'250. itHvilkn.
1 rst. v jMUHMleljek Ki novembra I
XX |\
..IMInoit' iriiHiH ff^nkrat na d««. raKttn neilHi in r.c.nikov. /,'utrai in zveiVr oh 7. uri. r) jioneiifblrih in po prttrnikih izhaia ^ ari -i)titraj.
^ h <•«►?»» i u si /:i»i)i : i i/iimiji n« lato . . trlil. 'JI — 'Ah *amo večerno izdanje .	TJ- —
Za pol le-tR četrt leta in na mr^ rar.nif>rn<>.
.Naročamo je plačevati naprej. Na uh-ročbe bre* priložene naročnin*" «p uurnva ne orira.
Nh drobno se prodajajo v 1'rstu jsiiit-'snje fttt- vi i po 3 nvČ. večerne Uevilke po 4 nvč.: ponetleljake 7.jittranje *te-viikc po 2 nvč. I^ven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRIlflTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon H70.
4 nvc.
V «d1noi*tt Je nn»č!
Oglasi
*«» računajo p<» vr*Ttili v m-titu. /,ii v«*.*-krat no naročilo » primarnim popustom. Po*lana. oamrtni«* in javne nahvale. >io-mii/i oirla^i it<l »p rnčtitniio po pojro<lhi.
V«i «iopini ifirfan. polil m jo uredništvu. Nefranknvnni ilopixi ne 4prejpinaj<t. Kok<>i>i«i <»e ne vračiijo.
Naročnino, ifklaiiiaci je 11 •	spre-
jema upr.'HWlftt»«. Naročnino in ogla«? je plarpviit.i locvi Trut.
I reAnUliu iti ti*kiirnii -f iiitliajtiLa v ulici Carintia Mv. 1 "2. l iiriifitMhn, otl-primilfttvo in Hpfeji-iiiiinje lit»en»ti»*
v ulici Molili pičen In Hv. II. ninlatr.
Udajatelj in odfnvorni urednik Krati O o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna konsotcija tista „Edinost" v Trato.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Ncvejie vesti.)
Dunaj II. V jmrlamentarnih krogih zatrjujejo, 'In je predsednik: zbornice poslancev, dr. Fuehs, kije tudi predsednik komisije za nadzorovanje državnih dolgov, izjavil, da je proti temu, da Iti se znova glasovalo o znanih f>!> milijonih gld.
Dunaj 11. Češki listi pišejo, da je moral stotnik, kf je vodil kontrolni shod v Kurinu, z bežat i v klet, pred rezevisti namreč, katerim je I > i T za po ved al, da se morajo le nemški /glasati.
I)IInaj 11. Sedmorici obeh kvotnih deputaeij sta imeli popoludne skupno sejo, ki je trajala 2 uri. »Jutri skleneta menda pod od seka razprave.
Ilmlhn pest a 11. Ogerska kvotna deputacija je imela danes sejo, kateri je predsedoval pl. Tiszij. Razpravljali so o poslanici avstrijske deputacije ter določili stališče ogersko. Popoludne ol> 4. uri Ik> ukupna seja obeh sedmoric, a ob (>. uri zvečer zo-pet plenarna seja ogersko kvotne deputacije.
Pari/. 11. (Državno sodišče). Ko so bili poklicani senatorji po imenih, je dokazoval prokura-tor, da obtoženci spadajo pred državno stališče, kajti, dasi tudi niso izvršili atentata, vendar so zakrivili zločin proti varnosti države. Potem so razpravo pretrgali.
Rllli 11. »Osservatore romano« objavlja imenovanje pl. Rinaldinija 'apostolskim nuncijem na Kpanjskem.
Bero) in 11. Ni še gotovo, da-li bo državni tajnik pl. Biilo\v spremljal cesarja Viljehna v London. Cesar še ni odločil ničesar glede tega.
Vojna v južni Afriki.
LoihIoii 11. «Ren ter» javlja iz Alivotnortha z dno 7. t. m.: Boerci so pretrgali telegrafično zvezo južno od Alivotnortha. Velika četa Boercev
P O l> L I S T K K.
•it;
Sursum corda!
Spisal E—n.—n.
Ko se je zjutraj zbudil, se je zelo neprijetno počutil. Vsekakor je predolgo sedel v smradu, ki ga je provzročila svetilka, ko je ugasnila. Po duši se mu je prelivalo nekaj teskobnega, kakor ne-ugodne slutnje, katerim ni našel ne vira ne smotra.
