\)cue‘i5Ka knji$f
i S,ovmke z*«bne ostmrazredne \\ « ljudska i0>e	H
Učiteljski Lis
GLASILO „ZVEZE JUGOSLOVENSKfH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. '20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov: Josip Brnobtč, Pazin. — Izdaja .Zveza jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 21.-—
Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
?---------
i st«
t_________
Štev. 2.
V Trstu, dne 16. marca 1920.
Leto I.
Al. Hreščak:
„Zvezi“ na pot.
Treba je, da si je naša »Zveza« že ob svojem prvem koraku v svet svesta vseh velikih in •odgovornosti polnih nalog, ki jo čakajo na njeni poti. Ponavljati moramo to vedno in vedno — ne, ker bi tega ne vedeli, a da se ne pozabi, da ne stopi v drugo, podrejeno vrsto.
»Zveza« je stanovska organizacija — da, a stanovska organizacija učiteljev. Sto in sto stanovskih organizacij sc izčrpuje v boju za gmotne koristi svojih članov; naša »Zveza« ho morala te boje izpeljati s ponosno gesto duševnega plemstva, a ne parvenijev. Brez Vpitja in radikalnih poz, ter s trdno odločno* st jo moža vere v svoje pravo. Rabimo verni* kov brez fanatizma!
Pa ne pozabimo! Predpogoj je realen pro* gram. Čim realnejše stališče, tem zavestnejši borilec. Najzanesljivejša realnost leži v morah nem temelju organizacije. Bojni načrt, poro* jen v trenutku valovanja strasti, ne more jam* čiti trdne podlage resnim možem. Na takih vulkanskih tleh izvajajo svoj divji ples le fa* natiki, ki izgube tla pod nogami, kakor hitro absorbira življenje strastveno vzhičenje. Od vsega programa ostane le grenak spomin na dneve — gest.
Ponavljamo: »Zveza« ie organizacija učite* (jev. Naj večji učitelji svojih narodov so bili istočasno največje nravstvene osebnosti. Vi* soka nravstvenost je bila in bo v vseh časih najvažnejši karakteristikon pravega učitelja. Ne more biti drugače, kakor da tudi organi* zaeija učiteljev stopa vedno po ravnih poteh, ki jih predpisuje etika. Kakor hitro bi morali, vsied enega ali drugega novega boga, pove* sati oči pred poštenjaki, izgubili bi pravico, nazivati se učiteljem svojega naroda, doživeli bi odločilen poraz, ki ga v najboljšem slučaju more paralizirati le velika žrtev. Žrtev pa je vedno bolestna amputacija, ki premnogokrat. onemogoča končnoveljavno vzpostavitev.
Bojim se, da bi kdo odpravil to razmišlja* nje kot plehko moraliziranje. Dotični vzviše* nee se mogoče ne zaveda, da je le petrefakt
iz liberalne dobe, da govori iz njegovih ust ona ideologija snmodopadajenja, ki je objela vse 19. stoletje s svojim očarljivim objemom, presunila ga s strupenim dihom, ki je posta* vila človeka na božanski piedestal, detroni* zirala vsako v Bogu poosebljeno moraliteto, ter končno to našemljeno božanstveno kari* katuro treščila s ciničnim grohotom ob tla, da so se bedne črepinje razkropile po vseh strel* skih jarkih, kazematah, tolerančnih hišah, bolnišnicah in norišnicah vesoljnega zemelj* skega planeta. Ista cinična maska kaže sedaj s krvOželjno pohotnostjo na Viljema. Kakor da bi rabelj mogel dvigniti vso v blato poga* ženo nravstvenost sodobnega človeštva, kot da bi viseči »kaizer« mogel izpreobrniti vse verižnike, oderuhe in krvosese v velenravne osebnosti. Dovolj krvi — dovolj vislic!
S temi metodami se evropski problemi niso približali, marveč oddaljili od pravične rešit* ve. Dobiti bo treba drugo pot, in našel jo bo, ne mož velikih talentov, ampak skromen mož velikega srca. Rane, ki jih je zadalo narodom strupeno sovraštvo, more izlečiti le ljubezen, ona velika, vscobjcmajoča"Ijubczen, ki nam n. pr. v vzgledu »serafinskega patra« sveti v vsej svoji grandiozni naivnosti kot rešilni svetilnik sredi razburkanega morja. To je pot resnične kulture. Na to pot nam je kazati, na to pot sprovesti naš., narod. fin vsi veliki problemi, ki pretresajo danes svetovno pozo* rišče in v katerih rešitev je zastavil današnji rod svoje naj večje makij avelistične talente, bodo nehali biti problemi dobrim ljudem.
Učimo svoj narod ljubiti, odvračajmo ga od sovraštva, ki mori duha, ki onečašča »tempelj božji«. Organizirajmo vedno neustrašno boj proti vsaki krivici, ki se šopiri v naši sredi, zahtevajoč celo priviligirano stališče. Stojmo vedno na oni strani, kjer se razlega jok izko* riščanih, brezpravnih, razdedinjenih. Kjer je pravica, tam je mesto učitelja. Organizirajmo čednost za hoj* proti “strastem in krivici, j uustvar jajmo javno mnenje, ki bo zmožno i vzgojiti novo, boljše človeštvo.
Ne pozabimo! Današnji človečanski pro*
I blem je v zadnjih posledicah problem nrav*
nosti. 'Vse reforme — toliko družabne in go* spodarske, kolikor kulturne in politične, bodo doživele katastrofalen fiasko, ako poj? dejo sodobni ljudski voditelji z zaprtimi očmi mimo tega dejstva. Niti alfabetizem, niti visoka tehnična izobraženost, niti pravičnejše racioniranje posvetnih dobrin nam ne morejo zajamčiti boljše bodočnosti in sreče člove* škega rodu. Temelj vsej bodoči človeški zgradbi leži v pravi vzgoji. Tudi v 20. stoletju nam morajo prižigati vsi genialni modro* slovci ono edino čarodejno lučko, v koje svitu bomo skušali najti človeka o belem dnevu. Le en edini je problem, ki je bil, je in bo temeljni problem človeštva. 20. stoletje potrebuje ravno tako krvavo — če ne še bolj — svojega duhovnega preroditelja, ki se bo dal križati za grehe vseh ljudi. Ni dvoma: grehi so tu, a o Kristu ni še duha, ne sluha ... človeštvo mora na pot, da ga poišče. Vse je odvisno od volje: krepka volja ga gotovo najde. V tem je bistvo moderne vzgoje. Privzgojimo ljudstvu to voljo in našlo bo svojega odrešenika. To je najkrajši in naj ob* širnejši program modernih vzgojiteljev.
solazl novo doba....
