro in cGardnega oficirja*. — Sokol priredi v soboto 8. t. m. zvečer v svojem domu pozdravni večer tukaj bivajočim oficirjem. _ n ocotlolmco Izraljovanja Aloltoandra I. prOi ' 3 nla v i Oukul ua Veliki Šmaren z Javnim nasto-pom, pri katerem bo sodelovalo tudi vojaštvo. — Občina in Sokol sta vložila prošnjo za dodelitev gozdov iz Windischgraetzovega veleposestva. KONJICE. V Konjice je premeščen kot sod-; nik sreskega sodišča znani alpinist g. Albin To-relli, do sedaj sodnik v Črnomlju. — Zadnje tri dni preteklega tedna se je vršil v Konjicah evha-ristični shod. Ves trg je bil okrašen. Kongresa ; se je udeležil tudi pomožni škof dr. Ivan Tomažič iz Maribora. — Mladi Sokol v Zrečah je imel v nedeljo 2. t. m. svoj prvi nastop. Z veliko požrtvovalnostjo so se člani, v glavnem kmetski fantje, pripravljali na to društveno svečanost, ki je nad vse dobro uspela. Društvo se mora boriti z velikimi težkočami, ki mu jih prizadevajo njegovi nasprotniki. Upamo, da bo tudi temu kmalu kuiico in iltt Uu Se zailiHa uescica imsnrnniiKnv Sokola uvidela, da je vsa borba proti Sokolu zaman. — Konjiški Sokol priredi 9. t. m. veliko javno tombolo na Glavnem trgu. Čisti dobiček je namenjen fondu za gradbo Sokolskega doma. y, trgovini g. Petka so izloženi glavni dobitki: kolo, platno, sladkor in drugo. Vseh dobitkov je več sto. Karte so po 2 Din. Dobivajo se v trgovinah gg. Zoreta, Vrhovška in Bukovnika. PTUJ. Na realni gimnaziji v Ptuju bodo popravni in vsi ostali izpiti v času od 24. t. m. do 1. septembra. Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, naj vlože v času od 24. do 26. t. m. prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, opremljene s šolskimi izkazi in rojstnimi listi. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 27. t. m. ob pol 9. Vpisovanje dijakov (dijakinj) bo od 1. do 5. septembra. Raz. pored izpitov in vpisovanja je objavljen na oglasni deski. RAČNA. Predzadnjo nedeljo nas je bilo iz nsše občine precej na Levstikovi proslavi v Velikih Laščah. Nekaj nas je prišlo že zjutraj, mno- ' go pa še popoldne. Skoro vsi brez izjeme smo bili zadovoljni s tako pestrim programom. — Ne vemo, kako bo kaj z letošnjim pridelkom v naši h f; Tukaj si je Štefan pristradal toliko, da je mogel poslati nekaj očetu. Po dolgem času je našel črnilo in papir — srce mu je trepetalo od veselja a roka mu je bila težka in okorna. Ali naj popiše vso bedo in vse trpljenje, ki ju je že tukaj okusil? Ne. Iz ljubezni do staršev tega ni smel storiti. Resnica bi jih potrla — rajši se je pohvalil. Tako so delali tudi drugi. Poznal je rojaka, ki je vlačil samokolnico, domov pa je pisal, da se vozi z avtomobilom. Enolično samotarstvo je najbolj trlo Štefana in rojake. Kamor je seglo oko, nikjer ni bilo Videti drugega kakor temne gozde. Nikdar niso elišali zvonjenja; na steni neke kolibe so si napravili solnčno uro. Hranili so se ponajveč z mesom divjačine; jedli pa so tudi sadje divjih dreves, jagode in sladke korenine. Vsak teden so jim pripeljali na vozovih riža in koruzne moke. Tega dne so se vselej veselili. 'i: Delali so od ranega jutra do poznega večera. Ko se je stemnilo, so zažgali vselej okrog kolib visoke kupe dračja zaradi zverin, ki so zvečer prilezle iz brloga in iskale plena. Ognja se je namreč zverina silno bala. Kadar je napadla kolibo, todai oo lo nailaso odernali b eorooo balrlio. O j^uaivv ju uilu v icuii piav icz.tvu /.aucn. Ponoči niso nikdar vsi zaspali. Nekaj jih je ostalo na straži, zato da so odganjali krvoločne živali. Najbolj nevarne so bile strahovite kače. Kar ovile so se človeka, strle mu kosti in ga Pflži;le. \'zlic vsej previdnosti so zahtevale J8§ilk kako človeško žrtev. Spravile pa so se tudi nad zverino ter jo davile. Straža se je ponoči menjavala in vrstila. Tudi Štefana je zadela nočna služba. Rojak, katerega je nadomestil, ga je opozoril, naj bo pazljiv in previden. Predvsem mora gledati, da mu ne ugasne ogenj. Svaril ga je, naj se ne odstrani daleč od kolibe. Bog ne daj, da bi sedel in zadremal. Štefan je bil pogumen za dva enaka. Mislil si je: «Saj ni tako nevarno, mi se le preveč boji-mo.> Ako ga iznenadi zverjad, tedaj bo pomeril in sprožil ali pa nastavil bodalo. Tako je storil na bojišču, ko so se poskusili od blizu pri naskoku. In nič se mu ni zgodilo. Pridno je kuril, na vseh straneh kolib je napravil grmado. Sčasoma mu je zmanjkalo drv; ne daleč od tamkaj pa so ležale veje posekanega drevesa. Tedaj je pozabil prijateljevo naročilo —: prislonil je puško k deblu in hitel ponje. Prav toliko je mislil na nevarnost ko doma na Ra-zorju. Kolikokrat je že nabiral drva, pa se mu ni nič pripetilo. Čim se je približal posekanemu drevesu, je niutt vuluuil umIu iiia^inj *h5Suiiim1u. TTIIiii jk notei vrniti, a nenaj se mu je vrgio poa noge m ga stisnilo s tako silo, da je glasno zakričal. Krik je polagoma utihnil v pojemajočem grgranju. Rojak, ki ga je Štefan poprej nadomestil, še ni bil zadremal. Ko je zaslišal vpitje, je zgrabil hitel proti drevesu, Tovariš je ležal pa tleh v težkem hropenju. Debela kača se mu je ovjiala krog telesa. Nevarnost je bila velika, a hipoma ni vedel, kako naj mu pomaga. Ako zamahne s sekiro, utegne raniti tovariša, kačo pa samo razdražiti. Tudi s puško bi je ne mogel pogoditi. Pomoč pa je bila nujna. Kača bo zdajzdaj strla svojo žrtev, potem pa jo bo pogoltnila. f $ Tedaj se je spomnil ognja. Skokoma Jo je ubral nazaj h grmadi in zgrabil drog, ki je gorel s plamenom. Kača se je pričela odvijati, čim joi*' je dregnil v žrelo. Ni pa odnehal prej, dokler je ni pregnal med vejevje. Pri tem je strahovito udrihala z dolgim repom. Rešilec se ji je spretno; umikal, da ga ni zadela. Ubila bi ga bila z enim samim udarcem. Štefan je ležal kakor mrtev, rahlo dihanje je bil še edini znak življenja. Tovariši so ga spravili v kolibo, kjer so mu z mokrimi obkladki lajšaf' bolečine. Mogel ni ne živeti ne umreti. | Njegovo pismo, polno izmišljene sreče in zadovoljstva, pa je hitelo iz dežele gorj£ k očetu t-domovino, (Dalje prihodnjič.) 1 i ■ - -- - - . , ~ Po vsej Sloveniji gre glas; Le »Domovina" je za nas! občini. Krompirja bo še nekaj, toda fižola ne bo. Otave tudi ne bo nič. Ne vemo, če je bo zraslo toliko, da bo za pašo. Že več kakor poldrugi mesec nismo imeli skoro nič dežja. VELIKE RODNE PRI ROGAŠKI SLATINI. Pretekli mesec se je vršil nabor, ki pa je minil brez vsakih izgredov, za kar gre fantom vsa čast. Nedavno sta se na Velikih Rodnah stepli že dve priletni ženski. Ko so fantje prenehali s tepe- ca pa hnjnjajn ^An^lr^ _ Vinntflčl ftA 7.A opuščajo, samo pri Blažu in pri Zbilu se še včasih razvedrimo. Obeta se nam dober pridelek. Le dežja primanjkuje. Gospodarska kriza se vedno bolj oglaša. ZBELOVO PRI POLJČANAH. Zaradi raznih ovir se je moral v našem listu že javljeni termin za javno veselico tukajšnjega novoustanovljenega gasilnega društva preložiti na dan 9. t. m. Odbor prosi vsa sosednja tovariška in druga društva, da na ta dan pridejo v čim številnejšem obsegu na pomoč! Narorniknm Nekaj tednov je že, kar smo «Domovini» priložili položnice za one naročnike, ki dolgujejo celo ah delno naročnino za tekoče leto, pa smo sedaj na žalost opazili, da jih je še veliko, ki se dozdaj za plačilo še niso zmenili. Zakaj čakate, zamudniki? List mora tudi živeti, brez denarne pomoči se ne more vzdrževati nobeno podjetje. Zato storite svojo dolžnost in plačajte brez odloga oni mali znesek, ki velja za naročnino Vaše priljubljene «Domovine». Ako je morda kdo izgubil ali pokvaril položnico, naj piše upravni-štvu, ki mu bo takoj poslalo drugo. Uprava «DOMOVINE». * Velik gasilski zbor v Mariboru. V nedeljo se je vršil v Mariboru občni zbor Jugoslovenske gasilske zveze, ki jo je vodil zaslužni starosta g, Josip Turk iz Ljubljane. Iz poročila tajnika g. Frana Pristovška iz Ljubljane poznemamo, da je zveza štela ob koncu poslovnega leta 725 gasilnih društev, organiziranih v 39 gasilskih žu- pah. Med splošnim odobravanjem je bil za starosto zopet izvoljen g. Josip Turk. Omenimo naj še, da je skupščina v priznanje velikih zaslug na gasilskem polju izvolila za častne člane gg. Gezo Vezerja iz Martijancev, Antona Cererja iz Kamnika, Josipa Širco iz Žalca, Marijana Heržiča iz Djakova, Antona Drašlerja iz Borovnice in inž. Menšika, predsednika Avstrijske gasilske zvezft na Dunaju. * y»nat»lA fcntA hndn »'Pstlalskitn rudarjpm kmalu izplačane. Kraljevska banska uprava objavlja: Westfalskim rudarjem, ki se nahajajo v domovini, se zaradi neposlovanja bank v Nemčiji za letošnji julij niso mogle doposlati njim pripadajoče rente. Prizadeti naj bodo po tem potu obveščeni, da rente niso ustavljene ali propadle. Naš konzulat v Diisseldorfu