Oddal je na pošto pismo, s katerim je naznanil, da sprejme profesorsko mesto na ženskem učilišču. In ko je pismo ležalo v nabiralniku, se je Saviča zopet polotila tista negotova tesnoba. Zdelo se mu je, kakor bi se mu približevalo nekaj, čemur ni vajen. Slišal je šepetajoči glas, ki mu je pripovedoval, da se nekaj spremeni v njegovem življenju.
1 o ga je bolelo, a ni se mogel otresti tega. Šepet, ga je spremljal povsod.
Kaj naj bi se spremenilo? Ali še ne pride konec ?
Saj je jesen — jesen, — ne samo tam zunaj, temveč tudi v njegovi duši, in jeseni sledi zima, neizogibno; tedaj zamrć življenje in vsega mora biti konec.
Danes je že več velega listja na tleh, nego ga je bilo včeraj : nočna sapa je izvrševalala svoj posel. .lesen torej napreduje in priti mora čas.
Zakaj, odkod, čemu torej tiste slutnje?
je oddaljena osem milj od tukaj. Boerci so razdrli brod pri l> ltonspontli. Sedaj ni mogoče priti iz Vontkana v Narvalpont čez reku Oranje.
London 11. Iz Ntormberga javljajo, da se pripravlja 4(HM> Boercev s H kruppovimi topi, da napadajo <iuensto\vn. Boerci so razdejali zveze z I )ortrechtom.
London 11. «Reuter» javlja, tla so minoli teden Boerci napali Mufeking, a tla so bili odbiti. 50 Boe reev je mrtvih. Zgube Angležev so bile neznatne.
London 11. V Capetoun so prišli trije prevozi s ;W7tl mož; prihodnja dva transporta izkrcajo v Durbanu.
Bruselj 11. Transtvaalski poslanik dr. Levs zagotavlja, da so Boerci za mnogo časa preskrbljeni s streljivom. Levds je prepričan, da se vojna završi s posredovanjem velevlasti.
Gorska razmišljevanja.
XVIII.
Bratomorni boj na Gorišktart je blizu — viška. Polagajo se mandati, kujejo se zaupnice in nezaupnice, strupene puščice kar švigajo po zraku in slednje moči se pošiljajo v nesrečni boj. Kako dolgo bo še trajal delirij, ali še ne pride strežne-nje in spoznanje? Ali še ne bo konca temu klanju? Ali še ne bo miru, ali vsaj pomirjenja ?!
Tako vprašujem zopet in zopet vzlie sodhi »Slovenskega Naroda«, da so moje misli — nesrečne ? !
Naravno in psihologično utemeljeno je, da se v tej vihri vprašujemo zopet in zopet po vzroku temu boju. Po mojem menenji je iskati glavnega vzroka — seveda poleg osebnih intrig in sovražtva — v vsestranskem ne v speli u naše poli-
Na oknu neko hiše je zagledal cvetice v loncu. Zdele so se mu kakor ironija, a nehotč jih je moral večkrat pogledati.
Srečal je berača ter mu dal novčič. Tukaj si je očital, tla je to neumno, hrczzmiselno. A čutil je, <la bi ga bilo še bolj bolelo, ako bi mu ne I>i 1 dal ničesar.
To so bili čudni simptomi. Savič jih je sovražil, in hal se jih je.
Zapustil je mesto. Tam zunaj je bila trava pokošena, zadnje dni ni opazil tega. Danes mu puhti naproti tista čudna, opojna dehtoba. Dvignil je pogled. Nad glavo mu je frfotala jata ptic, ki so hitele na jug.
Oemu? Po kaj? Saj mora priti konec.
Ali naj bi bil prevarjen tudi v tem?
Kako dolgo še, kako dolgo?
VIII.
Savio je popravljal šolske naloge svojih učenk. Hi le so take, kakoršue so šolske naloge navadno. V nekaterih je vse mrgolelo napak, nekatere so bile jako korektne, a te so ga večinoma najbolj jezile. Težko jim je bilo kaj očitati, a vendar so bile včasih tuke, da bi jih človek kar raztrgal. Puste, prazne — ali korektne. Vseskozi pravilni ornamenti, nobena črtica pretanka ali predebela, noben krog preširok ali preozek, a brez vsake ideje...
Popravljanje šolskih nalog je jalco dolgočasna stvar. Savič je pa jako potrpežljiv človek; v tem
tike zadnjih let. Obe stranki kažeti sicer na svoje vspohe, ali ljudstvo maja z ramami, gleda nezaupno in občuti — nevspehe! Kje so vspehi H)-letnega dela? Hlovenska ljudsku šola v Gorici, vipavska in predelska železnica, ceste, regulacija »Soče«, kje so?! Pač pa vidimo skrajno bedo uči-tejstva. Ta nam je ostala! To in drugo glasno govori, da ni bilo vspehov.