Veli sc, da je istorija učiteljica naroda, koliko je ta učiteljica naučila narode i koliko imadu od te obuke koristi, različita su misije* nja. Za nas učitelje mora biti praistina, da vzgajamo svoj narod na temelju povesničke istine, da može opstojati i napredovati samo onaj narod, koji se drži narodne poslovice: »Tud j e poštuj, a svojim se diči.«
Novo se doba, možda još u tamnim obri* sima, približava k nama, da nas polagano privede na pravu stažu života. Ideja prave slobode dolazi k nama. Neki se je plaše, a nekima donaša spas, jer, nesvesni svoje moči, ne mogu, da si je sami ostvarc. Sa isto* ka dolazi sunce, sa istoka smo dobili krščan* stvo. sa istoka dolaze i čovečanske ideje o jednakosti, bratstvu i slobodi. Crveno je to ti> sunce, zrake njigove zasjenjuju, ali je vedri* na ideje krasna ko, posle oluie, vedro nebo.
, LISTEK Dr. A n dr o Budni:
B. bHItle; Prasnite.
P' lovcnil Al. Gradnik. - Naslovne okraske naiisal Avg.
And Bucik. - Tiskala in založila Narodna Tiskarna v Gorici 1919. Sir. 11'2. Cena 3 L.
To je prva strogo leposlovna, umetniška jugoslovcnska knjiga, ki je izšla v Gorici po končani vojni. Ž njo so goriški Jugosloveni pokazali, da jim nikakor ne hodi na misel, sklepati roke v naročju in čakati s pobito re* signaeijo, da jim tuji diplomati naložijo novo dačanstvo; pokazali so, da so vredni sinovi svojega jugoslovenskega naroda, ki strerni z vsemi svojimi mladimi silami kvišku, k solncu plemenite umetnosti in notranje, du* ševne svobode. V takih razmerah ima pojav ake knjige postoterjen in potisočerjen kul* turen pomen za celo Jugoslavijo in še bolj za Gorico samo.
Knjiga obsega štiri pravljice, pa take, da jih človek lahko prvič bere s sedemnajstim letom in se vsako leto zopet povrne k njim - v svojem sedemdesetem letu pa bo še zme* rom uverjen, da sta njih krasota in bogastvo neizčrpni.
Oskar NVilde (1856—1900) je pri nas šir* šemu občinstvu še skoro popolnoma neznan.
Rojen je bil v Dublinu iz plemiške staroirske rodbine. Po oxofordskih vseučiliških letih je med raznimi dobami plodovitega slovstvo* j nega delovanja mnogo potoval po Ameriki, ! živel nekaj časa v Parizu, se vrnil na Angle* j ško ter'se tu oženil. Njegove gmotne razmere j so se tako poslabšale, da se je moral dalje j časa borno preživljati s svojim slovstvenim j delom. Umotvori kakor »Salome«, »Podoba Doriana Grava« i. dr. so mu pridobili precej slave in ugodnejše družabno stališče. Tedaj pa se je zapletel v nesrečno razmerje z lor* dom Douglasom in to ga je leta 1895. spravilo v dveletno težko ječo s prisilnim delom. V ječi je nastala znamenita »Balada o Rcadin* gu« in »De profundis«. Po tej dobi je bil NVilde družabno in gmotno uničen. Živel je v siromašnih razmerah, največ na Franco* skem. Umrl je v Parizu reven in pozabljen. Šele .za naših dni se v slavi spet preraja. Nje* govo osebnost lahko najbolje označimo z besedami, ki jih je sam napisal v »Mladem kralju«, da. je namreč »razodeval znamenja tiste neobičajne strasti, za lepoto, ki ji je bilo sojeno, da bo imela tako velik vpliv na nje* govo življenje« (str. 9). O. NVilde je bil vse svoje dni strastno zadivljen v vse lepote živ* ljenja in to oboževanje lepote je v bistvu povzročilo vso tragiko njegovega življenja.
Vse štiri pravljice naše knjige nam nudijo jasen vpogled v NVildejevo umetniško nadar* jenost. Vse štiri so tako polne žive, bujne
domišljije, globokih, nedoumnih skrivnosti življenja in umetniške dovršenosti v zasnovi, zgradbi in izpeljavi,da človek v resnici ne ve, kateri naj prisodi prednost. V okvir naše dobe sodi zlasti prva »Mladi kralj«, ki opisuje kraljevo usmiljenje s trpečimi sloji in njegovo •željo, da bi jih osvobodit. — »Infantin roj* stni dan« riše ljubezen zgrbljenega Palčka do prelepe infantinje in njegov žalostni ko* nec, ko v ogledalu spozna, kako je spačen in grd. — V pravljici »Ribič in njegova duša« se mladi ribič iznebi duše in je ne mara več nazaj, češ: »Ljubezen je boljša od Modnosti in mala morska vila me ljubi.« — »Zvezdan« je fino stilizirana pisateljeva samopodoba: »Zares, zdelo se je, kakor da je zaljubljen v !epoto««(str. 125). V takem razpoloženju noče verjeti, da je grda beračica njegova mati; za kazen postane sam grd kakor krastača in mora delati hudo pokoro.
Izborni stilist NVilde je našel v Gradniku spretnega, točnega in zvestega tolmača; čc izvzamemo par nebistvenih pogreškov, ki pa so morda samo tiskovni, smemo označiti pre* vod za vzoren. Bueikove naslovne risbe nam v srečni, okusni kompoziciji in skrbni iz* vedbi vzradoščajo oko z lepimi, samoniklimi, iz vsehine zajetimi motivi, ki bi se na hvale/* nejšem papirju še vse mikavnejše uveljavili. Kot zelo posrečena bodi še posebej omenjena klasično preprosta, učinkovita risba »Zve* zdan«.	-	-
Pala su carstva, Evropa ostaje. Ideja o slo* bodi, premda stvorcna u malenom ambijentu, u čovečjem mozgu, širi se; prelazi na vecu površinu i stvara novo doba — doba pravoga čovečanstva. »Fata morgana« je za Afriku, a kod nas biče čovek čoveku brat, a ne vuk.
Povest nam pedagogi j e prikazuje žalosnu sliku pedagoga. Po trnju i dračju hodaju, a na laki, lepi put još ni danas ne dodjoše. Ne vešaju ih kao Hrista, ali 'ih napajaju sa žuči i oetom.
Novo doba — doba staleškog i narodnog udruženja — spasiče i tu prezrenu čeljad čo* veeeg društva. Učitelji biče postavljeni na mesto, koje im pripada. 1 danas je učitelj u manjoj vrednosti od oružnika, od državnih službenika, a veli se: »Narod bez škola jest narod bez budučnosti«.
Učitelji! Posle toliko i toliko tamnih i če* mernih noči, dolazi nam svetlo! Otvorite širom vrata i prozore, da ga dodje što više u vaš duševni i telesni stan!
Učitelji, udružite se, dolazi novo’ doba!
Herman Kmet:
0 vzgoji v širšem pomenu.