bo skrbel, da bodo čimprej doposlane upravičencem. * Uradovanje zopet po starem. Ker je ponehala huda vročina, zaradi katere je bilo uradovanje po državnih uradih dopoldne skrajšano za eno uro, uradujejo državni uradi zopet od 7-30 do 12-30 in od 16. do 18., ob sobotah pa od 7-30 do 13-30. * Povišanje dovoljene vrednosti denarnih pisem in zavojev v poštnem prometu z inozemstvom. V zvezi z zakonom o denarju kraljevine Jugoalftvijo jo finančno mimatrjtvo odobrilo, cla se sme v pismih in zavojih z označeno vrednostjo pošiljati v inozemstvo do 100.000 Din. * Dovršen je daljnovod iz Velenja do Črnuč, dolg približno 70 km in zgrajen za 60.000 voltov. Daljnovod drži iz Velenja mimo Št. Petra v Savinjski dolini, mimo Gomilskega, preko Vranskega in Trojan, mimo Blagovice, Lukovice in Domžal na Črnuče. Dne 1. t. m. se je daljnovod priklopil v velenjski centrali na visoko napetost 5000 voltov in je odslej vsako dotikanje žic daljnovoda smrtnonevarno, na kar se občinstvo opozarja. S 1. t. m. je dobila velenjski električni tok tudi vas Črnuče. Tok iz velenjske elektrarne se bo za enkrat rabil tudi pri dovrševanju glavne transformatorske postaje na Črnučah. S 15. t. m. se prične dobavljati tok iz velenjske elektrarne kolodvorom v Ljubljani. Ob koncu septembra bo dovršena glavna transformatorska postaja na Črnučah, nato se bo daljnovod priklopil na 35.000 voltov in se bo mogla pričeti dobava toka Domžalam in okolici in ostalim krajem. * Izenačenje predpisov o lovopustu. Službeni list banske uprave z dne 31. julija prinaša na-redbo, ki je zelo važna za lovce. Uvaja se enoten prepovedani lovski čas za območje vse dravske banovine. * Odškodnina poškodovancem pri karambolu med «Karadjordjem» in «Mcrosinijem. Vsi oni,, ki so bili ob priliki nesreče našega parnika «Ka-radjorda», v katerega se je zaletel laški parnik «Morosini», kakorkoli oškodovani, so sprejeli sedaj nakazila, da se jim izplača priznana od« škodnina. Nikdo ni ostal prikrajšan, ker je bila rahfpva pn cwl i L' (iH n i o i prignana v p.Alnti * Prosvetni odsek Narodne strokovne zveze v Ljubljani je ustanovil svoj tamburaški zbor. Naprošamo vse člane Narodne strokovne zveze, ki imajo veselje do glasbe, da se čimprej prijavijo v pisarni tajništva. * Avto je zadel na gasilski tomboli v Kranju pismonoša Ostanek Franc iz Kranja. * cVzroki našega siromaštva, poti in sredstva za izhod iz krizo. Pod tem naslovom je izdal diplomirani agronom g. Jamnik okusno opremljeno knjigo, v kateri podrobno obravnava ustroj slovenskega kmetijstva, njegove hibe in zmote in polaga zlasti važnost na raziskovanje konjunkture (dobre vnovčevalne možnosti) v posameznih kmetijskih panogah. Knjiga je prav svojevrstna za naše razmere, zato se bomo še podrob- npjp t. njpninii izvajanji Npcpnmn Krt prt- pomogla ta knjiga mnogo do razčiščenja raznih nazorov o našem kmetijstvu. Dobiva se v vseh knjigarnah in stane s poštnino vred 40 Din. * Smrtna nesreča kmetske matere. V nedeljo je prišla na novomeški trg med drugimi tudi 371etna vdova Marija Matkova iz Gaberja s svojo 171etno hčerko Marijo. Obe sta prodajali maline in ko sta jih razpečali, sta odšli proti domu. Med potjo ju je dohitel z vozom trgovec Anton Travizan iz Bršljina, ki ju je vzel na voz. Ko so dospeli v Brusnice, je Matkova po nesreči padla pod voz in so ji šla kolesa preko trebuha in rok. Ponesrečenko je njen sorodnik prepeljal v novomeško žensko bolnico. Vsa zdravniška pomoč pa je bila zaman in je nesrečna žena umrla zaradi hudih poškodb. Pokojnica zapušča štiri otročičke. * Utonil je pri kopanju v- Savi pod Stožicami llletni Ignac Presetnik, učenec petega razreda osnovne šole na Ježici, doma v Stožicah. Z drugimi otroki se je kopal v Savi in v neki kotlini obračal v vodi drevesni štor, ki se je zasukal tako, da je dečka pritisnil pod vodo, odkoder se ni mogel rešiti na površje. Ivan Albreht: Jeza usode IX. Medtem ko se je bila minulo noč po prihodu v grad Janka kmalu umirila in zaspala, Margit dolgo ni mogla zatisniti oči. Ni se bala toliko za lastno usodo kakor za brata, ker je bila prepri-{ana, da je izgubljen, ako je res padel Herbertu v kremplje. Cim njega ni, pa je pokopana tudi njena osveta. Postelja, kakršne Margit ni bila vajena, jo je malone palila in vse ji je bilo zoprno in odveč. Sama nase se je jezila, zakaj je tako drzno postopala in preveč zaupala gosposkim. Ko je ob zori zaspala, so jo mučile nevšečne sanje. Prišla je k Olgi, po tolikem tavanju, bojih in trpljenju je slednjič stopila pred svojo Vilmo, ki pa, joj, ni hotela niti pogledati razmršene ciganske starke. Jezno se je obračala od nje. Bolj ko jo je Margit nežno prosila, naj se ozre nanjo in ji dovoli, da jo objame, da jo pritisne na ma-terno srce, bolj se je ponosna grofica odmikala in nazadnje starki celo zažusala. da bo poklicala onnrnijo, rkt\ rulrnj tiq mlrnjn 11 m«1 mnjn cnlnnu, ali ti kri res nič ne pove, kdo te kliče?* je javkala Margit, a Olga v ponosu: «Ne dotikaj se me, blazna ženska! Ce si lačna, te ukažem nasititi, če si žejna, dobiš krepčila, če si trudna, lahko po-čiješ pod našo streho, da si opomoreš, toda gorje ti, ako se me le z mazincem dotakneš!* In Margit HL je v bridkem srdu povzdignila drhteče roke in začela besno preklinjati svoje lastno dete, dokler se ni vsa zapenjena in trepetajoča splašila iz neljubih sanj. Ko se je zavedla, se je vsa zvila v gube in molče strmela predse in čakala, čakala. In čas se ji je zdel tako moreče dolg, da bi si od same nestrpnosti in strupene negotovosti iz-grebla iz prsi srce. * Grofica Olga si je oddahnila, ko sta s svakinjo odjezdili na piano. Najrajši bi zdirjala sploh kam daleč, da bi se vsaj za nekaj časa iznebila misli na preteče prikazni, ki so jo plašile zadnje dni. «Mislim, da prideva tudi brez spremstva varno domov*, se je prva oglasila grofica Klara, ki ji ni bilo varstvo dodeljenih služabnikov nikakor po godu. «Kako si srečna, draga svakinja, ko si tako pogumna in vedra*, jo je občudovala Olga. «Cesa pa naj se bojim in čemu naj se žalo-stim», je kakor razposajeno dekle zagostolela Klara. «V sebi ne nosim strahov, onih, ki so zunaj, pa pač ne pustim blizu!* «Tebi je lahko*, se je stožilo Olgi. //TolroJ camn tviiuii\\. jo r» lil Vlurln umuti «Vsakomur je lahko in vsakomur težko, če že hočeš, ali ne?* «Bog ve!* «Tu ni nič ugank! Dokler sije solnce, se veselim njegove svetlobe in ne vprašujem, kje se to čas zgrinjajo sence. In brez senc ni strahov.* «Res, brez senc ni strahov*, je kakor odmev pritrdila Olga. «No, vidiš,* je potrepljala svakinja vranca po; vitkem vratu, «kako je vse to preprosto. Jasnost v srcu in nič drugega.* Tolikšne vedrine Olga ni mogla razumeti in se ji je tudi zazdela neiskrena, ko je ob pogledu na Klaro nehote pomislila na svaka Lotarja, nje-* nega soproga. Kakšna je potlej njuna skupnost, ko je vendar grof Lotar vedno tako trpko zasenčen? «Kam si se tako zamislila?* jo je s smehom preplašila svakinja. «Preveč premišljanja tudi ni dobro —> Olga jo je začudeno pogledala. Ali se norčuje iz nje? Sredi pota je spet menila Klara: «Zdaj mislim, da varuha lahko vrneva Her-i bertu —» Ne da bi čakala Olginega odgovora, je ukazala spremljevalcema, naj se vrneta v gornji grad. Spodbodla je nato svojega konja in zajezdila tik k Olgi. i «Veš, saj mi ni res tako*, je prijazno pogle- dftlu Bvaltlnlo. //MmihIu miiI lila u1«ii->iii iiil« i ili I k kakršno se kazem. izneDiu sem se noieia samo nepotrebnih ušes —» In je pokazala na jezdeca, ki sta hip kesneje izginila zadaj za ovinkom. Grofica Olga ni vedela, kako naj sodi o tej nenadni izpremembi. Prvotno občutje blagodej- = «UUM * Nesreča otroka. V celjsko bolnico je bila prepeljana osemletna delavčeva hči Ana Pršič-kova s Polzele s hudimi poškodbami na obrazu in ostalem telesu. Ima razbito spodnjo čeljust in je izgubila pri nesreči tudi več zob. Igrala se je pod napuščem lessne strehe domače bajte, ki je bila podprta z močnim kolom. Nenadno pa sta pridrvela k bajti splašena konja, ki sta podporni steber podrla in se je lesena streha zrušila na ubogo dekletce. * V zobovju mlatilnice. Šestletno Marijo Kristanovo, posestnikovo hčerko z Donačke gore, je zobovje obratujoče mlatilnice zagrabilo za krilce in je stroj ubogega otroka večkrat z vso silo zavrtel okrog osi. Dekletce ima zlomljeno desno nogo in je poškodovano tudi po ostalih delih telesa. Ranjenko so prepeljali v celjsko bolnico. * Velik požar po streli. Predzadnji torek dopoldne je v okolici Gornje Radgone pripekalo vroče solnce. Bil je lep dan, a popoldne so se že začeli zbirati temni oblaki. Začelo je grmeti in med bliskanjem je bilo slišati močan tresk. Ljudje, ki so bili še na polju, so kmalu po tresku zapazili, da se je iz velikega gospodarskega poslopja Štefana Celca, po domače Jungbauerja, v Drobtincih začelo kaditi, nato pa je med močnim valom dima švignil proti nebu velik plamen, ki je zajel ogromno gospodarsko poslopje, v katerem je bil spravljen letošnji pridelek s krmo vred. Na kraju nesreče so se kaj hitro zbrali va-ščani in reševali živino in kar se je še splch rešiti dalo. Prihiteli so pa tja tudi gasilci iz Zi-bercev, Zepovcev in Apač in takoj stopili v akcijo. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje oteženo in je zgorelo gospodarsko poslopje do tal. Gasilcem je le z veliko težavo bilo mogoče rešiti ostala poslopja. * Prostovoljno v smrt je šel krojač Fran Po-žun od Sv. Križa pri Kostanjevici. Bil je nad eno leto živčno bolan, kar je imelo za posledico, da se je v petek zjutraj daleč od doma v gozdu pod vasjo Mladjem obesil na trto, narejeno iz kostanjeve šibe. Dokler je bil zdrav, je bil splošno priznan kot dober krojač. To nepričakovano dejanje jedva 36 let starega očeta je vzbudilo splošno sočutje z njegovo bolno ženo in štirimi nedoraslimi otročiči. Družina živi v največjem pomanjkanju in se dobrim srcem kar naj-topleje priporoča. * Smrtna nesreča pri mlatilnici. Ze zopet je mlatilnica zahtevala v Prekmurju smrtno žrtev. 151etni Jožef Zver iz Nedelice je bil na mlatil- QVINA» št. 32 - niči. Razvezoval je snopje in ga izročal onemu, ki ga je deval v mlatilnico. Delo ni bilo niti hudo. Nesreča pa ni mirovala. Fant se je približal odprtini in je hipno začutil, da mu neka sila vleče levo nogo v mlatilnico. Preden je mo-r gel nogo rešiti, je med zobčniki zahreščalo in fant je zakričal, da so vsi odreveneli od groze. Naslednji trenutek je stroj obstal. Nudil se je grozen prizor. V stroju je ostala leva noga in spodnji del trebuha. Vsaka pomoč je bila zastonj. Revež je med strašnimi bolečinami kmalu izdihnil. * Hud vihar. V Podkraju nad Št. lijem je v torek 28. julija popoldne ob priliki močnega neurja divjal silen vihar, ki je lomil drevesa, da je bilo grozno. Nekemu posestniku je podrlo tudi kozolec, ko je orjaški oreh, boreč se z besnim viharjem, telebnil preko kozolca. Sicer je neurje divjalo tudi po ostalih krajih šaleške doline, vendar je omenjena vasica največ pretrpela. * Strela je zanetila velik požar. Predzadnji torek popoldne so se zbrali nad Slovenskimi goricami črni oblaki. Okrog 3. ure popoldne se je zdajci začul močan grom in kmalu nato se je pojavil v Rožičkem vrhu močan dim. Strela je udarila v poslopje posestnika Alojzija Zadravca. Plameni so zajeli stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Živino in pohištvo so še rešili ob pravem času, a vse drugo z vsem letošnjim pridelkom je zgorelo. Trud gasilcev, da bi požar omejili, je bil zastonj, ker je zaradi suše primanjkovalo vode. Posestnikov sin Anton Vrbnjak se je pri reševanju pohištva hudo poškodoval. Ko je hotel spraviti iz sobe zadnje reči, se je začel rušiti strop. Dim ga je omamil, da ni našel izhoda. Morali so na oknih prelomiti železne križe, da so ga v zadnjem trenutku rešili, že opečenega po levi strani obraza in levi roki in nezavestnega. * Prva nesreča pri daljnovodu Črnuce-Velenje. Na železen drog daljnovoda Crnuče-Ve-lenje so plezali v soboto zvečer pri' Podlogu v Savinjski dolini trije fantje iz Kal pri Žalcu. Osemnajstletni Ivan Lesnik se je prijel žice, ki je bila pod tokom. K sreči ga tok ni ubil, marveč samo vrgel na tla. Pri padcu si je zlomil nogo in leži sedaj v bolnišnici. Opozarjamo prebivalstvo ob daljnovodu, naj se nikar ne igra tako lahkomiselno z električnim tokom. * Požar pri Zrečah. V Ljubnici pri Zrečah je zaradi vnetja saj v dimniku nastal v hiši posestnika Simona Malca požar, ki je upepelil hišo, * Strela je ubila očeta in sina. Pretekli teden sta šla v zgodnjih urah na domači travnik ne daleč od Št. Vida pri Ptuju posestnik Anton Golob in njegov sin. Spremljala ju je tudi Golobova žena. Proti poldnevu je nastala nevihta in sta se zatekla oče in sin pod neko drevo, dočim je odšla žena rajši pod kopico sena vedrit. Oba kosca sta obesila na drevo svoji kosi, ne da bi slutila, kakšni nevarnosti se izpostavljata. Med treskanjem in grmenjem je nenadno treščilo v drevo, pod katerim sta vedrila Golob in njegov sin. Oba sta se takoj zgrudila na zemljo. Bila sta na mestu mrtva. * Huda nesreča pri popravljanju motorja. Mizarski mojster g. Janez Udovič v Novem mestu je hotel popraviti svoj motor, pri katerem se je na neki vožnji izgubil na užigalnem pedalu ročaj. Da ga nadomesti, je poiskal med spravljenim železom nekak vijak iz medenine in ga pričel pripravljati s svojim pomočnikom 251et-nim Albinom Zupančičem za montiranje. Fant je rabil za to delo tudi železno žagico, s katero je moral predolgi vijak prežagati. Nenadno pa je nastala silna razstrelba. Vijak je imel v svoji sredini zabito vojaško patrono, ki se je pri žaganju segrela in eksplodirala. Zupančič je dobil od izstrelka občutne rane po glavi, s katere mu je izstrelek posnel kožo z lasmi vred. Poškodovanec ima hude rane tudi na levi roki nad komolcem in na levi strani prsi, manjše rane pa je dobil po rokah. Zupančič je bil po zasilni obvezi takoj pripeljan v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. * Nesreča kolesarja. Pred kratkim zvečer se se je peljal na svojem kolesu tik za vitanjskim avtobusom slikarski pomočnik Ludovik Lužar iz Gaberja. Pred Pristovškovo gostilno v Spodnji Hudinji pa se je avtobus nenadoma ustavil, ker ima tamkaj postajališče. Lužar na to ni bil pripravljen in se je z veliko silo zaletel v zadnjo steno avtobusa. Pri tem je kolo odletelo nekaj metrov v stran, Lužar pa je obležal nezavesten na cesti. Na pomoč je bil poklican reševalni avtn, ki je prepeljal ponesrečenca v celjsko javno bolnišnico. * Nesrečen padec z drevesa. Pri obiranju sadja je padel z drevesa 19Ietni posestnikov sin in gimnazijec Jože Novak z Vrhov pri Teharju in si zlomil desno roko. Poleg tega je dobil pri padcu hude notranje poškodbe in si je tudi pretresel možgane. nega olajšanja je spet zamrlo in se umaknilo navalu vedno novih dvomov. Ne da bi karkoli odgovorila svakinji, je skušala razlagati dogodke izza tistega mrkega trenutka, ko je prvič zagledala senco grofa Jurija. Najsi je bilo to prav za prav £ele čisto pred kratkim, se ji je vendar zdelo, da jo muči grozeča prikazen že dolgo večnost. Zakaj si je izbral rajnik vprav njo ? In čemu zdaj pa zdaj tisto čudno beganje po gradu? Kaj ima Herbert z valptom, da si tako zagonetno namigujeta? To ni občevanje med gospodom in služabnikom. Pa včerajšnje kramljanje z Lotarjem. Zakaj je Herbert iznenada tako zarohnel in odkod spet tista Jurijeva senca? In minulo noč, ves ta nemir, hrup, vik in zjutraj spet ono čudno vedenje Bar-tola Rottenkornerja. Vse je bilo Olgi ena sama uganka, ki se je kakor začarana krogla žareče vrtela pred njo. Mislila je na mater in na vse, kar je slišala v mladosti in še prej, prav tam daleč v detinstvu: Kako preganja mater zli urok, ki ji zapiše vsako dete smrti, preden zajoče na svet. Edino njo so oteli. Ali samo zato, da ne bo pretrgana veriga gorja in da bo ona trpela pod bremenom, ki ga je odložila mati, ko je legla v grob? Kaj so res Vse te pošastne prikazni samo zato, da zamore v njej življenje, ki ga Olga čaka s tolikšno ljubeznijo in hrepenenjem? ! Grofica Klara medtem od strani motri svakinjo in začne oklevati. Nekaj kakor sočutje se zgane v njej. Poteze na Oiginem obrazu se ji za-zde čisto izpremenjene, nič več tako gosposko drzne in oblastne kakor pred časom, temveč bolestne, skoraj mučeniške. Tudi glede podobnosti z Janko se ji vidi ta hip Olgin obraz precej drugačen. Morda se je le zmotila in so vse govorice plod razgrete domišljije in težnje po nenavadnem, zastrtem in zagonetnem. Ce so tako tančico stkale okrog Olgine glave samo govorice — «Kako sem nespametna*, si je skušala Klara razpršiti plahe pomisleke. krat se mu je srečno umaknila, tretjič pa jo je udaril po levi rami. Zadal ji je tako občutne po* škodbe, da so jo morali prepeljati z reševalninv avtomobilom v mariborsko bolnico. * Vlomilci v zidanico. V novomeškem okraju zasledujejo že dalje časa 301etnega Franceta ZaV garja, pristojnega na Golušnik, ki pridno ob-^ iskuje zidanice. Žagar je pred dnevi vlomil v zidanico na Trški gori, last gospe Bleiweis-Trste^ niške iz Ljubljane, in si prisvojil najrazličnejše predmete. Tat je zidanico popolnoma izropal.' Nekaj dni zatem je gotovo isti storilec obiskaL drugo zidanico na Trški gori, last gostilničarja!: Franceta Kastelica iz Bršljina, in odnesel raznd blago. f * S tihotapstvom saharina se še vedno pe-, čajo nekateri ljudje kljub opasnosti tega posla.1 Tako