XIX.
V polit, društvu »Sloga« imamo sedaj poleg družili za šolstvo in učiteljstvo 11 neti 11 odbornikov tudi dva učitelja zastopnika. »Gorica trdi, da ima to društvo sedaj »d o b r o v o 1 j o« učitelj-stvu pomagati. Dobro! Na občnem zboru -5. maja t. I. je predsednik konstatira), da je bil Vrtovčev predlog za zboljšanje učiteljskih plač po meri plač treh zadnjih razredov državnih uradnikov vsprejet na glasovanju. Odboru »Sloge« je pa sedaj tudi dolžnost, da skuša izvesti to. Predloži naj državnemu zboru prošnjo v smislu sprejetega predloga ; obrazloži naj bedno stanje učiteljstva na Goriškem, kakor je razvidno iz znane »črne table« ! Istotako naj bi odbor »Sloge« predložil prošnjo tudi minister-stvu za uk in bogočastje in ob svojem času deželnemu zboru goriškemu ! To zahtevamo od vas, o gospodje, tla boste sprejete dolžnosti tudi vršili, tla bomo videli tudi dejanju, kajti z samo »dobro voljo« nam ni pomagano nimalo!
XX.
Na Tolminskem imamo poleg železnice, katero merijo že toliko let, poleg regulacije »Soče«, ki nam dan za dnevom odnaša še ono malo dobre zemlje, poleg potrebnih cest, tudi veliko pomajkanje toliko na šolskem polju, kolikor glede pouka odrasli mladini. Na Tolminskem bi bil potreben zimski kmetijski teža j, kjer bi odraslo mladino poučevali v sadjarstvu, živinoreji, mlekarstvu itd.
oziru ga že poznamo. Toda danes se mu hoče nit potrpljenja utrgati vsaki čas. Da bi bilo v teh spisankah le količkaj lastnega! Pa nič, nič!
Pregleduje, nalogo za nalogo — vse po enem kopitu...
Konečno nekaj drugega.
Nt), kaj je to?... Kaj, to dekle filozofuje?
»Pesimizem ni nič druzega, nego bolezen. Vitli se nam resničen, kadar tiči uzrok bolezni globoko v duši. Tedaj napravlja lahko globok utisek. Večinoma pa ne izvira iz duševnosti, temveč samo iz domišljije. In pogostoma je samo manira... Pesimizem ni niti opravičen, niti utemeljen. Svet, narava, vse življenje v svoji celoti in v posamičnih delih glasno priča proti pesimizmu...«
Kdo je to dekle, ki se upa tako odločno obsojati pesimizem ?
Ta naloga je vendar mikavna. Savič se ne strinja s temi nazori —- seveda ne; saj ni trebaše posebej povdarjati tega. Savič je vtelešeni pesimizem in drugi ljudje se sčasoma že še prepričajo, da ima prav. A priznati mora, da je ta naloga zanimivo spisana. Nekaj piimitivnega je v njej, kar prav nič ne diši po knjigah ; in baš to mu ugaja.
To dekle torej obsoja pesimizem.
Kdo pa je pravzaprav: kako se imenuje?
Tonka Hrastova.
(Pride še.)
Na Tolminskem je potrebna pripravlja v ni ca za učiteljišča. pripravlja v niča za srednje šole. Vse to in drugo imajo in uživajo v drugih |m.krajinah, oziroma okrajih, /akaj sta baš Tolminsko in njega središče tako zanemurjena ? Ako hočemo »voje otroke šolati v Gorici, moramo jih »lati v II. ali III. normalni razred. Koliko stane to uboge stariše! Kmečkoodraslo ljudstvo je željno pouka in hrepeni po napredku. To je videti o predavanju v »sadjarskem društvu« in v društveni drevesnici v Tolminu. Kmetijski zimski tečaji hi hili torej na Tolminskem gotovo koristni in potrebni za napredno in uk (željno odraslo mladino po izgledu, kakor je v Kotliolzu na Tirolskem. Rojaki ! Tu je tudi mnogo zastalega dela! Na delo torej! To ho koristno, to more ozdraviti naše bolne javne odnošajc. Kajti, k <1 o r <1 o I a, nima časa v to, da hi se p roji i ral!
Politični pregled.