Napačno razumevamo pojem vzgoja, ako si mislimo le učitelja, sedečega v sredi kopice otrok med štirimi stenami, in kateri nadvlada, duševno in telesno, v oskrbo mu dano rnla* dino. Tako pojmuje, priprosti človek, pa tudi marsikateri izmed takozvanega izobraženstva.
Kaj je vzgoja? Vzgoja ni, da učitelj le za* poveduje in prepoveduje, da deli nagrade in kazni. Vzgoja tudi ni, da je učitelj otroku le strog sodnik. Vzgojo otrok bi morali čisto drugače uravnati. Učitelj bi smela biti le ose* ha,'ki ima že dovolj živi jenskih izkušeni, katera ima zmožnost, spoznavati svoje slabosti ter iste pobijati, kdor se torej še dalje vzgaja. Taka osebnost bi imela tudi zmožnost, poglo* biti se v otroško dušo in bi na ta način postala otrokov prijatelj in ne sodnik. Tako bi otrok spoznal posledice svojega ravnanja bolj iz samega sebe, iz lastnega izpoznanja, kaj je prav in kaj mu škoduje. Njega bi zato ne »vzgajala« zgolj prepoved, graja in pohvala. Vsega seveda ni zmožen vzgojitelj, kajti m mogoče dati otroku popolnih lekcij za živi j e* nje. Glavno je, da vzbudiš v prihodnjem člo* veku veselje do dela, do samospoznanja, do opazovanja in pa voljo, prilagoditi se nepri* čakovanemu položaju, posebnostim vsake človeške družbe, v katero zaide. Ako smo torej vzbudili v otroku to muc, to duševno lastnost, potem bo zmožen vzgajati samega sebe. Vzgoja se potemtakem ne neha, ko zapusti mladina šolo, temveč traja skozi vse življenje, kajti nihče ni popoln. Objekt vzgoje naj bomo vsi vsake starosti in vsake socialne stopnje!
Ali je pa tako? Ne! Le poglejmo okrog sebe, kako čudna bitja smo, kako velik pre* pad nas loči od pravega človeka. Kako so* vraštvo vlada med posamezniki in kako ne* strpno je ljudstvo, nam dokazuje vsakdanje življenje na vasi in v mestu. Ljudje se toža* rij o za vsako malenkost, — ta radi kake ozke poti na polju, travniku, oni radi razžaljenja časti i. t. d.' In ako zapravi kmet tudi pol pre* moženja ob pravdanju, to ni ne dč, da je le dobil pravdo! Kje je pa zapravljeni čas.’' Za prazen nič sc izgubi mnogo duševne sile, mnogo veselja do dela. A kdo po navadi zmaga? Oni, ki je imel dovolj namazan jezik! in tu je treba odpomoči. Imamo domača raz* sodišča. Ali kaj, ko se noče nihče pokoriti, ko se noče nihče premagati. Iz nepravilnega ponosa se marsikdo noče posluževati minic poravnave. Tedaj — vzgoja v šoli.ni biki pra* va — vslcd tega: ven med ljudstvo! Učimo ljudstvo, spoznavati tuje lastnosti in pred* nosti. Učimo ga pa tudi, spoznavati lastne napake. Ako bi si ono bilo v svesti svojih Ustnosti, svojih zmožnosti in bi tedaj moglo, oz. hotelo preizkusiti svoje zmožnosti, potem hi bilo vsakomur lažje priznati tuje prednosti in posebnosti na različnih poljih.
In še dalje! Kako skrbno pazimo vsi, prav \ si, da si ne bi morda kaj pridobili od socialno nižje stoječega. To napako dela takozvana »inteligenca«. Povsodi kažemo svoje zverin* stvo in ne človeštvo!
Zato pa: Naš vzgojitelj je vsakdo, kateri nas uči vsakdanjih najpotrebnejših oblik
medsebojnega občevanja, pravega pojmova* nja in prenašanja življenja! Sleherni je vsled svojih zmožnosti vzgojitelj, a vsled svojih slabosti pa predmet vzgoje.
Ako bomo tako pojmovali besedo vzgoja in tudi nje pravo nalogo dejansko izvrševali, potem bomo živeli v medsebojni ljubezni. Življenje posameznika bi imelo na ta način več pomena, več solnca bi bilo med ljudmi!
Stanje Šolstva v naših pokrajinah.
V lokalnih časopisih smo čitali v teh dneh sledeče statistične podatke, ki jih podajemo zaradi preglednosti v naslednji razpredelnici.
1	Prirastek f+) ali upadek (—)!	
■ 1	r1 šoi	učn. moči I otrok 1
| Italijani . .	... 1 +30	1 j 4-139 4-10727
J Slovenci . .	+64	j +92 | -1499 !
j Hrvati . . .	. . . •» 4ri9 1	+5 | -405 1 _ 1
j Nemci . . .	... 4-3	4-6' ! -[-225 \
i	L			1 ■ 	1	L	i	
Šolsko leto 1919—20
1
j	Sol	učn. moči	otrok
Italijani		259	1263	67993
Slovenci		297 '	620	40365
Hrvati		90	136	15573 .
Nemci		12	25	1197 %
	Šolsko |pto 1918-19		
	šol	učn. moči	otrok
Italijani		f)9t)	1124	57266
Slovenci		233	528	4186-1
Hrvati		109	1 133 j 15978 ■	
Nemci		9	19	972
Iz te razpredelnice jc razvidno, da iznaša v letu 1919—20 razmerje med številom otrok, šol in učnih moči pri Italijanih kakor 260:1:5, pri Slovenc^ 136:1:2, pri Hrvatih 173:1:1 in pri Nemcih kakor 99:1:2. Ako primerjamo stanje šolstva iz obeh let, pridemo do sledečih zanimivih rezultatov:
Pri Italijanih opazimo takoj precejšen pri* rastek v vseh treh faktorjih; pri otrocih je ta naravnost ogromen. Pri Slovencih zaznamuje* mo prirastek na številu šol in učnih moči, nazadek pa trpimo na številu otrok. Če izvza* raemo malenkostni prirastek 5 učnih moči. so Hrvati nazadovali povsod. Normalen napre* dek pa sc kaže pri Nemcih. Napredek pri prvih bi se dal razložiti z vzpostavitvijo nor* malnih razmer. Ali vseeno je prirastek na otrocih prevelik za okroglo 3300, ako vzame* mo za podlago svojemu računu razmerje med številom šol in otrok iz leta 1918—19.
(Zaplenjeno.)
Poslužujoč se iste metode pri Slovencih, bi morali mi, vsled prirastka na šolah, zaznamo* vati na številu otrok prirastek za okroglih 11.500. Nekoliko se da ta primanjkljaj opra* vičiti z izseljevanjem našega ljudstva; vendar pa to ni bilo tako močno, da bi bila upravičena laka domneva. (Zaplenjeno.)