je imelo orožništvo iz Rač že dalje časa na sumu Leopolda Freša in njegovo ženo, da se ba; vita s tihotapstvom saharina. Njunim poslom je posvetilo posebno pozornost in ju naposled tudi; prijelo pri tihotapstvu. Pri patruliranju skozi vlak, ki odhaja iz Maribora proti Celju, sta se. ustavila raška orožnika, komandir Hirš in Raimj šek, pred kupejem sumljive zakonske dvojice in pregledala njuno prtljago. Našla sta 14 kg saha-T rina. Znatno količino saharina je imela Freševa^ všite v spodnjem perilu, kar jo je tako odebelilo," da sta baš zavoljo tega orožnika še prav posebncT vestno preiskala prtljago. Oba zakonca sta bila' izročena finančnim oblastvom, ki so ju obsodilai na veliko globo, odnosno na leto dni zapora v primeru neizterljivosti. — Istega dne pa so za* plenili carinski organi pri neki dami med vožnjo vlaka od Št. Ilja proti Mariboru dva kilograma saharina. Ženska je bila takoj po prihodu v Ma»t ribor obsojena na 42.000 Din globe. Kakor poročajo, so zaplenili finančni kontrolni organi tudi večjo količino saharina na Zidanem mostu. f, * Velik vlom v Hajdini. V eni zadnjih noči so vlomili neznani tatovi skozi okno v gostilno Ivana Ogrizka v Hajdini. Odnesli so s seboj denarja,' tobaka in cigaret v skupni vrednosti nad 40.000 dinarjev. Orožništvo je zlikovcem že za petami. * Po treh letih je prišel v roke pravice dela-; vec Anton Mikša, ki ga zasleduje sodišče v Konjicah od 1.1928., ko je s kolom hudo ranil posest-: nika Janeza Kokolja iz Kota. Po izvršenem činu je Mikša pobegnil v Avstrijo, kjer je delal pri kmetih kot hlapec. Nedavno pa se je stepel in bil po prestani kazni v Avstriji izročen našim ob* lastvom. j * Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesju, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, hrbtu in prsih, čermasti turi, mar^ sikateri katari motne sluznice preidejo, če se, uporablja naravna «Franc Jožefova» grenčica. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo «Franc Jožefovo* grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. «Franc Jožefovo grenčico prodajajo vse lekarne, drogerije in specerijske trgovine. * Aretacija nevarnega vlomilca. V zadnjih dveh mesecih je bila izvršena v Mariboru in oko* lici cela vrsta večjih in manjših vlomov. Orož? niki in policija so vestno preiskovali vse sledi^ vendar je bilo gotovo, da je na poslu zelo pre* tkan vlomilec, ki je znal zabrisati dobro vse sledove za seboj. Naposled se je posrečilo policijski patrulji aretirati v Pohorski ulici Ivana Maeerla, SOIetnega brezposelnega knjigoveškega pomočnika, rojenega v Krškem in izgnanega iz mariborskega policijskega okrožja. Možak je bil prvotno zelo užaljen, ko so ga varnostni organi prijeli, dasi je že star znanec mariborske policije, ker je bil že sedemkrat kaznovan zaradi tatvin, vlomov in cerkvenih ropov. Naposled pa je opustil odpor ter priznal, da je izvršil celo 'vrsto tatvin. H * Sirov napad z nožem. Zadnji dan naborov y Slovenski Bistrici, 28. julija, je že od ranega jutra potekal med glasnim petjem pa tudi neprijetnim kričanjem po mestnih ulicah. Nekako ob [13. uri se je podala gruča pohorskih fantov po državni cesti proti Sv. Jožefu. Za njimi sta pritekla znana podivjanca brata Rudolf in Maks Prepelic iz Gabernika in se brez neposrednega povoda zakadila v Jožeta Javornika iz Frajhaj-ma. Obdelala sta ga najprej s koli, ki sta jih potrgala iz bližnjega plota, nato pa mu je Rudolf Prepelic še zabodel v hrbet dolg nož in mu pre-rezal del pljuč. Ranjenec se je podal k zdravniku dr. Černeju, ki mu je nudil prvo pomoč in mu nujno nasvetoval, naj se poda takoj v bolnico, vendar ga ranjeni Javornik ni ubogal, nego se je potikal še vse popoldne po mestu, dokler ni docela obnemogel. V brezupnem stanju se na-hajajočega ranjenca so morali naposled z reševalnim avtom odpeljati v Maribor. " * Roparski napad pri belem dnevu. Predzadnjo nedeljo popoldne se je v družbi dveh prijateljic podala h Kapeli pri Radencih v tamkajšnjem zdravilišču se začasno nahajajoča 461etna D. L. Na pešpoti sredi gozda so zapazilo nezav nega moškega, ki se je oziral okoli. Prišedši d j njega, so ga vprašale, eli gredo po pravi poti. Neznanec je mirno odgovoril, da je pot prava in je ostal dalje na svojem mestu. Ko pa so bile D. L. in njeni spremljevalki od neznanca že precej oddaljene, se je mož podal za njimi in izmaknil D. L. iz rok ročno torbico s tako močjo, da je njeni spremljevalki strgal obleko. Ropar je nato zbežal. V ročni torbici je bilo okrog 600 Din gotovine in nekaj drugih vrednosti. Zaradi vpitja D. L. in njenih spremljevalk in. ker najbrž ni mogel odpreti ročne torbice, je napadalec na begu torbico odvrgel. Ročno torbico so našli ljudje, ki so po isti poti prihajali od Kapele in jo izročili D. L. Rop je bil prijavljen orožnikom. Prosvetno delo Zveze kulturnih društev v Mariboru Izredno delavna Zveza kulturnih društev v Mariboru, ki ima včlanjenih 270 organizacij, nam je poslala dopis o svojem delu v zimskopomladni sezoni. Iz dopisa povzemamo: / Na dan občnega zbora, 16. novembra lani, Je bilo ustanovljenih 8 novih potovalnih knjižnic ZKD (Orla vas, Oplotnica, Razvanje, Olimje, iVurberk, Gorica v Prekmurju, Zreče, Cirkovce), katerih število se je s tem zvišalo na 50. Gosp"odarskoprosvetni poučni tečaji s filmi so se vršili v teku zime v Ptuju, Konjicah, Selnici ob Dravi, Ljubnem, Središču ob Dravi, Beltincih in Zamostju pri Dolnji Lendavi, kjer se je ustanovila tudi potovalna knjižnica. V Ptuju se ;je vršila higienska razstava. s Prosvetne konference so bile v Konjicah, Dolnji Lendavi, Gornjem Gradu, Ljubnem v Savinjski dolini, Rečici ob Savinji, Središču ob Dravi in Beltincih. p) 21. in 22. februarja se je vršil v Mariboru prvi knjižničarski tečaj ZKD za vzgojo podeželskih knjižničarjev. Udeležilo se ga je 19 tečajnikov, po večini kmetski fantje, j 1 Od 22. do 29. marca je bil s sodelovanjem Šolskih vodstev v vsej bivši mariborski oblasti teden narodnega zdravja, ki ga je priredila ZKD delno s pomočjo gg. zdravnikov. ZKD je ob tej priliki izdala poljudno knjižico 'cVsakdo sam svojega zdravja kovač*, ki jo je spisal g. dr. Josip Vrtovec, šef Zdravstvenega doma v Mariboru, kateremu na tem mestu iz- rekamo iskreno zahvalo, v 60.000 izvodih. Knjižica s6 je v teku tega tedna delila med narod. Ta teden narodnega zdravja se je vršil v obliki predavanj na šolah delno za otroke iz višjih razredov, delno za odraslo prebivalstvo. Predavali so gg. zdravniki, kolikor so bili na razpolago, delno pa gg. učitelji sami, ki se tudi že odlično bavijo z vprašanji našega podeželskega zdravstva. Ta predavanja so se vršila na 362 osnovnih in 10 meščanskih šolah. Predavanj je bilo 340, 119 od gg. zdravnikov. Poslušalo jih je 31.165 otrok in 9750 odraslih. Razdeljenih je bilo 43.340 knjižic. Razen tega je 255 takrat v ZKD včlanjenih društev v teh dneh razdelilo 5100 knjižic. Skupno je bilo torej razdeljenih med narod 48.440 knjižic. Nedvomno impozantna prireditev, dasi se zavedamo marsikatere pomanjkljivosti! V teku letošnjega leta je mariborska ZKD odkupila od ljubljanske posestrime knjižnico na Bregu pri Ptuju in nanovo otvorila knjižnico v Dolnji Bistrici (srez Dolnja Lendava). V zadnjem času pa je ZKD v Mariboru brez vsega hrupa v javnosti dala med naš narod 25 novih svojih potovalnih knjižnic, in sicer: v Be-nico, Petešovce in Turnišče pri Dolnji Lendavi, v Tešanovce in Puconce v srezu Murski Soboti, k Sv. Primožu na Pohorju, v Kaplo, k Sv. Jerneju nad Muto, v Ojstrico nad Dravogradom, k Svetemu Lovrencu na Pohorju, v Svečino, v Sko-marje pri Konjicah, v Skale, k Sv. Andražu v Slovenskih goricah, v Zetale, k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, v Koprivnico pri Rajhenburgu, v Venčesl nad Slovensko Bistrico, v Zibiko, k Sv. Miklavžu na Dravskem polju, k Sv. Martinu pri Vurberku, na Polzelo, na Tinje nad Slovensko Bistrico, k Sv. Antonu na Pohorju; ter zamenjala knjižnico v Kalobju. Ako vpoštevamo, da je izmed teh 25 knjižnic 12 izrazito obmejnih, bomo razumeli ogromni pomen dela ZKD. Število potovalnih knjižnic ZKD je poskočilo s tem na 78. To je v teku ne polnih šest let dela vsekakor časten uspeh! Odbor ZKD pripravlja večje prosvetne prireditve v bodoči jesensko-zimski dobi v Šmarju, Celju, na Vranskem, v Šoštanju, Rogatcu, Gornji Radgoni, Mariboru, na Prevaljah, pri Sv. Lenartu in na Kozjem, kjer se bodo obenem povsod izvršile ustanovitve okrajnih pododborov ZKD v svrho poglobitve dela. Za zimo se pripravlja II. knjižničarski tečaj. Pripravlja se tudi velika prireditev teden naše knjige. Učitelj stvo pred 70 leti Sedanji rod si pač težko ustvari sliko, kako se je godilo učiteljem v starih časih pred 60 do 70 leti