TKST 11. novembra Italijanske pokrajine? Poslanci tir. I,a-ginja, S p in 8 i 6 in tovariši so v seji zbornice poslancev st: vili nastopno interpelacijo do ministra pravosodja :
V	Trstu izhajajoči list »II Piceolo« je v svojem večernem izdanju od ti. oktobra 1H1»«». pod naslovom »per un mesto 'inniversario« pisal o obletnici smrti irredentovea Jurettiga, umrlega ro-čenega dne pred več leti.
Spis je bil zaplenjen, urednik pa je uložil pritožbo proti zapleni.
Dne 27. oktobra 1HM>. je bila mi e. kr. deželnem sodišču v Trstu razprava o tem in pritožba je bila zavrnjena.
V	utemeljevanju je rečeno mej drugim, da je splošno /.mino, da je Jurettig tiral aktivno propagando irredentovski stranki v prilog, delujoči proti celokupnosti države s tein, »da hoče italijanske provincijo« odtrgati od monarhije avstro-ogerske.
Z ozirom na okolnost, da dežele, katere bi italijanska irredentn hotela ločiti od monarhije, so Dalmacija, Primorska in del Tirola, da prebivalstvo teh dežel po pretežni večini ne pripada italijanskemu plemenu in ni svojih dežel nikdar pri-poznalo za italijanske provincije, stavljajo j »odpisa ni do Njegove ekscelence, gospoda ministra za pravosodje, nastopno vprašanje:
I.	Meni-li avstrijski minister za pravosodje, da je prav, da se one dežele naše monarhije, katere bi italijanska i iredenta hotela odtrgati, od o. kr. oblasti označajo kakor italijanske provincije ?
II.	Ako je tako, zakaj je bil omenjeni spis zaplenjen in je bila zapletla potrjena?
III.	Ako pa ni, hoče-li njegova ekscelenoa tudi v tem kratkem času, ki more hiti interimi-stiškemu ministerstvu na razpolago, ukreniti proti omenjeni nepristojnosti avstrijske pravosodne oblasti ?
Dunaj, dne 0. novembra IHJHh Kje leži Trst? Zadnji »Siidon« priobčuje pod tem naslovom članek, ki na široko razmotri va to vprašanje. Najprej govori o razkolu, navstalem med tržaškimi Italijani in prihaja do jedino pravega zaključka, da se stranke v Trstu razlikujejo le pi> tem, kakor pišejo bolj ali manje irredentovski. Ob tem pa se v Italiji sami vrši akcija, ki se razvija roka v roki s tukajšnjimi Italijani. Članek zavrača najodločneje tisto očitanje, češ, da mi vedno denunciramo in obrekujemo Italijane. To ni resnično iz dveh vzrokov. V prvo so stvari, o katerih govorimo, splošno znane, saj irre-dentovui sumi nimalo ne prikrivajo svojih namenov. V drugo pa treba pomisliti — in to je glavno za nas —da tu ne gre le za Italijo in Avstrijo, aillpak tudi za nas samih kakor narod. Mi moramo sami braniti svojo ekzistenco, svojo bodočnost! Saj italijanskemu irredentizmu ni le do tega, da te pokrajine pridobi za Italijo, ampak in marveč do tega, da uniči vse, kar je v teh deželah hrvatskega in slovenskega. To je boj med latili i z m o m in s I o v a n s t v o m, boj med A p c-ii i ii i i u H a 1 k a n o m.
Na vsem pa še stvar irredentizmu ni najčud-neja. Veliko čudneje je postopanje avstrijskih oblasti, ki tlačijo Slovane, mesto da bi s pomočjo teh poslednjih ubijale irrcdentiz^in. 'Jako delajo
vse avstrijske vlade brez razlike imena in programa. Grof Thun je šel, grof Goess je ostal, a grof Clarv je baje izrecno odobril politiko grofa (ioi'SHa. Grof Ooess je zmagovalec, a na tej zmagi je deležen tudi irredentizem. V kateri drugi deželi bi bilo mogoče kaj tacega ? Avstrijski državniki se sicer ne odlikujejo z duhovitostjo in genijem, ali to ni mogoče d;t hi ne umeli konca take politike. Avstrijska politika v Primorju se vodi po načrtu, kateremu ni iskati inicijative na avstrijskih vladah. Ako hi pridno zasledovali vzroke tej čudni politiki, našli bi jih morda v bodočih načrtih — v Budimpešti in Berolinu !
K položaju. Vsa pozornost političkoga sveta je sedaj obrnjena do kontrolne komisije za državne dolgove in pa do razprav, ki se vrše na Dunaju med avstrijsko in ogersko kvotno deputacijo.