Veliko zmedo nam pa kažejo podatki o hrvatskem šolstvu. Računajoč, da so Hrvati izgubili 19 šol, bi morali oni zaznamovati, po razmerju iz leta 1918—19, izgubo na številu otrok najmanj za okroglo 3000. Po statistiki pa je njili izguba tako malenkostna, da mora* mo resno dvomiti nad tetinitostjo vseh po* datkov.
Pobavili smo se nekoliko obširneje s to za* devo, da pridemo do edino za nas rešilnega
sklepa, ki se glasi: Če hočemo res vedeti, kako bo v bodočnosti z nami, moramo voditi od leta do leta na lastno pest statistiko o gibanju na jugoslovenskih šolah.
Potem pa še to: V okrožnici smo naleteli na manever, ki se opira na geslo: Divide et im* pera. Uradni izkazi govore o slovenskem in hrvatskem šolstvu posebej. Dejstva, da smo en narod, pa seveda ne izbrišejo!
fr * fr
Tovariš iz Istre pa nam je poslal o tem predmetu še sledeče:
U školskoj godini 1918—19 bilo je u tstri 309 hpvatskih škola sa 133 učitelja i 15.978 učenika.
IJ školskoj godini 1919—20 pak 90 hrvat* skih škola sa 138 učitelja i 15.573 učenika.
Nije se moglo otvoriti 12 hrvatskih škola, jer nema školskih zgrada i učitelja.
Na sadašnjim hrvatskim školama nije se moglo namestiti 38 učitelja, jer ih — nema.
Ovako govori sadašnja statistika. Godine 1914, (4. 3. 1914) bilo je u Istri 248 hrvatskih iučitelja (dvesto četrdeset i osam) i 27.128 jtčenika.
Poredba.
j Godine 1914. (4. III. 1914.) 169 škola sa 248 učitelja i 27.128 učenika.
Godine 1919. (4. III. 1919) 109 škola sa 133 učitelja i 15.978 učenika.
Godine 1920. (4. III. 1920) 90 škola sa 138 učitelja i 15.573 učenika.
Dodamo li još, da je nekoliko hrvatskih učitelja »in disponibilita« ■— kazali smo sve.
U godini 1920. računa se na svakoga talij an* skoga učitelja 54 učenika, a na svakoga hrvat* skoga učitelja 113 učenika.
Učiteljske orsoalzcelje na
Pre svega hoču da pišem o udruženju uči* j tel j a osnovnih škola, koje nosi naziv: »Natio* j nal Union of teachers« (Nacionalna Unija I Učitelja), koje so cesto piše skračeno samo: IJ. U. T.
Ovo u druženj e otvorcno jc za sve učitelje 'u Eegleskoi i Nelsu.
Ono se stara za sve interese učiteljskog sta* j leža: o plati učitelja, o uslovima službe j id. i Ovo udruženje je osvojilo sistem plata, u kome je najglavnija ideja, da se plata peri* odično u večava. Ono se stara da praži pomoč . svakome svome članu, kome se učini ma kak S va nepravda. Ova pomoč je od velikega zna* j čaja za učitelje u manjim varošima i u provin* cijama, gde postavljanje i odpuštanje učitelja ! zavisi od mesnih ili oblasnih školskih odbora.
Organ ovc unije je »The schoolrnaster«
I (Učitelj), koji izlazi nedelj no.
U vezi sa Unijom su »Provident Society« i (Društvo za snabdevanje ili »Potrošačka za* j druga«), i »Sick Fund« (Bolesnieki fond.) Or*
| gan Unije (»Učitelj«) dače vam mnogo više informacija odnosno drugih učiteljskih orga* nizacija u oblastima.
U vezi sa »National Union of teachers., u Londonu postoji jedno učiteljsko društvo, koje se stara samo o interesima londonskih učitelja, pod upravom »Londonokog Školskog Snveta«, pod čijom je kontrolom vaspitavanje dece u Londonu. Ovo londonsko društvo zove se: »The London Teachers Association« (Londonsko Učiteljsko Udruženje), ili skra* eeno L. T. A.
Ovo udruženje je sada potpuno odvojeno od »National Union of Teachers«, ma da uprave i jednog i drugog rade zajednički u izvesnim poslovima, kad i jedni i drugi imaju jedan isti cilj.
Kao što i samo ime kazuje, rad Londonskog Učitelj. Udruženja prostire sc samo na Lon* don, i ono za učiteljstvo v Londonu radi mno* go više no Nacionalna Unija Učitelja. Pošto je njegov rad više ograničen u pogledu pro* štora i broja učitelja no rad Nacionalne Unije Učitelja, ono ima samo lokalni značaj.
Držim da več znate da, dokle se Državno Odeljenje, koje se zove »Board of education« (Vaspitna komisija) stara za vaspitanje u ce* loj zemlji, dotlc se »Conptri Conncils« (Okružni Odbori i Mesni odbori) staraju o lokalnoj administraciji, i podiganju školskih zgrada, o rasporedu učitelja itd.
Kao što vidite, učitelji koci nas ne smatra ju mo za državne činovnikc, ili kako mi kažemo »Ovil Servants« (civilni državni uslužbenci), .1 or jih vlada direktno niti postavlja, niti pl a* ča. Ovo je jedna stvar, zbog koje učiteljstvo mnogo žali na vladu.
Ošim &va dva glavna učiteljska udruženja, ima i manjih udruženja sa zadatcima od ma* 'njega značaja.
• »The London Head Tcachers Association« (Londonsko Udruženje Školskih Upravitelja) dmne-se i stara o š ko lam a u Londonu.
»The London Schoolmasters Association« ^Udruženje Londonskih Učitelja) je jedno novo učiteljsko društvo, koje je osnovano tek pred nekoliko meseci, koje se služi jačim metodama, i koje ima vrlo energični! upravo.
Držim, da sam u ovome dao jedu malu sliku •o našim učiteljskim organizacijama. —~ (Po »Narodni prosveti«.)
Mnovlteu »Zveze luioskraensRIli otlteUsklh tfruJtev" v Trstu.
Javno zborovanje delegatov
dne 2. februarja 1920.	(Konec)
Nato je poročal za šolsko*politieni odsek tov. F. Mermolja. Želi, da bi delegacija raz* pravljala vsak odsekov predlog posebej.
Predlogi šoIsko*političnega odseka:
'L Šolstvo v zasedenem ozemlju.
Vzpostavijo naj se takoj, kjer so pogoji dani, liudske, obrtne, kmetijske in srednje šole. Nemudoma pa naj se odprejo vse slovenske in hrvatske šole, ki so obstojale pred okupa* cijo, in pozove naj se učiteljstvo na svoja mesta, bodisi iz internacije ali pa izza meje.
Interniranemu in pregnanemu učiteljstvu naj se takoj izplačajo vsi službeni zastanki. (Slučaji: Maslu Alfonz, Orlek (Sežana), Opašič Anton, Pazin, i. dr.)