in kako je bilo s poukom, ko je bila šola podrejena cerkvenim oblastvom. Pred tedni je umrl v Ljubljani najstarejši kranjski učitelj g. Ivan Gantar, star 89 let. Mož je znal še v visoki starosti prav zanimivo pripovedovati zgodbe iz tedanjega učiteljskega življenja, ki ga je sam okušal precej let. Gospod Gantar je bil Zirovec. Dobrih 18 let je bil star, ko je dovršil tedanjo učiteljsko šolo v Idriji in bil imenovan za učitelja, organista in mežnarja v Adlešiče ob Kolpi. Glavni sta bili zadnji dve službi, šolski pouk je bil postranska reč. Od Zirov do Adlešič je potoval štiri dni. Takrat (leta 1861.) še niti gorenjske železnice ni bilo. Dekret, seveda nemški, mu je bil izdan od knezoškofijskega konzistorija v Ljubljani, podpisan od kanonika Zavašnika kot višjega šolskega nadzornika, pred katerim se nislo tresli le tedanji učitelji, odvisni od njegove milosti, ampak so se ga bali tudi duhovniki, posebno narodno čuteči in za prebujo naroda delavni, V tem dekretu je bilo naštetih dokaj dolžnosti do nadrejenih in navedeno je bilo, kako se mu je obnašati napram tem gospodom, a pravice, ki naj bi jih tudi imel, v dekretu ni bilo. S takim dekretom se je Gantar predstavil župniku v Adlešičih. Ta pa mu je osorno dejal: «Cemu ste prišli? Tu že imamo svojega mežnarja in organista, ki bo opravljal tudi učiteljsko službo. Le pojdite nazaj!* A Gantar, četudi mlad, mu je odi vrnil: «Gospod župnik, prosim, tu je moj dekret{ podpisan od višjega šolskega nadzornika Zavaš-' nika, s katerim sem semkaj imenovan, zato bom tu ostal!> Župnik ga je pogledal od nog do glave; videit mu je bilo, da mu odločen nastop mladega uči-! telja ni bil po volji, in je odvrnil: cNo, pa ostanite!* Na vprašanje, kje je šola in kako bo s hrano, je dobil odgovor: «Šola je tu blizu. Tam boste dobili tudi svoje stanovanje, toda šele tedaj, ko bo izpraznjeno. S hrano pa tu ne bo nič, ker ni nobene gostilne daleč naokoli.* Šola je bila zapuščena, a stanovanje, v katerem je prebival dotedanji organist s svojo dru« žino, je bilo zamazano, da niti za živino ni bilo primerno. No, vse te težave je Gantar z odločno voljo premagal. Župnik se je slednjič dal omehčati in mu je dajal hrano. Stanovanje, ko se je izselil stari organist čevljar, je dal očediti in prebeliti. Gantar je pričel svoje poslovanje kot učitelj, organist m mežnar. Ko je bilo vpisovanje otrok v šolo v začetku novembra leta 1861., so ga otroke spremljajoči starši kaj po strani gledali in zmajevali z glavami, češ: «Tale mladi učitelj nam bo orglal!> Bili so pač na starega organista čevljarja silno navezani. Ta jim je igral po božji službi razne poskočnice in sam zlagal pesmi za razne praznike. Za božič jo je imel: «Marija je jokala, svet Jožef je klev, ker ga ta betlehemski folk pod strelio ni v$ev.. .* Neka druga pesem starega organista je bila takale: Zbor: Zanimivo je bilo tudi pri tedaj običajnih izkušnjah na koncu leta, h katerim so se navadno, zbrali sosednji duhovniki z dekanom na čelu. Dokler se je vršilo izpraševanje otrok iz krščanskega nauka, so duhovniki poslušali, a ko so, prišli na vrsto posvetni predmeti, ni bilo no« benega zanimanja več. Ob takih prilikah je bilo za povabljence v župnišču večje kosilo. Na tako kosilo je bil povabljen, ne prvo, ampak šele drugo leto tudi Gantar. Ko so zamenja« vali krožnike, ga je vprašal poleg njega sedeči kaplan z zapovedujočim glasom: cNo, ali ne boste pomagali pobirati krožnikov in prinašati jedil na1 mizo?* «Ne, gospod kaplan, povabljen sem na kosilo kakor vi, da jem in pijem*, je bil odločen odgovor. Ko je tedaj šel za trenutek ven na hodnik, je stopila kuharica iz kuhinje in se zadrla: «Ali ne greste pomagat, saj vidite, da ta (prejšnji mež-nar) ne more zmagovati vsega delab Gantar pa ji je obrnil hrbet in odšel nazaj v sobo. t Ena najvažnejših nalog tedanjega učitelja je bila strežba ob birmi, in sicer je moral streči pri kosilu škofu in duhovnikom s prinašanjem jedil in zamenjavati napiizno pripravo. Nekega vročega poletnega dne se je šel Gantar kopat v bližnjo Kolpo. Ko je prišel dobro v 'vodo, je zaslišal zvonjenje. Hitro je skočil iz .vode, se oblekel in hitel proti cerkvi, da bi ugotovil, kaj se je zgodilo. Na potu je srečal župnika in ga vprašal, kdo je zvonil. Župnik je odgovoril: «Jaz, da vas pokličem in vam povem, da je večna luč pred velikim oltarjem ugasnila. Takoj jo prižgiteb Tako je bilo življenje nekdanjih učiteljev. Game dolžnosti in sama zapostavljanja,, a nobenih pravic. Merilo izobrazbe. Gašper: «Moj brat je zelo izobražen. Oženil se je z doktorico^. Miha; «0, moj brat je pa še bolj izobražen. On se sploh ni oženil*. Neroda. A: «Glej, s kakšno staro škatlo se vozi Janez.» B: «Oprosti, to je vendar moj avtomobil.. A: «Tako? No, saj sem mislil ono žensko, ki je pri njem...» B: «Ta pa je moja žena.. Navihanka. Vanda: «Cuješ, Ela, tvoj mož je tak skopuh, a ti imaš vedno dovolj denarja.. Ela: «Zelo enostavno! Kadar hočem imeti denar, mu rečem, da se hočem povrniti k materi, pa mi mož vedno takoj odšteje denar za vožnjo.* IZ POPOTNIKOVE TORBE STRAŠEN POŽAR V TOVARNI DUŠIKA V RUŠAH. Ruše, avgusta. Minili ponedeljek proti 4. uri zjutraj je nastal v tovarni dušika in karbida v Rušah pri Mariboru silen požar, ki je pretil uničiti to našo najmodernejšo tovarno, ki dobavlja našemu kmetijstvu vsako leto večje količine umetnih gnojil. Domnevajo, da so se neke kemične snovi same .vnele v skladišču umetnih gnojil. Ogenj sta zapazila nočna čuvaja, ki sta brž poklicala tovarniško osebje. Od vseh strani so prispela gasilna društva, tako da je bilo zbranih okoli 7. ure zjutraj na kraju katastrofe nad 140 gasilcev, ki so z 12 motornimi in dvema ročnima brizgal-nama poskušali rešiti, kar se je še dalo, in omejiti požar, ki je resno ogražal večino številnih tovarniških poslopij z njihovimi dragocenimi stroji. Posebna opasnost je pretila poslopju, pri ka-ierem se nahajajo trije veliki tanki napolnjeni s štirimi vagoni nafte in bencola. Gasilci so z nadčloveško požrtvovalnostjo in v vedni smrtni ne varnosti odbijali napade ognjenega morja, ki je ogražalo to poslopje, in s tem obvarovali ruško tovarno pred silno katastrofo. Med skoro neprodirnim dimom, ki je zajel pogorišče v globoko temo, so se lotili pogumni gasilci in delavci reševanja železniških vozov, natovorjenih s karbidom in umetnimi gnojili in jih tirali preko razbeljenih tračnic proti izhodu in postaji. Ko je bil požar na višku, se je lotil že tudi mešalnice za umetna gnojila, ki so jo v zadnjem hipu rešili. Ves čas, ko so se morali gasilci posvetiti samo omejevanju požara, so divjali nenasitni plameni v skladiščih dušičnih gnojil in karbida. V skladiščih se je nahajalo ob času nesreče nad 1100 vagonov karbida, poleg tega pa še y vkladalnicj osem vagonov dušičnih gnojil, en vagon soli, 35 ton suhega superfosfata in 30 ton vlažnega fosfata, štirje elektromotorji s 40 konjskimi silami, različni stroji, tekoči trak za dobavo sirovin in veliko število raznih drugih strojev in orodja. Poleg tega je bila še velika množina koksa, apna, dva vagona desk in nad 30.000 jutastih vreč, ki so zgorele vse do zadnje. Reševalna akcija ni zahtevala k sreči človeških žrtev. Pač pa so dobili manjše opekline ne-cateri gasilci, in sicer en mož iz Bistrice, eden iz Ruš in železničar Ivan Kotnik iz Studencev, ki je padel z goreče strehe in se pri tem tako poškodoval po rebrih, da so ga morali prepeljati v bolnico. Gašenje požara je bilo nad vse težavno, ker se je ogenj bliskovito širil. Najstrašneje je divjal požar v prostoru za vkladanje dušičnih gnojil. Tu je gorela streha kakor bakla, da so švigali visoko pod nebo krvavi plameni, dočim se je dvigal dim kar več sto metrov visoko in se izgubljal proti Koroški, kamor je vel veter, ki je pihal od Maribora in kateremu je pripisovati, da je požar napredoval tako bliskovito. Vročina okoli pogorišča je bila neznosna. Tračnice na železniških tirih okoli skladišč so se skrivile, kakor da bi bile iz navadne žice. Silne traverze, na katerih je slonela streha vkla-dalnice, so se popolnoma skrivile in padale med silnim truščem na zemljo, kjer so žarele kakor razbeljene kače. Ista usoda je zadela visečo železnico za prevoz tovorov iz vkladalnice v posamezna skladišča. Požar je uničil sicer večino skladišča umetnih gnojil in karbida, ostale pa so k sreči nepoškodovane vse naprave za pridelovanje dušičnih gnojil in karbida, tako da bo tovarna lahko obratovala v neomejenem obsegu tudi v naprej. Ostalo je še vendar toliko materiala na skladišču, da lahko tovarna zadosti vsem naročilom. O kakem odpustu delavcev spričo te katastrofe ni govora, ker jih bo potrebovalo podjetje za izpraznitev pogorelih