Kakor znano, se je vlada v svoji veliki zadregi obrnila do prvoimenovane kontrolne komisije, naj bi ista razveljavila svoj znani sklep, s katerim ni hotela vladi izplačati ;">!»,<M)<).(KM) gld. za namene uravnave valute — in naj hi sklepala še enkrat. Predsednik komisije, dr. Fuclis, je za jutri, dne 14. t. m., pozval člene komisije: Ulažeka, Czedika, Dohlhofta, Kozlo\vskcga in Monteeucco-lija v posvetovanje o vladini zahtevi. Fnchs, Bla-žek in Kozlo\vski da so tudi sedaj odločno za to, da se zahtevi vlade ne ugodi. Kako mislijo oni drugi, ni znano. Ali povdariti treba, da se niti levičarski listi, ti najtesneji prijatelji Clarvjcve vlade, ne upajo trditi, da sklep komisije ni bil zakonit, korekten in ustaven, iz česar sledi logično, da je zahteva vlade nezakonita in neustavna, Cesarska naredba od dne 20. septembra, na katero se opira vladina zahteva, je bila izdana na podlagi tj 14, ta pa določa sam, da more veljati le te-d a j, a k o n i z h r a n d r ž a v n i z h o r. Sedaj pa je zbran državni zbor. Se več : vlada je tudi že predložila državnemu zboru v parlamentarno rešitev vse načrte, ki se nanašajo na pogodbo z Ogersko. lu še več: isto nemške stranke, ki so vodile najhujo vojno proti £ 14, so tudi že uložile j »red log za obtožbo ininisterstva Thunovega, ker je rabil £ 14. Ako pomislimo sedaj, da je kontrolna komisija za državne dolge izvoljena od parlamenta, da je torej le organ parlamenta, ki torej niti ne sine v ničesar privoliti, ako je zbran parlament, potem nam je jasno, da je Clarvjeva vlada zahtevala od komisije, naj prekorači meje svoje pravice in naj si prisvaja pravice parlamenta! Ali ni to ironija usode, da se isti grof Clarv, ki se je povzdignil do vlasti v znamenju boja proti 4; 14, mora beračiti za božjo voljo, naj obvelja ta i;, dobro vedč, da je sicer odgospodaril, definitivno odgo-spodaril?! Kajti to je že danes gotovo, da grof Clarv ne dobi v parlamentu večine, ki hi mu hotela glasovati za nagodbo z Ogersko. Dobro opaža zadnja »Reichs\vebr« : grof Clarv je hotel prezirati večino ter se je s tem nagibal k absolutizmu, hkratu pn je — pod uplivom svojih prijateljev na levici — pehal od osebe ij 14, ta jedini instrument, ki ga daje ustava za vladanje brez parlamenta. Tako se je oddaljil od parlamentarizma in od absolutizma in — visi v zraku. Praška »Politik« meni, da tolike nezgode, ki jih je grof Clary že doživel, hi mu morale oči odpreti, da je zgrešil poklic avstrijskega odrešenika. Moder jezdec stopa s konja, preduo ga isti vrže z sebe. Vsaj kakor dober jezdec naj bi sc grof Clarv ohranil v spominu potomcev !
Tudi kvotni deputaciji ne moreti priti do nikakega sporazumijenja. Ti deputaciji imati namreč nalog, da določiti, koliko imati obe polovici države plačevati za ukupne potrebe vse monarhije. V skupni seji minole sobote so Ogri izjavili, da bi bili pripravljeni plačevati •J3°/0, naši pa so zahtevali, naj Ogerska plačuje	Včeraj, v nedeljo so so pogajanja nadaljevala, toda istotako brez uspeha. Se pač obema godi jednako. Nobena noče odnehati, ker se jedna in druga bojita svoje javnost'. Pogajanja se bodo baje še nadaljevala in morda v Budimpešti.
Med namestniki avstrijskimi se baje pripravljajo spremembe. Trdovratno se vzdržuje govorica, da se večini namestnikom maje stolček. Tako tirolskemu, češkomu, moravskemu in p r i-in o r s k e m u. Na mesto poslednjega da hoče vlada po vsej sili poslati barona Dipaulija. Ta pa noče. Nemški konservativci pa ko odločno tudi proti temu, da bi prišel na Tirolsko. Oni bi bili
aioer veseli taeega vrlega namestnika, ali v državnem zboru ga potrebujajo nujneje. <»ori potrebujejo delavnih sil in energičnih mož. In baron Di-pauli je tak mož. Saj to je tudi vzrok, zakaj bi vlada Dipaulija toli rada izvabila na kako namestniško mesto, ker bi se tako rešila njegovega vpliva v parlamentu. Z mehkim Kathreinom se da že ložje govoriti. V nekem listu smo čitali, da grof Goess ne ugaja na Dunaju, ker prerad dela politiko na svojo roko.