Protestiramo proti ustanovitvi učiteljišča v Tolminu in gimnazije v Idriji, kakor tudi proti njih notranji ureditvi. Vsem učencem naj se uštejejo kot pravoveljavnc vse dosedanje študije izven premime črte, ako sc vrnejo na domače ljudske in srednje šole, ker so bili pri* siljeni obiskovati tuje zavode, zaradi begun* stva, ali zaradi vojnih razmer in pomanjkanja na srednjih šolah v domovini. Ob tej točki je stala delegacija na stališču, da je treba zavzeti pri tem vprašanju jasno smer in s tem poka* za ti, da smo kulturen element.
2. Nadzorstvo šol.
Vzpostavijo naj sc zopet vsi okrajni in de* žolni šolski sveti s primernim zastopstvom učiteljstva in prebivalstva po vedno veljavnih zakonih. Protestiramo proti nastavljanju je* zikovno in strokovno nesposobnih nadzorni* kov. — Predlog enoglasno sprejet.
3. Nastavljanje učiteljstva.
Protestiramo proti nameščenju neusposob* .(fenih, učiteljev, ki nimajo zakonite prediz* chrazbe. — Predlog sprejet.
A Šolske knjige.
Protestiramo proti letos vpeljanim ljudsko* šolskim berilom (De Micheli), ker ne odgo* varjajo niti približno načelom modernega šolstva. Zahtevamo, da se uredijo nove učne knjige, odgovarjajoče vsem tem zahtevam. — Predlog sprejet.
5. Poučevanje italijanščine.
Ugovarjamo proti obligatni vpeljavi itali* Janškega jezika na ljudskih šolah, kjer se ni že preje poučeval kak tuj jezik. Morebitno poučevanje italijanščine na ljudskih šolah naj se poveri izključno le kvalificiranemu, domačemu učitelju proti primernemu plačilu. — Ta predlog, ki je bil prvotno drugače for* nmliran, je razvnel prav živahno, toda stvarno debato, v katero so posegli tov. Hreščak, Med* vetlič,. Požar, Mermolja in drugi. Končno je enoglasno sprejet v jej obliki.
Pokojnine in službena doba.
po Popolne pokojnine imej pravico vse učiteljstvo s 351ctnim službovanjem in s 57* tetno starostno dobo. Pravico do delne pokoj* nime imej učiteljstvo z lOletnim službovanjem. V službi oslabelim učiteljem naj se ta pravica Prizna že s 30letno službeno dobo. Zahte* vamo, da se začasnim učiteljem in suplentom všteje v službeno dobo ves čas vojaškega službovanja od mature sem, in tudi onim,
ki niso v dobi miru utegnili biti pravočasno nameščeni, ker niso prostovoljno prekinili, oziroma ne začeli svojega učiteljevanja. (Slu* čaj: F. Sancin, Katinara). — Predlog sprejet.
7. Stik z italijanskim učiteljstvom.
»Zveza« je pripravljena sodelovati v sta* novskih in gmotnih vprašanjih z italijanskim učiteljstvom. — Predlog sprejet.
8. Šolske tiskovine.
»Zveza« predlaga, da se uvedejo nove šolske tiskovine in uradno poslovanje šelfe s šolskim letom 1920.*2L — Predlog sprejet.
9. Uvoz znanstvenih in literarnih spisov.
»Zveza« nujno prosi, da se odpro meje vsem spisom znanstvene in literarne vsebine. — Del. Rakovščck predlaga, da bi se dovolil uvoz knjig iz Jugoslavije, a sprejet je bil odsekov predlog, ker je bolj obširen. — Predlog o zni* žanju voznih cen po železnicah odpade, ker je to vprašanje že povoljno rešeno. Vendar pribijejo nekateri delegati dejstvo, da. je treba precej truda in križevih poti, prej nego si more učitelj oskrbeti vse potrebne listine v ta na* men.
Po poročilu šolskospolitiškega odseka jc prešla delegacija na željo hrvatskih tovarišev, ki so morali odpotovati, nekoliko točk dnev* nega reda in je določila enoglasno, naj se vrši bodoče delegacijsko zborovanje meseca av* gusta zopet v Trstu, ker so tu dani najboljši pogoji za nemoteno in uspešno delo.
V imenu odseka za izvenšolsko delo je na* to poročal tov. H. Kmet. V svojem uvodnem govoru je poudarjal potrebo, da učitelj sode* luje pri vseh kulturnih društvih, katerih glavni cilj je ljudska izobrazba. V imenu svojega odseka stavlja sledeče predloge:
L Poživljajo se učiteljska društva, da opo* zore svoje člane, naj učiteljstvo deluje na oživotvorjenjd oz. naj sodeluje pri vseh naših narodnih društvih, kakor so n. pr. »Ciril* Metodove podružnice«, tel. društvo »Sokol«, »Bralna društva«, »Pevska društva«, »Kmetij* ske podružnice«, i. dr.
K. besedi se oglasi tov. Hreščak, ki pripomni k temu predlogu sledeče: Vse izobraževalno delo je treba, če naj bo res uspešno in koristno, postaviti na trden sistem. Tudi tu je potrebna organizacija in to naj vzamejo v roke učitelj* ska društva. V prvi vrsti gojimo predavanja sistematično. Vsako predavanje naj bo se* stavljeno s skrbjo in podano tako, da res vz* budi v poslušalcih zanimanje in željo po iz* obraizbi ter pouku. Sistem bi bilo treba vpeljati tudi v veselice. ^Vse, kar se ljudstvu podaja, imej neko resnično vrednost, tako pri igrah i. dr. Predlaga zato. naj si vsako učiteljsko društvo ustanovi poseben odsek, ki naj vodi samostojno vso akcijo izobraževanja v šol* skem okraju in tudi-izven njega.
2. Vodstvo »Zveze« poskrbi vir knjig za naša društva!
3. Vodstvo »Zveze«, oz. »Odsek za izven* šolsko delo«, preskrbi serijo predavanj za roditeljske sestanke in tudi splošna preda* vanja.
4! Vodstvo »Zveze« deluj na to, da se uči* teljstvo odstavi, oz. odveže službe pri aprovi* zacijskih odsekih.
Vsi predlogi odseka so bili enoglasno spre* jeti in predsednik sc zahvali toplo poroče* valeu.
Končno preide delegacija na zadnjo točko dnevnega reda, in tu stavi del. Hreščak sle* deči predlog: Poročevalska služba za list naj se organizira. Vsako društvo določi v ta na* men enega člana, ki je za izvršitev poročeval* skega dela tudi lastnemu društvu odgovoren.
Delegacija se strinja s predlogom in naroči vodstvu »Zveze«, da ga sporoči vsem dru* štvom.