skladišč, v katerih so ostali sodi s karbidom. Skupna škoda presega 10 milijonov dinarjev, vendar pa je krita z zavarovalnino. Tvornica za dušik v Rušah je bila zgrajena med vojno in je prišla v obrat nekaj mesecev pred preobratom. Isto leto je pričela obratovati tudi elektrarna Fala, katere največja odjemalka za električni tok je baš ruška tvornica za dušik. Podjetje izdeluje v električnih pečeh predvsem karbid in apneni dušik. Z nastopom svetovne kmetijske krize so se seveda tudi možnosti za razpečevanje gnojil v inozemstvu zelo poslabšale in tako so se pri podjetju pričele kopičiti zaloge. Obrat je bil zaradi tega letos zelo skrčen in je bilo mnogo delavcev odpuščenih, dočim je tvornica prej zaposlovala do 600 delavcev. NOVICE IZ POLJANSKE DOLINE. Sokol na Savodnju bo otvoril svoj dom. — Go-renjevaški gasilci imajo motorko. — Nenadna smrt. Poljane, avgusta. V nedeljo 9. t. m. bo imel Sokol na Savodnju tik državne meje svoj nastop z otvoritvijo So-kolskega doma. Je to pravi obmejni Sokol, saj ni odtod niti deset minut do meje. Četudi je prebivalstvo tega kraja skoro le kmetsko in se mora s trdim delom pehati za vsakdanji kruh, vladata vendar med njimi zavednost in požrtvovalnost, kar kažeta ustanovitev lastnega Sokola in postavitev Sokolskega doma. Kdor le more, naj na ta dan pohiti med vztrajne in požrtvovalne sokolske delavce na Savodnje. Za poljanskim si je kupilo tudi gorenjevaško gasilno društvo motorno brizgalno. Določeno je bilo, da se motorka izroči po blagoslovitvi svojemu namenu v nedeljo 9. t. m. Ker pa bo imel 9. t. m. svojo prireditev Sokol na Savodnju, se je slavnost blagoslovitve preložila na drugo nedeljo 16. t. m. Zadnji četrtek se je pripeljal iz Škofje Loke g. Franc Benedičič, urarski mojster, da bi pre- gledal in popravil ure pri trgovcu g. Palečku, Ko je čez slabo uro dovršil delo, je potožil, da mu je malo slabo, in je še pristavil: «Zdaj poj* dem peš do Srednje vasi, da se malo izprehodim. Tam bom počakal na avto v Loko.» Komaj je prišel do soseda, je zaradi slabosti moral sesti na klopico ob cesti. Ko je sedel, je nenadno, omahnil. V bližini se nahajajoči ljudje, ki so tO opazili so mu takoj priskočili na pomoč in ga položili zadaj na trato. Takoj poklicani zdravnik g. dr. Gregorčič ga ni mogel več obuditi k življenju. Vsi poizkusi so bili zastonj. Nesrečnika je bila zadela srčna kap. Telefoničrto o žalostnem dogodku obveščena soproga je takoj prihitela v Gorenjo vas. Proti večeru so truplo odpeljali z avtom v Škofjo Loko. Pokojnik je bil zaveden narodnjak in soliden obrtnik. Blag mu spomin! SILNO NEURJE S TOČO NA DOLENJSKEM, S v. K r i ž pri Kostanjevici, avgusta« V ponedeljek dopoldne je vladala neznosna soparica. Popoldne okrog 2. ure so se nenadoma prignali preko Kuma temni oblaki. Nastal je hud piš in z neba sta se vsula toča in dež, kakršnega tukajšnji ljudje še ne pomnijo. Z vseh strani je prihrumela voda, pomešana s sadjem in celim grozdjem. Z drevja je bilo stolčenega nad polovico sadja. Letos nas je že tretjič zadela nesreča' s točo. Po Starem gradu, to je griču nad vasjo Sv. Križem, je stala daleč okrog vidna toča nad eno uro, in to kljub temu, da je bila zemlja razgreta. Vinogradi, koder se je podila nevihta, so: do malega uničeni. Obupano prebivalstvo je zaradi tega zelo potrebno nujne pomoči. Ker je suša uničila vso otavo, so zasilni zakoli živine, ker ni krme, na dnevnem redu. Sedanja toča nam je vzela še tisto, kar sta nam pustili prejšnji neurji. _ ————— PRVO SELEKCIJSKO PREMIRANJE GOVEjfl ŽIVINE V SEVNICI. Sevnica ob Savi, avgusta. Županstvo sevniške občine priredi v sredo 26. t. m. prvo izbirno premiranje goveje živine s pričetkom ob 9. uri na sejmišču v Sevnici. K premiranju so vabljeni vsi živinorejci sevniškega gospodarskega okoliša. Vsi, ki so gospodarsko v vezi s Sevnico, naj priženejo na ta dan svojo plemensko živino k nam. Od najboljše živine se naj potem vzgoji naša bodoča živina, kakor bo najbolje ustrezala našim in kupčevim željam. 9 tem se bo visoko dvignila cena živine. Uvedli se bodo rodovniki. Pregledovale se bodo krave glede na mleko in rodovitnost in skupno z biki na njih lastnosti. Na podlagi tega se bo dalo S pametnim gojenjem prenesti s starih plemenskih živali čim več dobrih lastnosti na mlade. Da se bodo najboljše plemenske živali poznale, jih bomo zaznamovali z neodstranljivim znakorrt plemenitosti. Tako zaznahiovanje bo le dvignilo, ceno živali. Poleg tega znaka dobi lastnik tudi potrdilo, da je živinče vpisano kot plemenskp' v rodovniške knjige. ( Vsak gospodar sme prignati svojo živino y, sredo 26. t. m. v Sevnico na premiranje. Izkazati pa se mora, da je lastnik prignane živine; najbolje se izkaže s potnim listom. Ocenjevali se; bodo biki in bikci od poldrugega leta naprej in krave, breje ali s teleti, in breje telice. Telice nad enim letom, ki niso breje, se bodo vpisale samo v rodovnik in zaznamovale. Za vsako zaznamovanje bo treba plačati 5 Din. Vsak lastnik naj si preskrbi rojstne podatke o živini in tudi o starših, ako so bili licencirani ali kdaj pre-mirani. Za to premiranje je določenih 100 premij v skupnem znesku 24.500 Din. Najvišja premija je 2000 Din, najmanjše so po 100 Din. Banska uprava bo izdala tudi posebne diplome. Pre-mirale se bodo pasme, ki so razširjene v gospodarskem okolišu Sevnice: siva, pšeničnosiva ijj sivorjava pasma. Kdor dobi denar za premijo, se mora za-! vezati, da ne bo premirane živali prodal v dobi dveh let izven gospodarskega okoliša. Dovoljena je pa prodaja v notranjosti tega okoliša. Vsakdo, ki namerava prignati svojo živino na premiranje, naj to prijavi županstvu v Sevnici ali pa svojemu županstvu. Glede na to, da je živinoreja tako velike važnosti za naš gospodarski okoliš, vabi županstvo občine Sevnice živinorejce k čim večji udeležbi. NOVICE IZ SLOVENSKIH GORIC, gmrt starega moža. — Vlom v župnišče. — Ci->f ganska nadlega. Sv. Bolfenk v Slov. goricah, avgusta. Res je, da tebi, draga «Domovina», redkokdaj kaj poročamo, vendar je zopet prišel čas, da izveš, kako se imamo tukaj v prelepih Slovenskih goricah pri Sv. Bolfenku. Sadja razen hrušk in sliv ni mnogo. Vinogradi nam še precej dobro kažejo. Če ne bo posebne nesreče, se bo napolnilo precej sodov. Pretekli teden smo položili v grob 87 let starega preužitkarja Jožefa Potrča iz Trnovcev. Mož je bil svoje dni prav dober, vzoren in povsod priljubljen kmet. Zapustil je edino hčerko Miciko, ki je že pred leti z 18. letom starosti prevzela gospodarstvo in ji je potem strašna svetovna vojna vzela dragega moža, da je morala sama vzgajati pet otrok, ki so zdaj že dorasli. S pokojnikom, ki je dosegel tako visoko starost, se je hčerka do zadnje ure prav dobro razumela. Bodi ohranjen pokojniku blag spomin! V noči od 26. na 27. julija so vlomili neznani tatovi v naše župnišče. Prišli so v poslopje zadaj skozi okno župnijske pisarne in odnesli za 2000 dinarjev raznih predmetov. Vzeli so razen drugih stvari tudi skrinjico, v kateri se je nahajalo sveto olje. Nadalje so vzeli nov talar, župnikov nov klobuk in pa cerkveno železno blagajno, v kateri k sreči ni bilo mnogo denarja. Velika sreča je bila, da je gospod župnik, ki je zvečer zaklepal, pustil ključ v durih, da si potem vlomilec ni mogel z vetrihi pomagati. Vlomilce zasleduje orožništvo. Tudi cigani se pojavljajo po naših Slovenskih goricah. Nedavno zjutraj sta se oglasila dva prav mlada cigana pri meni. Najprej sta mi hotela prerokovati srečo iz kvart. Ker na to nisem pristal, sta mi po vsej sili hotela izpiliti svedre in poostriti žage. Zahtevala sta za to delo od mene pijače in sem jima naposled le izročil to opravilo. Po storjenem delu sta mi pa poleg pijače še hotela računiti 25 Din. Ker sta bila zelo vsiljiva, sem ju moral prav s silo napoditi. Kakor fcem zvedel, nista nato nikjer in nikogar več nadlegovala ne s kvartarni ne z ostrenjem orodja. Ljudje, bodite previdni napram ciganom! M. B. Belokrajinski glasnik Strašen požar je uničil bclokajinsko vasico Speharje. Predzadnji ponedeljek opoldne je zadela prijazno belokrajinsko vasico Špeharje, ki spadajo v občino Sinji vrh ob Kolpi, silna požarna nesreča. Ogenj je nastal v dimniku hiše enega vaščanov. Ker je bilo poslopje pretežno Jeseno in krito s slamo, je hip nato zagorela vsa hiša in ni trajalo dolgo, pa je že bila vsa vasica, ki je imela pretežno slamnate strehe, v morju plamenov. V silni paniki so obupni vaščani reševali živino in premičnine, a so mogli rešiti skoro le živino in še te ne vse, gorelo je v celem 10 hiš in 27 raznih gospodarskih zgradb z vsemi pridelki in orodjem. Ogenj se je širil s tako brzino, da so neko bolno ženo komaj še rešili iz plamenov in da iz nekaterih