Tako očitanje se nam ne zdi opravičeno. Pota, katera hudi GoČss, je hodil tudi Deprctis; Ilinal-dini je karskakal po teh potih. I n od tedaj je že toliko let. Ako bi ta pota ne ugajala na Dunaju, bi bili že davno zaklicali svoj: stoj! Da bi pa prav ministerstvo < "larvjevo hotelo tradicijonelno vladno politiko na Primorskem potisniti na druga, pa-inetneja pota, to se nam zdi tako neverjetno, kakor čehi rekel kdo, da je lisica menjala svojo nrav.
Demonstrac^e na Čeftkem. Okrajni glavarstvi v Kolinu in Podiebradu sti kaznovali tamošnja župana v denarno globo, ker nista hotela poskrbeti za stan vojakom, poslanim tjakaj za vzdrževanje miru in redu.
V < "eškem Brodu so bile včeraj zopet demonstracije. Pn nekem shodu je šla množica pred zapore, kjer so zaprti oni rezervisti, ki so se na kontrolnem shodu zglašali z «zde». Množica jo pe-vala in žvižgala, dokler je niso vojaki razpršili. Pozneje so se ljudje zopet zbirali po glavnih ulicah, ali posredovanje županu in občinskih svetovalcev je doseglo toliko, da ni prišlo Jdo nikakih resnih dogodkov. Češki listi povdarjajo, da vre v vsem narodu, kakor v časih največe sile. Celo take življe, ki so hili dosedaj upravleni, kakor da tresa groznica. Do zadnje kočiee je došel glas o krivici, ki se je dogodila narodu češkemu. Razburjenje in ogorčenje se pojavljata z elementarno silo. Takega gibanja ne more udušiti nobena sila, kajti tega, kar je v srcih, ne doseže noben bajonet.
Domače vesti.
+ Vladika dr. Ivan Neponiuk ("lavina
Včeraj popoludnc so velike množice romale v Skedenj, da poškrope zemske ostanke blagopokojnoga vladike. Lahko se reče, da je bilo včeraj na tisoče ljudi v hiši žalosti. Pritisk je bil tolik, da so le v gručah dopuščali ljudi v vilo. Jutri bo truplo še izpostavljeno na mrtvaškem odru. V sredo oh M. liri zjutraj pa se prične sprevod iz Skednja proti sv. Jakobu in od tu v cerkev očetov kapucinov.
Tržaški mostni svet. Minuli petek zvečer je bila XXIV. javna seja mestnega s vdta pod pred -sedništvom župana dra. Dom pitij a. Vlado je zastopal namestniki svetnik pl. Jettmar; navzočih jo bilo 34 svetnikov.
Po odobrenju zapisnika zadnje seje je priobčil župan, da se mu je posrečilo pregovoriti dra. Vitale Laudija, da ostane v upravnem svčtu plinarne. O volitvi v odsek za preskrbo vanje mesta z vodo je dr. Gairinger izjavil, da noče in ne more sprejeti izvolitve v to komisijo. Isto je izjavil g. svet. Berlam. Pl. Combi je opozoril, da je prav udeležba dra. Guiriagerja potrebna. V ta odsek so bili izvoljeni: pl. Combi, dr. Pabiani, dr. Gairin-ger, dr. Janovitz, dr. Mazorana, dr. Morpurgo, Ilaseovieli, Turek, dr. Valerio, Viauello, Vivante. — Dr. Ga i r i lige r je izjavil ponovno, da odklanja to čast. -- P reči tal i so se predlogi delegacije o čiščenju mesta od I. 15)00 naprej. Pred debato o tem predmetu je opozoril mag. referent dr. Grego-I rutti, da bo treba, ker se bliža konec leta, poskr-I beti začasno za čiščenje ter jo predlagal, da se i sedanja pogodba s tvrd ko Battistig podaljša za (> j mesecev ter zviša zakupnina, kakor zahteva tvrdka, za lil.000 gld. — Po daljši debati so sklenili, naj se sedanja pogodba podaljša do I. julija prih. leta ter zakupnina zviša za H3UU gld. Sejo so zaključili ob t), uri zvečer ter nadaljevali v soboto zvečer. Navzočih je bilo svetnikov.