Del. Požar vpraša, ali velja regulacija uči* teljških plač na Goriškem tudi za Postojno. Učitelji njegovega okraja so v tem oziru pre* cej prikrajšani. Prosi vodstvo »Zveze«, da bi se zavzelo za stvar in jo uredilo. Del. Urban* čič pojasni, da spadata Logatec in Postojna res pod upravo Gorice; zato vabi, naj se od* poslanci obeh učiteljskih društev zglasijo v Gorici, po možnosti na 12. t. m., o priliki zbo* rovanja »Goriškega učit. društva«, da se ta pereča zadeva uredi osebno na pristojnem mestu.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se pred* sednik zahvali poročevalcem za njihov trud, zborovalcem pa za zanimanje, ki so ga poka*
zali pri razpravah v obeh dneh in zaključi zbo*. rovanje z željo, da bi delo, ki smo ga pričeli, prineslo obilo koristi narodu, šoli in našemu stanu.
Del. Urbančič se na koncu še zahvali v imenu vseh izventržaških delegatov tov. pred* sedniku in tržaškemu učiteljstvu za lep večer in bratski sprejem.	S.	Rode,	t.	č.	tajnik.
Iz orjnnlraclje.
Poročilo o zborovanju »Tolminskega učiteljskega društva«. — Dne 16. februarja se je vršilo zborovanje »Tolm. učit. društva« pri Sv. Luciji. Kot gostje so počastili to zboro* vanje predsednik »Zveze«, nadučitelj Anton Grmek z gospo soprogo. Matej Mikuž iz Sp. Idrije in Primožič iz Sovrce. Na dnevnem redu so bila zelo važna vprašanja.
Poročilo o delegacijskem zborovanju v Tr* stu je vsebovalo obilo razmišljanja vrednega gradiva. Govorilo se je o »Učiteljskem Listu«, ki bo izhajal redno dvakrat na mesce, začenši s L marcem. Ker je isti v prospeh šolstva in v dobro učiteljskega stanu neobhodno potreben, se učiteljstvo nikakor ne bo strašilo v to po* trebnih žrtev. Letna članarina, ki vsebuje tudi naročnino za »Učiteljski List«, se je določila na 60 L. Navzoči člani so isto za meseca ja* nuar in februar takoj plačali. Tovariši(ce) se vabijo, da list pridno zalagajo s potrebnim gradivom. Dobre članke, objavljene v stroškovnem listu, bo »Zveza« nagradila.
Da se bodo vesti o društvenem delovanju točno in redno objavljale, je bil izvoljen poosebim časnikarski poročevalec.
Ker ne dobivamo iz sosednjih držav za nas tako važnih revij, bo ukrenila »Zveza« vse potrebno, da se dovoli znanstvenim listom vstop na naše ozemlje.
V odbor, ki bo skrbel za sestavo n o vili, na* šim potrebam odgovarjajočih šolskih knjig, sta bila izvoljena Fr. Ločnikar in Fr. Sivec.
Glede pristopa »Zveze« k »Delavski Zbornici«, so bili zborovalci mnenja, da naj se s končno določitvijo za sedaj še počaka.
Glede poučevanja italijanščine sc j c skk* nilo, da naj se poučuje ista le tam, kjer se je poučevala prej nemščina. Poučuje pa naj isto vedno le domače učiteljstvo.
Ker je vsekala svetovna vojna našemu na*-rodu obilo globokih ran, je dolžnost vseh zavednih Slovencev, da skušajo te rane zaceliti in zbrisati vse zle posledice, ki jih je zapu* stila vojna. »Zveza« je tedaj sklenila, da prične z ljudskimi predavanji širom vseh naših pokrajin. Zato vabi vse svoje člane, da se pri* glasijo s predavanji pri odboru domačega društva.
Sledila je druga točka dnevnega reda. To* variš fr. Ločniškar je podal v lepo zbranih besedah oceno novih ljudsko*šolskih beri’. Zborovalci so ga poslušali z zanimanjem. Mar* sikatera njegova opomba je vzbudila občo veselost.
Nato je govoril tovariš Fr. Sivec o tem, kak* sna bodi ljudsko*šolska čitanka. Zborovalci so soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva, da bodi čitanka popolnoma samostojna knjiga v obliko antologije. Za realije naj se preskrbi posebna knjiga.
Med slučajnostmi se je določilo sledeče: Skrb »Zveze« bodi, da se pravilno uredi pen* zijski zakon. Ista naj se tudi priklopi gibanju italijanskega učiteljstva, ki je upravičeno raz* burjeno vsled krivične razdelitve draginjskih doklad. Obenem naj poskrbi vse potrebno za znižano vožnjo po železnicah.
Društveni odbor naj se pobriga za prevoz učiteljske knjižnice in izterja knjižnični fond. Glede počezkov in svot, ki jih dolguje okraj* ni šolski svet, naj naznani učiteljstvo društvu, ki bo skušalo izposlovati izplačilo.
Udeležba bi morala biti (posebno s Koba* riškega) že z ozirom na obilico važnih vpra* šanj nekoliko številnejša.
Izredno zborovanje »Tržaškega učit. dru* štva«*). Dne 22. pr. m. se je vršilo v Trstu iz* redno zborovanje našega društva s sledečim dnevnimi redom: 1. Poročilo predsedstva; 2. okrožnica vodstva »Zveze«; 3. razno. —
1.) K prvi točki je predsednik poročal o klican tudi predsednik našega društva, ki je
*) Poročilo smo prejeli s precejšnjo zamudo, a objavljamo ga vseeno kot kronisti, da bo vsakdo imel natančen vpogled v celotno gibanje naših organizacij. — Ured.
s svojim gibanjem doseglo, da je oblast dolo? čila za mestno učiteljstvo svoto 160.000 L, ki naj se razdele med potrebno učiteljstvo. V komisijo za razdelitev te podpore je bil po? klican tudi predsednik našega društva, ki je tam pojasnil svoje stališče. Komisija je dolo? čila, da prejme od te vsote vsak učitelj(ica) 52% svoje deeemherske plače. —
Občni zbor je odobril postopanje predsed? nika v tej zadevi. Nadalje se je sklenilo, da je opozoriti oblast, naj se pri predložitvi spo? menic enega dela učiteljstva ozira na želje vsega učiteljstva in naj se ne nariva predlogov enega društva vsem ostalim.
2.) Pri drugi točki dnevnega reda prebere predsednik okrožnico »Zveze«. Sklep o člana? rini 5 L mesečno je bil sprejet brez pripombe. Za sestavo novih učnih knjig so se priglasili sledeči tovariši(ice): Bukavec A., Čok A., Čok M., Daneu L. Dolenc M., Fonda F., Grbce I., Hartmann P., Hočevar P., Kleinmayer F.. Kraševec L, Ribičič J., Sabadin I., Samec J., Subotič K., Širok K., Širok A., Valentič (L, Vouk L, Žagar F.
3.) Glede stališča napram »Del. zbornici« se je sklenilo, da se prenese to vprašanje na dru? go, izredno zborovanje, ki naj se vrši čimprej. O tej točki naj podrobno poroča tov. Klein? rnaver.