hlevov niso mogli izgnati niti vse živine. Ker ni bilo v bližini vode, so poizkušali gasiti z gnojnico, kar pa je bilo seveda brezuspešno. Od ognja nepoškodovana so ostala od vse vasice le tri poslopja. Ubogi vaščani, ki jih je ogenj oropal strehe, živil, obleke in oprave, so nujno potrebni pomoči. PREKMURSKI GLASNIK V murskosoboški bolnišnici je premalo prostora in so uradniki zelo zaposleni z vprašanjem, kam z bolniki. Je res križ, če morata po dva ležati v isti postelji. Razen tega pa se prihajajo neprestano zdravit novi. Samo 29. julija so bili pripeljani v bolnico štirje, ki so zboleli za grižo. Desetletne Ane Tornarjeve iz Brezovcev ni bilo treba več sprejeti, ker je umrla v očetovem naročju, ko jo je pripeljal pred bolniška vrata. Reva je bolehala cela dva tedna in nihče se ni spomnil, da bi vprašal zdravnika za svet. Istega dne sta bila pripeljana v bolnišnico dva štiriletna otroka, ki jima difterija ograža življenje. Avtomobilska nezgoda v Murski Soboti. Na križišču Aleksandrove in Cerkvene ceste v Murski Soboti sta v petek proti večeru zadela drug v drugega dva avtomobila. Ker šoferja nista vozila z veliko hitrostjo, tudi nesreča ni bila velika, vendar pa je bil sunek tako močan, da je 12letna hčerka učitelja g. Benkoviča, ki je sedela v enem vozil, z glavo zadela v karoserijo in dobila precejšnjo rano pod očesom. Kri je preplavila obraz in brizgala tako, da je vsa množica, ki je v hipu navalila na križišče, mislila, da je z dekletovim očesom pri kraju. Odvedli so dekle k zdravniku, ki je rano zašil f o rtj^M1 - *** Iz Dolnje Lendave nam pišejo: Letos smo pričakovali v Prekmurju obilno žetev, a mlačev je pokazala, da smo se varali. Spričo hude vročine in suše je namreč žito prehitro dozorevalo in je zato ostalo drobno. Krompir tudi ne more rasti, a turščica je ponekod skoro čisto suha. Posebno so prizadeti kraji okrog Turnišča in Beltincev. Otava se letos sploh ne bo kosila. Pomanjkanje krme povzroča, da kmetje silijo z živino na trg, zaradi česar cene živini še bolj slabijo. Lepi biki so se plačevali na zadnjih sejmih po 4 do 5 Din za kilogram žive teže. Krave pa sploh nimajo cene. Ako ne bo kmalu izdatnejšega dežja, ne bodo imeli Prekmurci letos tudi ne prosa ne ajde. Iz Lucove nam pišejo: Ze dolgo časa se Lu-covčani nismo oglasili. Javiti moramo, da smo , imeli strašno sušo in da je nedavno vendarle deževalo. Žal le, da je suša napravila že nepopravljivo škodo. V tukajšnjem kraju ne bo toliko krompirja, kakor smo ga posadili. Koruze in fižola ne bo skoro nič. Otave sploh ne bo treba kositi. Da bi dobili zdaj vsaj zadosti dežja za ajdo ali repo! Žita smo naželi mnogo manj kakor druga leta, saj je suša trajala skoro tri mesece. — V zadnji «Domovini» smo čitali članek «Vec izobrazbe na deželo». Res je, kar je v članku napisano. Pri nas bi potrebovali posebno gospodarsko društvo in Sokola. Dobro bi bilo, če bi se kdo zganil in s primernim predavanjem vzbudil med ljudmi zmisel za društveno življenje, saj v naši občini nimamo nikakega društva. Morda bi občinski odbor lahko dal v tem pogledu mald vzpodbude. Na delo torej! L. K. NAŠI NA TUJEM PRISRČNA PRIREDITEV NAŠEGA DRUŠTVA V NEMČIJI. Wanne-Nord, avgusta. Čeprav se ni do sedaj še nihče oglasil iz našega kota v «Domoviui», vendar ne spimo. Ustanovili smo si Jugoslovensko podporno društvo, ki se dobro razvija. Pristopilo je k društvu 18 mož in fantov. Dne 14. junija smo imeli prav lepo veselico, katero sta obiskala g. Deželic s soprogo iz Diisseldorfa in naš voditelj g. Bolha. G. Deželic nam je govoril in na srca polagal, kako moramo delovati skupno pri sedanji delovni krizi v prid sebi in svoji lepi domovini. Pri veselici so otroci zapeli več slovenskih narodnih pesmi. Hčerka našega blagajnika je v slovenskem jeziku prav lepo povedala: Jaz nisem Taljanka, pa tudi ne bom, sem zvesta Slovenka, ker ljubim svoj dom. Pa tebi bom zvesta, preljubi moj dom, m druzga nevesta nikoli ne bom. Nato je podaria dfklica šopek ge. Deželičevi, Ko so otroci končali svoj program, so dobili lepe nagrade. Potem je govoril društveni predsednik, ki je pozdravil vse goste, posebno pa g. Deželica ia njegovo soprogo in g. Pavla Bolho. Odkar dobivamo semkaj cenjeni list «Domo-vino», mnogo laže prenašamo hudo krizo, ki je tudi med nas posegla s svojimi kremplji. Ne-: strpno čakamo, da pride sobota, ko dobimo «Do-movino», ki nam prinese toliko dogodkov iz domačih krajev. Želimo ti, dragi list, mnogo zvestih naročnikov, zlasti tudi med izseljenci, saj nas ti tu v tujini krepiš v ljubezni do lepe Jugoslavije. Iz Montseaua les Mineš (Francija) nam pišejo: Naselbina je tukaj prav velika in ima nekaj čez 30 premogovnikov, vendar je slab zaslužek. Tukaj so vse vrste ljudi. Slovencev nas je najmanj. Razumemo se pa prav dobro z domačini, Poljaki in Italijani. Plače bi bile gotovo boljše, če bi bili bolje organizirani. Zabav tu nimamo mnogo. Nedavno smo se zabavali z gledanjem letalskih spretnosti, v katerih so Francozi veliki mojstri, Iz Mcricourta (Francija) nas prosi g. Rudolf Zupančič za potrdilo, da nam ni on podal nedavnega dopisa iz Sallauminesa. Uredništvo rade volje potrjuje, da omenjenega dopisa ni prejelo od g. Zupančiča. Iz Bottropa (Nemčija) nam pišejo: Posebno pomemben je bil letošnji Vidov dan v Suder-wichu na Westfalskem, ki smo ga slavili skupno člani Jugoslovenskega delavskega društva in Društva sv. Barbare. Proslave se je udeležilo več sto članov obeh društev in zastopništvo našega konzulata iz Diisseldorfa. Proslavo je otvoril predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih društev g. Pavel Bolha. Govorili so: izseljenski komisar g. Deželic, generalni konzul g. Markovič in zastopniki društev. Na Vidov dan so pokazali naši izseljenci, da so zavedni Jugosloveni, ki ljubijo kralja in domovino. — Naj še nekaj predlagamo. Na Westfalskem je mnogo naših fantov brez posla. Ali ne bi bilo pametno in povrh še rodoljubno, če bi fantje, ki so sposobni za narodno vojsko, šli služit vojake, kjer bi se tudi naučili kaj koristnega za življenje in pa lepih manir, da ne bi bili tako nerodni, kakršne so se nekateri pokazali pri rekrutiranju v Diisseldorfu. Novice iz Amerike. Slavni jugoslovenski učenjak Nikola Tesla v New Yorku je te dni dosegel starost 75 let. Nad sto znanstvenikov in iznajdi-teljev mu je čestitalo k njegovi 75letnici. Mož pa je, kakor po navadi, tudi na svoj rojstni dan delal 20 ur v svoji delavnici. Tesla, eden največjih' iznajditeljev in strokovnjakov na polja elektrotehnike, je Edisonov učenec, a ga v mnogih iznajdbah prekaša. — V La Salleju je z mosta skočil v vodo rojak Janez Urbane, star 45 let. Kakor poroča časopisje, je Urbanca pognalo v smrt pijančevanje. Dobil je privide in je mislil, da ga neprestano preganjajo sovražniki. Pred smrtjo je napisal oporoko, naj ga pokopljejo na kakem samotnem kraju, da ne bo nihče našel njegovega groba. — V Clevelandu je nagle smrti umrl za srčno hibo Anton Frankovič, star 61 let. Doma je bil iz Prekopa pri Kostanjevici. Zapušča ženo, tri sinove in eno hčer. Istotam je v bolnici preminil čistilec oblek Ignac Smuk, ki je bil dolgo vrsto let član glavnega odbora Slovenske delavske zveze. Doma je bil od Device Marije v Polju pri Ljubljani. V slovenski naselbini je bil splošno priljubljen. — V Swisvaleju je umrl rojak Jakob' Knez, doma iz Višnje gore star 63 let. Zapušča ženo in petero otrok. Za kuhinjo Sadna torta. Na deski umesi testo iz 12 dek Sirovega masla, 5 dek sladkorja, 20 dek moke, dveh rumenjakov in malo soli. Umešeno testo zvaljaj v velikosti modela za torte. Testo lahko tudi z roko razravnaš v model. Malo testa pusti in oblikuj svalk (klobaso), ki jo položi ob robu modela, nato torto speci. S pečene odstrani obroč modela, torto pa previdno položi na raven krožnik. Ko se je torta ohladila, jo nadevaj s poljubnim sadjem. (Najbolje je, testo za torto pripraviti in speči že dan poprej, da se dobro shladi.) Sadje za nadev pripravi takole: Hruške olupi in jih prav tenko nareži, jih posuj s sladkorjem in polij z rumom ali kakšnim drugim likerjem, jih pusti stati tako eno uro; potem nadevaj torto, povrh pa nadevaj še stolčene sladke smetane. Vse skupaj postavi na hladno, za pol ure, nato pa daj na mizo. Porabiš za nadev lahko tudi drugo sadje, kakor jabolka, melone, breskve, slive in drugo. Maline posuj s sladkorjem, jih pusti malo stati, nato jim primešaj stolčene smetane. Čajno pecivo. V skledi mešaj 28 dek sirovega masla, da se speni, nato primešaj štiri jajca, 28 dek sladkorja, 14 dek moke in malo stolče-nega cimta. Pekačo dobro pomaži, stresi noter testo, ga lepo enakomerno razravnaj, povrh potresi malo zmletih orehov ali lešnikov ali