Ta seja je bila velezanimiva. Debatirali so namreč ves čas o tem, kaj so p/a v za prav zadnjič sklenili: ali je čiščenje načeloma vsprejeto v mestno režijo ali ne. Čuti je bilo različnih nazorov, a do sporazumljenja ni prišlo. Iz zadrege jih je rešil dr. Mazorana, ki je predlagal, da se rešenje o težavnem vprašanju, kaj so sklenili v zadnji seji, prepusti prihodnji seji. S tem so bile zadovoljne vse strani. In mi jim prisrčno Čestitamo, da so po to-
likih debatah prišli do skromnega spoznanja, da sami ne vedo, kaj hočejo.
Oh 0. uri 1 ."> m. hi zaključili to — ve le pomembno sejo.
Včerajšnji javni shod političnega društva »EdillO*t« v Koja nII se je ohnesel najlepše. Domačinov sieer ni bilo toliko, kolikor smo jih želeli čemur pa je bil vzrok, kakor smo poi/.vedeli, v i z vestnih lokalnih razmerah ali udeležba je bila vendar tolika, da je bila dvorana polna, (lovoru d.ra Rvbsffa o naši občinski upravi je občinstvo sledilo z veliko pazljivosti, kajti govornik je na najpopularneji način pojasnil vso zasnovo te uprave, nje agende, nje pravice, nje dolžnosti in nje — grehe. Mej tem govorom so se karvrstili — kakor je že govornik ubral struno — izrazi veselosti in ogorčenja. Slično se je godilo mej govorom dr.a Slavika o ljudskem štetju, ki je s perečim sarkazmom žigosal način postopanju o štetju. Ko pa je gospod Josip Tnrk v priprostih besedah, ali vendar v živih barvah slikal, kako se je godilo njemu samemu in je konstatira!, kako sta on in njegov sosed Gre-gorič prisilila mestni organ, da je samo v njiju bičali naštel blizu več Slovencev, nego so jih našteli v vsem Kojanu takrat so odmevale kar celo salve smehu.
S kratka: tudi na včerajšnjem shodu so govorniki najlepše rešili svojo nalogo in čitateljem, zlasti pa okoličanom, priporočamo že danes, naj s pridom čitaju poročilo, katero začnemo priobčevati v prihodnjem izdanju.
Občni zbor političnoga društva «Edlnost» ho dne t. m. ob 10. uri predpoludne v Mallv-jevi dvorani v ulici Torrente. Dnevni red priobčimo pravočasno. Letošnji občni zbor se je nekoliko zakasnil, ker je odbor, z ozirom na nejasen in nestalen politiški položaj — sosebno v Primorju — odlašal s sklicanjem. Na občni zbor priredita tudi državna poslanca istrska, a nadejamo se, da se na zborovanje potrudijo tudi dež. poslanci, členi hrvatsko-slovenskega kluba v deželnem zboru istrskem, kakor tudi vsi zastopniki tržaške okolice.
V Postojni je minole sobote popoludne umrl nagle smrti tamošnji župan, g. Miroslav Vičič. Pokojnik je bil dober upravitelj občine in širom znana oseba. Bilo mu je kakih 70 let. Naj počiva v miru!
Strali pred panslavizmom. Iz ljubljanskih listov posnemamo, da je kranjska vlada prepovedala naznanjeni kurz za učenje ruščine. Nam so zdi ta naredba tako nenavadna, da je skoraj ne moremo verjeti. Sieer pa je v Avstriji vse mogoče.
Kakor smo pisali nedavno, naša avstrijska vlada že zna dobiti v kakih prastarih ces. patentih :n •kabinetnih ukazih izza dobe Marije Terezije kakšno zaslorabo vsikdar, kadar treba kratiti svobodo in paralizovati ustavne pravice in svobode v tej — deveti deželi. No, v tem slučaju sicer ni posegla lako daleč nazaj, tlo cesarice Marije Terezije, pač pa je srečno izvlekla iz prašnega arhiva neko cesarsko naredbo od leta — 18f>0. Gotovo pa je našla, da bi bilo učenje ruščine nevarno državi. Potem bi trebalo prav za prav postaviti pred kako državno, ali eeld vojno sodišče vse one, ki so storili grešni sklep, da se bodo učili ruščino. Morda bi bilo v tem groznem slučaju tudi obsedno stanje na svojem mestu.
Čudno je le to, da naša zvesta zaveznica Nemčija misli vse drugače o ruščini. Ona daje svojo mladino in svojo častnike poučevati v tem svetovnem jeziku ter ima malone na vseh univerzah stolice za ruski jezik.