Slednjič se je določilo, da se skliče občni zbor v Barkovlje za dan 7. marca. R. —t.
Šolske vesti.
t Albert Rajer. Dne 20. februarja t. 1. smo položili v Lokavcu pri Ajdovščini k večnemu počitku tovariša Alberta Rajerja, ki je bil komaj v 33 letu svoje starosti. Mlad mož, ki bi bil dal še mnogo dobrega mladini in svojemu narodu, ki ga je tako gorko ljubil. V oktobru prošlega leta se je bil ravno ustanovil na novem službenem mestu, ko ga je pobrala smrt.
Leto 1914. nesrečno leto, ki je prineslo svetu toliko gorja in bridkosti! Takrat se jc tudi našemu narodu začela pot na Kalvarijo. Naš Človek, če je bil le količkaj zaveden, je moral pod avstrijskim režimom pretrpeti mnogo preganjanja in trpljenja. In tudi blagopokojni naš Rajer je bil žrtev teh razmer. Od mlade žene in drobne hčerke so ga tirali orožniki v zapor. Kakšna je ta pot, ve le tisti, ki jo je moral sam preizkusiti! Pero je ne more opisati.
Iz zapora se je vrnil naš tovariš potrt in telesno uničen. Kali bolezni, ki se jih je bil nalezel j v časih pregnanstva, so glodale na njegovem te-j lesu in ga končno strle, rl temu koncu je dokaj j pripomogel napor težavne učiteljske službe; v vsakem drugem stanu bi bil morda še živel.
Naš narod potrebuje ravno v sedanji dobi dobrih delavcev in naša mladina dobrih učiteljev. Zato občutimo težje, kakor kdaj prej, vsakršno izgubo na šolskem in kuPturnem polju. In smrt Alberta Rajerja, tega vztrajnega in pridnega kul-lurnega delavca, je za nas taka izguba.
Dragi naš tovariš! Tih in miren je bil tvoj značaj dobro je bilo Tvoje delo med mladino, ki si ji bil vedno dober učitelj in vzgojitelj. Učakali nisi sadov svojega dela, učakal nisi ure našega j vstajenja; a položil si kamen k naši bodočnosti, j boljši bodočnosti; Zato bo Tvoj spomin živel med nami.
A ti, slovenska zemlja, daj mu v svojem naročju miru, ki ga ni našel med živimi.
Pomanjkanje učiteljstva. Zelo priljubljen argument, da se pri nas odlaša z otvoritvijo •jugoslovenskih šol, je pomanjkanje učiteljstva. Pred časom ga je prineslo v debato italijan? sko časopisje, v zadnji svoji statistični okrož? riici pa se ga je poslužila tudi oblast. Res je; mnogo naših otrok je še brez pouka, ker ni dovolj učnih moči, da bi se mogle vse šole vzpostaviti! Učiteljstva ni, ker ga je precej? šen de! pobrala vojna, drugi del je še raztresen po vsem božjem svetu, a tretji se je moral pod silo razmer umakniti iz tega ozemlja. Ne ma? 'amo delati nepotrebnih rekriminacij, niti no? čemo valiti krivde na tega ali onega. Konšta? tiramo naj samo suho dejstvo, da je bil jugo?
(Zaplenjeno.)
Danes so se razmere nekoliko izboljšale;
(Zaplenjeno.)
V
prostem zraku in boljših razmerah se bo tudi število učnih moči povišalo; kajti, nihče ni rad od doma, kjer se je rodil in užival prve sadove lastnega dela.
Hrvatska pučka škola u Pazinu. Naša je ovdešnja pučka škola zbilja — »uzor?škole«. Sistemizirana je 4?razrednica, na kojoj je pre i za vreme jata služilo 9 učiteljskih sila, a da? nas i h imade samo -	6, premda se nije broj
dcce niti najmanj c umanjio, kako su se izvesni faktor! nadali i nadaju se još uvek. Narod je ostao veran svojoj školi, koju polaze i nekoja takva deca koja iz običaja u obitelji govore talijanski, ali čute hrvatski i hrvatsko im je ime i hrvatska im krv u žilama te? če. Čim stupiš u zgradu, odmah očutiš, da tu nešto nije u redu ... 1 nije . .*. Bilo iz jednoga, bilo iz drugoga razreda, u školi čuješ gotovo j uvek govoriti — talijanski. Nije ni čudo...
Ta naši su »bogovi« pronašali za shodno, da j se u svirn razredima (isključivši za sada privre? j meno samo prvi razred!) mora podueavati ta?
| lijanski — do 3 sata na sedmicu (a h teli bi i 4 sata)! f u drugorn se razredu podučava talijan? ski, što se izričito protivi naukovnoj osnovi i
— zdravom razumu. Ali »bogovi« odrediše ta? ko i mi — moramo .siušati. Svrši obuka i več čuješ po hodniku talijanskog upravitelja (koji je ujedno i učitelj talijanskoga jezika u svim razredima!), gde viče na našu, na hrvatsku decu — talijanskim jezikom (NB. u dijalektu!)
— Zar. g. Zucconi misli, da če time našu decu odnaroditi i privesti u talijanski tabor? Ni? kada, jer za to smo mi ovde, koji eemo paziti na našu decu ko na oči u glavi, jer ona su naša nada za budučnost, naš podmladak. 1 neka znade g. Zucconi a s njim i sva gospoda, koja ga proti svim zakonima i ustanovama postavi? še na ovo mesto, da si takvim činima stiču kod naroda samo mržnju i prezir, ali ljubavi ni? kada!	—Z.—
Ne razumemo se! Na zborovanju delegata saveza bilo je vcoma živahno. Več je sam po? četak pokazao, da smo ljudi na mestu i da smo Slaveni. Što sc tiče škole i nas učitelja, u torne smo sasvim sporazumni. Jedino naše po?
| našanje prema trečima ne slaže se, ili iz stra? j ha, ili komodnosti, ili ne znam radi česa, i sto? Iga — ne razumemo se: ,Naš savez ima hrvat? ski i slovenski uredovni jezik. Iz oportunitete iii radi naše čudi moglo bi se od toga pravila malo zastraniti: ali gde mi autonomno radimo, lamo moramo biti stalni i dosledni u načelima. Mi se borimo i boričemo se za oslobodjenjc učjteljskoga staleža, ali tiraninra ne smemo pleskati. Silnike moramo privremeno i siušati, ali povladjivat im, bila hi s naše Strane moral? na pokvarenost. Dante peča u svojoj »Bpžan? skoj glumi«: »Uomini siate e non pecore mat? te.« (pcvanjc 3. stih 80.) — (budite ljudi, a ne lude ovce). Drugi put biče bolje, i mi eemo sc sasvim razumeti.