mandeljnov in malo sladkorne sipe. Peci v ne prevroči pečici. Pečeno in še toplo razrezi na poljubne rezine. • Sardelna omaka. Štiri trdo kuhane rumenjake in šest sardel pretlači skozi sito. Eni žem-lii oribaj skorjo in jo namoči v kisu, nato jo 'dodaj k pretlačenim jajcem in sardelam. Zraven daj še šest do sedem žlic namiznega olja in dobro zmešaj, da postane omaka gladko tekoča. Po okusu prilij še malo kisa, nato postavi omako na hladno in hladno daj na mizo h govejemu mesu ali pečenki. Praktični nasveti Kadar peres obleko iz pralne svile, deni v zadnjo vodo, ko obleko izpiraš, nekaj žlic belega kisa. Po kisu se oprana obleka spet sveti kakor nova. Novo pločevinasto posodo pred uporabo dobro namazi s svinjsko mastjo, nato jo deni v pečico, da se dobro segreje. Hladno potem umij z vročo vodo, kateri si dodala malo sode. Če ravnaš z novo posodo tako, ne bo nikoli zarjavela. Ogorki cigar in cigaret (čiki) so dobri za gnojenje sobnih rastlin. Spravi jih v primerni posodi, nalij vode in pusti stati namočene nekaj dni. Potem zalivaj s to vodo po malem sobne rastline. Zlasti asparagusu tako zalivanje zelo pospešuje rast. X Koliko zaužije povprečen človek v svojem Življenju. Če vzamemo povprečno starost zdravega človeka 70 let, dobimo ogromne množine hrane, ki jo je pojedel človek v svojem življenju. Zdrav človek poje v 70 letih 140 metrskih sto-tov kruha in močnatih jedi, ker se je dognalo, da poje človek povprečno tri četrt kilograma kruha na dan. Kakšna množina kruha je 140 stolov, nam bo jasno iz naslednjega: Hleb kruha, ki bi ga spekli iz vse te zaužite moke, bi bil dolg 25, visok 25 in širok tudi 25 metrov in bi obsegal 1200 kubičnih metrov. Krompirja poje človek v svojem življenju, če računamo na dan Ie pol kilograma, 100 metrskih stotov. Mes^ poje človek 60 metrskih stotov, kar bi bila že lepa čreda deset volov. Jajc poje 10.000, sladkorja 50 metrskih stotov in celo soli 8 stotov. Teko- čine mora imeti na dan 1 in pol litra, kar znese v 70 letih 47.000 litrov. Pivci in pijanci popijejo seveda še več. V celem poje in popije v 70 letih človek 75.000 kg goste in 47.000 kg tekoče hrane, ki bi jo komaj spravili v osem velikih vagonov. X Po barvi las ne inoreš sklepati na človekove lastnosti. Po barvi las ne moremo spoznati ne značaja in ne duševnih lastnosti človeka. Napačna je trditev, da so svetli lasje znak miroljubnosti, rdeči neiskrenosti, črni pa poguma in odločne volje. Tudi ne moremo ljudi presojati po tem, ali imajo lase trde ali mehke, kodraste ali gladke, dolge ali kratke. Gosti lasje pričajo, da je človek zdrav, redki pa, da je telesno slab ali nervozen, da ima slabo prebavo, da je trpel lakoto, da je bil hudo bolan, da se je preveč izživel in podobno. Narod in ljudje, ki žive mnogo na prostem, imajo po večini bujne lase. Lasje izpadejo tudi po hudi žalosti, bolezni, skrbeh in bedi. Vzrok izpadanja las je lahko tudi naporno duševno delo. Čim bolj napreduje civilizacija, tem več plešastih ljudi je na svetu. Redki lasje rasto na tenki koži, kakršno imajo nervozni in slabotni ljudje. Ljudje, ki imajo debelo kožo in močno konstitucijo, imajo po večini goste lase. Človek ne zna jeziti las od jeze ali strahu kakor nekatere živali dlako. Ta pojav vidimo samo pri duševno bolnih, kakor zatrjujejo duševni zdravniki. Človeka označuje frizura. Pri moških se ravna frizura manj po modi in bolj po želji, zakriti ta ali oni nedostaek na glavi ali pa dati glavi drugačen izraz. Umetno zvalo-vane ali gladko počesane lase imajo navadno do-mišljavci, skromni moški se češejo enostavno. Kričeče frizure krase prazne glave. Nekateri ljudje zakrivajo pleše z lastnimi redkimi ali pa umetnimi lasmi, pametni ljudje jih pa nikoli ne skrivajo. Tudi po tem spoznaš človeka. Ženske frizure se ravnajo po modi, po klobuku ali obleki, po razpoloženju, filmskih zvezdah, letnih časih jn tako naprej. X Kako Je slavni klicatelj duhov razkrinkal svojo umetnost. Spiritist Nivo Pecararo je že nekaj let potoval po vseh večjih mestih Anglije in Severne Amerike, kjer je javno kazal ljudstvu svojo skrivnostno moč nad duhovi. Ljudstvo se je čudilo ne le glasovom pokojnikov, temveč je lahko tudi gledalo v oblakih malo zamegleno znane obraze davno umrlih ljudi. Znani angleški spiritistični pisec Doyle se je silno navduševal za Nina Pecarara in njegove izredne sposobnosti in je po časopisih pisal cele razprave o njem. Kaže pa, da se je Nino Pecarara naenkrat izpre-obrnil, zakaj nedavno je izšla v newyorških časopisih izjava, v kateri priznava, da so bile vse njegove skrivnosti klicanja duhov le sleparstva. Nato je mož pred novinarji, zdravniki in raznimi drugimi ljudmi pokazal svojo umetnost klicanja duhov. «Nikoli nisem videl niti poklical kakega duha,» je pripovedoval, «in prepričan sem, da tudi pred menoj tega ni mogel storiti nihče. Če so ljudje videli roko ali glavo v megli, sta bili to le moja roka in glava v oblaku dima, ki sem ga napravil sam s pomočjo neke posebne tvarine.» X Po dvajsetletnem zaporu bogatin. Pred dvajsetimi leti je bil obsojen Italijan Attilo An-dreucci v Montevideu (Urugvaj) na 40 let ječe. V zaporu je bil Andreucci eden najvzornejših kaznjencev in je s svojim delom vzdrževal svojo hčerko, ki je bila ob njegovi obsodbi stara tri leta. Z očetovo pomočjo je hčerka obiskovala srednje šole in naposled napravila doktorski izpit na pravni fakulteti. Po dvajsetletni prestani kazni je urugvajska vlada pomilostila Andreuc-cija in mu vrnila svobodo. Na pot pa je dobil mož tudi svoje prihranke, ki se jih je nabralo za 350.000 Din, tako da bo lahko pričel pošteno delo. X Petelin povzročil padec letala. Te dni se je v bližini Estjerga na Danskem pripetila čudna letalska nesreča, ki je k sreči ostala brez zlih posledic. Mladi danski letalec Arvid Hamsen, ki se je nahajal na krožnem poletu nad Dansko, je startal na nekem letališču. Letalo je bilo že kaka dva metra nad zemljo, ko se je nenadoma pred letalom pojavil na tleh petelin. Silen zračni vrtinec, ki ga povzroča vrtenje propelerja, je pogra- bil petelina s tal in ubogo žival je v naslednjem trenutku propeler povsem razmesaril. Toda tudi propeler se je pri tem razletel na drobne kosce in letalo je strmoglavilo .na tla. Ker je bilo letalo še zelo nizko, komaj nekaj metrov nad zemljo, ni pri padcu na zemljo utrpelo nikake škode in tudi letalec je odnesel zdravo kožo. X Gol človek v cerkvi. V krakovski cerkvi sv. Petra se je te dni med mašo neki moški slekel do golega, namočil svojo obleko v olju in jo za-žgal pred oltarjem. Moža so prijeli, odvedli in ga legitimirali. Izkazalo se je, da se piše Zeliga in da je versko blazen. Obleko je hotel žrtvovati zato, da bi se na Španskem izboljšale razmere do katoliške cerkve. Birmanska darila kupite poceni in dobro pri H.Suttner Ljubljana 5 Prešernova nlica št. 4. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 SANATORIJ V MARIBORU Gosposka ulica št. 49 Telefon 2358 Lastnik in vodja: primarij dr. Cernič specijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala" za revmatična ln druga boleča vnetja; .entero-cleaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80, tretji 60 Din. Izjava. Podpisana Vugrinec Peter in Sabjan Franc, posestnika iz Kobilja, izjavljava, da so neresnične in brez vsake podlage trditve, da je Ljudska hranilnica in posojilnica v Dobrovniku prišla v denarne težkoče. Obžalujeva, da sva razširjala te popolnoma neresnične vesti in se zahvaljujeva Hranilnici in posojilnici v Dobrovniku, da je odstopila od tožbe proti nama. V Dolnji Lendavi, dne 28. julija 1931. Vugrinec Peter s. r. Šabjan Franc s. r. Listnica uredništva Podgrad pri Gornji Radgoni. Glede zaostanka plačila se morate pritožiti na oblastva, ki vam bodo gotovo izposlovala "plačilo. Trbovlje. Kratko igrico smo dali v reservo. Kadar bo kaj več prostora, jo bomo tudi objavili. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Velika ljubezen. Neža: «Če bi bila zelo daleč od tebe, ali bi me potem tudi ljubil?* Jurče: «Cim dalje bi bila, tem bolj bi te ljubil .. .> Nedolžnost. Obtoženec: cNedolžen sem.* Sodnik: «To pravijo vsi!» Obtoženec: cZakaj me potem ne izpustite, če vsi to trdijo ...» Pomota. Vrbanov Jožek je zlezel na dvorišču pod verando, ker mu je mati zagrozila s palico. Huda mamica je zapovedala Vrbanu, naj sinka poišče. Pa se je naposled tudi oče Vrban splazil za sinkom. Ko je sinko videl očeta pod verando, je menil: «Atek, kaj hoče mamica tudi tebe na-biksati?» Dva morata biti. Nežica: «Mamica, kadar bom velika, se bom omožila.* Mati: «Za možitev morata biti vedno dva.» Nežica: «Bom pa vzela poleg Gašperja še Miho...* V šoli. «Gospod učitelj,* zakliče Tonček pri tabli, <