ZA PRISTOP K IZGRADNJI LETOVIŠČA V PACUGU
NEKATERA IZHODIŠČA
V občini Ljubljana Vič-Rudnik je v teku pomembna družbena akcija o pristopu k izgradnji mladinskega leto-višča v Pacugu. Izdelan je idejni projekt te baze, ki bo omogočala letovanje 4000 otrok letno, pa tudi fizični izračun te pomembne družbene investicije. Projekt le-tovišča predvideva 7000 kvadratnih metrov funkcio-nalne gradbene površine, gradnja pa bo potekala v treh etapah.
Doslej se je dejavnost letovanja otrok odvijala v Pa-cugu bolj improvizirano (v lesenih hišicah) glede na ob-stoječo situacijo, ki je bila nevzdržna tako v pogledu ob-stoječih improviziranih kapacitet, kakor tudi material-nih sredstev, ki jih je dmžba zagotavljala v ta namen.
Žal moramo ugotoviti, da se je vse več poudarka da-jalo gradnji objektov ob morski obali, ki so izključno služili komercialnemu turizmu in vzporedno s tem k dvigu ekonomske baze obalnih družbenopolitičnih skupnosti. Tako je občasno prihajalo do nevzdržne si-tuacije, ko smo začasno deklarirali privrženost medse-bojno izključujočih se ciljev. Nastala so nerazčiščena ra-zmerja med posameznimi vrednotami in kriteriji, ki so služili kot osnova za določanjepolitikegradnje objektov za letovanje otrok. Na tako stanje so vplivali:
—  stopnja družbene intervendje pri reševanju teh vprašanj,
—  prioriteta vrednotenja enakosti — med ekonom-sko upravičljivimi objekti in objekti družbenega stan-darda z manjšo ekonomsko močjo,
—  destimulacije števila posameznikov — občanov oziroma omrtvičenje pobude in zmanjševanja prizade-vanj številnih občanov oziroma delovnih ljudi, ki bi z lastnimi silami v okviru solidarnosti in vzajamnosti vpli-vali na družbeno klimo do tovrstnih potreb pa tudi sami z lastnimi sredstvi zgradili potrebne kapacitete za letova-nje otrok.
I? teh izrazitih socioloških vidikov je nastala na tem področju stagnacija in vse vččji razkorak med letovi-škimi kapacitetami za otroke ob naši jadranski obaii in potrebami na-tem področju. Kot posledica takega stanja prihaja do:
—  možnosti vertikabie drnžbene mobilnosti posa-meznikov, zaradi česar se dolocena kategorija otrok po-javlja v povsem diskriminiranem položaju. Otroci iz družin z višjim ekonomskim statusom so deležni letnih počitnic v obmorskih krajih in celo v inozemstvu s starši, med tem ko otroci iz druzin z nižjim ekonomskim statu-sorii mCd počitnicami ostajajo doma. Nad vse očitna pa je diskrimlnacija, ki se dejansko pojavlja do otrok na po-deželskem območju naše občine — kmečki otroci.
Imobilnost in togost, ki je spremni pojav omejenih kapacitet za Ietovanje otrok ob morski cba!i; se da
zmanjšati sicer z boljšo organizacijo letovanj, predvsem z izmenjavo otrok med slovenskimi občinami, ki imajo svoje letoviško bazo za otroke, seveda s predpostavko, da so le-te urejene in ustrezajo normiranim sanitar-nohigienskim predpisom in standardom, kar pa do sedaj v improviziranem otroškem letovišču v Pacugu ni bilo mogoče.
Do izgradnje novega otroškega letovišča v Pacugu prihaja predvsem na podlagi samoupravnega dogovar-janja in odločitve, zavzetosti in angažiranosti družbenih dejavnikov, delovnih Ijudi in občanov, ki so močno zain-teresirani za premike ter jasnejšo koncepcijo politike na področju letovanj. Pri tem igra močno vlogo seveda tudi stopnja družbcnega razvoja v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki vphva na determinante teriroriahiega razvoja Pacuga na razsežnost in obliko letovišča. Pn uresničitvi takega koncepta Ietovišča, kot je v idejnem projektu, pa se v skladu z socialističnim načelom solidarnosti in vza-jemnosti javlja vse več dejavnikov izven občinskega prostora, ki so tudi materialno pripravljeni podpreti na-vedeno akcijo.
Če oblike letovanja za otroke v mladinskem letovišču Pacug družbeno vsestransko vrednotimo, lahko trdimo, da jih organiziramo zato, ker tako utrjiijemo otroku zdravjc in krepimo njegovo telo.
Otroški organizem se v času šolskega leta utrudi, po-treben je oddih, da bo v naslednjem letu spet sposoben prenašati nove napore. Mnogi otroci predvsem zato pri-hajajo na letovanje.
Vendar mi letovanje izkoriščamo tudi kot uspešno obliko za vzgojo, saj otroci preko vzgojne dejavnosti na letovanjih poleg krepitve organizma, učinkovito bogate tudi svojo duševnost. Prav v tem je popolna rekreacija in zato oboje postaja smoter naših letovanj.
V splošni skrbi naše družbe za otroka pa vrednotimo letovanje tudi kot uspešno pomoč družini pri otroškem varstvu, ki je vezano sicer na krajši čas, je pa nepogreš-ljivo zato, ker oir.ogoča otroku v šoli prostifi dneh pre-skrbo, zdravstveno zaščito. zdravo okoljc, ustrezno družbo, grupno pripadnost, možnost za igre in ostale de-javnosti v organiziranem otroškem letovišču.
Z vidika vzgoje, varstva, zdravstvenega varstva in re-kreacije otrok je nujna potreba, da se za neprekinjen ak-tivni prosti čas otroka poskrbi v času počitnic, saj so po-čitniška letovanja otrok sestavni del vzgojno izobraže-valnega sistema in otroškega varstva.
Še bi lahko naštevali pozitivna sociološka izhodišča, ki narekujcjo in utemeljujejo izgradnjo novega Pacuga, katerega smoter je učinkovitejše ustvarjanje pogojev za zadovoljevanje celovitih potreb otroka, družine in združenega dela.