Stan i stanarina. Pokrajinski zakon od 5. lip? nia 1908. za Istru uredjuje stan i stanarino ovako: Ili stan u naravi, ili za nadučitelje K 540; za učiteljc?upravitelje K 360; za privre? mene učitelje?upravitclje i osposobljene uči? telje K 240; za druge učitelje sa išpitom zrelo? sti K 180; učiteljice 80% od toga.
Izmedju jednoga nadučitelja i jednoga uči? telja?upravite!ja nema po školskom zakonu nikakve razlike. Iste nauke, isti ispiti. Razlika je samo u tom, da jc slučajno jedan učitelj postao prema mestu u kojem je, nadučitelj, jer su dva razreda škole ili možda i više, i da mu je lakši i posao i udobnije mesto, a drugi učitelj jc na jednorazrednici i — mučenik. Gospoda su zastupici ipak stvorili još veču razliku. Nadučitelj ima pravo na stan od naj? manje tri sobe, jedne sobice i nuzgrednih pro? štorija. Učitelj?upravitelj pak: na dve sobe, jedne sobice i nuzgrednih prostorija.
Stanarina sc uračunava i u mirovinu, i to za nadučitelje K 540; za učitelje K 360; za podu? čitelje K 240. Učiteljice 80% od toga.
Opčina u Pazinu povečala je svotu stanari? nc za 25% radi skupoče; alf jer plača u lirama, računa 40% krnske vrednosti, dakle defaeto isplačuje samo 10 %.
Svi su »pametniji« od učitelja, j Deca i alkohol. Pitaj naše starce, kad su oni počeli piti vino i rakiju, te kojom su prigodom ta pica pili. Odgovoriče ti, da su počeli kao
mladiči, i to samo na »gode« (veče blagdane), na godinu, I to su oni naši stari junači; nad.je se • med ju njima i »velih Joža«. A danas? U našim se Jerajevima, naime u srednjoj Istri, nije u petak i svetak, gotovo čitavu godinu. Ima u nas mnogo »pijanih dana«. Nažalott piju i malena deca. Pre neg svrše nigodinu dana, uče ih roditelji na alkohol. Video sam ma? lenu decu, koja su bila sasvim pijana. Rakiju da vaju deci kao lek protiv glista, groznice ili druge bolesti. Jedan primer: Došao lečnik bo* Iesnom detetu. Pregledan ga, odredio mu lek i kazao majei, da dacle detetu što više mleka. Na to če ona: »Gospodine, on ne če mleka.« — »Što mu dakle dajete?« —»Vino.« A bas vina ne sme piti!« -— »E gospodine, da ne pije vina, bio bi danas mrtav.«
Tom sc praksom ide napred, na naš mladič popije i 3 do 4 litre vina, da mu, kako veli. ipak ne naudi. Popije i čašu domače rakije (30°) na dušak, ko u šali. Nije to samo jedan, nego 90% pučanstva a i više, a piju hogme i naše ženske.
Mi znamo, tla alkohol škodi. OsetIIi smo to i sami, a opažamo efekte i na drugima. Veoma potresno deluje na čoveči možak. Kakvu vnuku imadu učitelji radi njega! Najbolje sc epa ža to kod pametovanja a i kod računstva. Kad znamo, da alkohol veoma škodi i duši i teh;, treba da se borimo protiv prekomernog nje? govog uživanja.
Razne nesti.
Minister za prosveto je odredil, da se ,,četni-štvo“ (skavti) spoji s Sokolstvom. Pouk telovadbe se bo vršil odslej v vseh šolah po sokolske,n sistemu, metodi, estetiki, disciplini in redu. Učitelji telovadbe morajo podpirali delo v sokolskem duhu in morajo imeti strokovno izobrazbo.
Učiteljske zbornice kot stanovske zastope so uvedli zakonitim potom v nemški Avstriji V prvih dneh februarja so na Dunaju prvič zborovale zbornice ljudskošolskih, srednje? šolskih in visokošolskih učiteljev.
Ljubljanski učiteljiščniki so takoj ob pre vratu skupno s svojimi tovarišicami osnovati svojo organizacijo. Izdajajo tudi svoj lit.. »Jugoslovenški učiteljiščnik«.
Stanje učiteljstva v Jugoslaviji. Po podatkih ministrstva za prosveto je bilo dne 1. dec. 191 v v državiSHS skupno 16.130 učiteljev in učite?
ljic-	'
Višjo vrtnarsko šolo ustanove na Dunaju; otvorijo jo v letu 1921.
Sveti staršev. V nemški Avstriji snujejo po ljudskih šolah svete staršev. 'Ki sveti naj tvo? rijo trajno zvezo med domom in šolo. Vsa do? sedanja prizadevanja učiteljstva, da bi privabilo starše v stalen stik s šolo, so bila skorajda brezuspešna. Novoustanovljeni sveti naj te? mu nedostatku pdpomorejo. Seveda niso za? mišljeni kot nadzorovalni orijan nad učitcV' stvom, ampak kot prijateljska zveza v svrho skupnega nadzorstva nad šolsko mladino in skupnega vzgojnega dela.
Medicinska fakulteta zagrebškega vseučili? šča je predlagala, da sc poklice na medicinsko stolico kot oftalmolog vseučiliški docent ljub? panskega vseučilišča Dr. Botteri.
Dve novi pravniški fakulteti. Po naredbi in;-? nistra za prosveto sc otvorita te dni v Skopi)u in Subotici pravniški fakulteti.
Poljedelska šola. Ministerza obnovo zemlje bo ustanovil v državi Sl IS v najkrajšem času, ako bodo dopuščale denarne razmere, višjo strokovno poljedelsko šolo z obrtnim oddel kom.	  '	_	___________
lz uredništva.
Iv. M.: Člančič „Sečatc ii se?“ ne možemo uvrstiti, jo. Imadc prcvišo sakritih tendenca. Uopštc volimo članski posve jasnili i — stvarnih. Sestavek „Socijalizem in na-eijonallzem', ki naj bi iiil nekak polemičen odgovor na članek o vstopu v „Dcl. zbornico", katerega je objavil nchi tovariš v socialističnem Delti",'"sc nam zdi tudi nestv. -ren Zato ga nc objavimo. Obenem menimo, da bi mor;. : rešiti enkrat za vselej vprašanje, ali naj obravnavamo tu > teljske zadeve v svojem, ali pa v vsakterem strankarske' ! dnevniku. —	,	_ ___ i
lz upravništva.
Zaradi zamude, s katero je morala iziti 1. številka našega lista, sporočamo, da jc vodstvo „ZvcZe*‘ vložilo tozadevne prošnje na kompetentna mesta že v prvih dueli prošlega meseca. Vkljub opetovanim intervencijam predsednika niso dale oblasti pravočasno potrebnega dovoljenja in tako se je reč zavlekla do 7. t. in. Odslej bo list izhajat redno.-- Vse reklamacije glede pošiljanja lista, naročila in izpremembe v naslovih jc javiti naravnost upravnlštvu.