Mogoče pa je, da neskončna modrost avstrijskih državnikov doseže tudi s to naredbo baš nasprotno temu, kar je želela: da se jej bo godilo kakor se godi sedaj vojni oblasti z nesrečnimi »zde« tia kontrolnih shodih na Češkem. Hotela je dužiti, v resnici pa je le ojačila narodno zavednost rezervnikov. Tako naj bi take drakonične naredbe (s komično primesjo) proti učenju bratskega ruskega jezika le vzdramile Slovence, da se bodo čim pridueje učili jeziku najvećega slovanskega plemena. Zlasti med mladim naraščajem naj hi ne bilo izobraženega Slovenca, ki ne bi poznal književnega jezika ruskega !
0 naših domačih razmerah nam pišejo s Krasa: Vi, gospod urednik, imate že svojo sodbo o žalostnih oduošajih, ki so mivstali na Slovenskem. Vendar pn menim, da radi slišite, kako sodimo ini po deželi. Tudi jaz vem in se zavedam, zakaj pri-
padam h kateri stranki in me ne more motiti nobena agitacija. I udi časniki me ne morejo premotiti, da bi se odpovedal t mu, kar sein s|M«znal za pravo. In ker sodim po lastnem prepričanju, sodim tudi nepristransko.
Gospod urednik! »Kdinost« svari z hvalevredno vztrajnostjo pred strupom, ki ga n. pr. »Piceolo« uliva v srca s tem, da ubija v ljudstvu verski čut. Nota bene: jaz ne mislim na kakov «klcrikalizem« v slabem pomenu te besede, ampak na pravi pristni verski čut, ki bolj nego vse drugo blaži in plemeni človeka tudi v njega posvetnih stremljenjih, in na spoštovanje do duhovščine, ki smo ga jej dolžni kakor s t a n u, ono spoštovanje, ki je potrebno, da more duhovščina z vspehom delovati za dušno in časno srečo naroda, ali konkretneje povedano: ono spoštovanje, ki daje duhovniku potreben ugled in upliv, <la se more s posvetnjaki ramo ob rami udeleževati boja za pravice naroda ! In to je neizogibno potrebno pri nas na periferiji ! Zato pa obžalujem, da so nekatari slovenski listi jeli pisati tako, da treba duhovniku na periferiji res velike ljubezni do narodne stvari, da ne zgubi vsega veselja do dela. Ali tudi to moram povdariti, da dolžno spoštovanje do duhovskoga stanu nikakor ne zahteva, da bi morali slepo molčati k vsemu, kar je morda storil pojedin'e tega stanu. Tudi\sa trezno misleča duhovščina gotovo ne bo zahtevala kaj tacega in ne bo zamerjala, ako porečete katero neprijetno na adreso koga iz nje vrst.
Zato Vas prosimo v imenu narodne stvari da bi « Edinost« vsikdar branila stališče, označeno tu.
Na Slovenskem vihra tudi gospodarski boj. Vi ste pisali te dni, da konsumna društva vspe-I vajo in so potrebna tam, kjer je mnogo delavcev in uradnikov, torej v večih krajih. Jaz pa bi mislil, da so potrebna tam, kjer ni nikake konkurence in so trgovci in krčmarji sporazumljeni moj seboj glede cen. Ako kje kako društvo ne vspeva, še ni rečeno, da ni potrebno, ker so lahko drugi uzroki, nuli katerih stvar ni vspevala. Prvi in glavni pogoj pa je — dobro vodstvo. Priznati pa moram, da se često le iz strankarskih razlogov snujejo taka društva. Sosebno pa mislijo na krčme, kjer je kaj primeren kraj za strankarsko —- politiko ! Jaz menim, da naj bi nasprotniki takih društev odnehali od boja proti onim konsuinuim društvom, ki že obstoje in dobro vspevnjo in so ljudstvu na korist. Saj krčmarju na deželi navadno krčma ni jedini zaslužek, ampak mu daje le postranski dohodek. Ne more se torej reči, da mu jo ekzistenca uničena, ako nekaj manje po toč i. Sploh pa je obžalovati najgloblje, ako so tudi v gospodarsko organi« zacijo zanašajo strankarski prepiri in ako se tudi o koristnosti ali nekoristnosti kake gospodarske naprave sodi le se stališča stranke. In tako postopanje pa je v nas Slovencih prešlo v prakso, V tem tiči največa nevarnost naših sedanjih medsebojnih bojev.
0 prepiru lili (»orlškemopaža »Naša Sloga« : Mi obžalujemo globoko, da je prišlo do tega zaz-dora in da se isto bolj in bolj širi in draži v tolažbo in radost našim narodnim nasprotnikom in njihovim pokroviteljem, nam pa na pogubo in sramoto. Ako bi naši slovenski bratje na Goriškem hoteli slušati našo prošnjo, naj se namreč zložijo in zjedmijo v narodni borbi proti silnim sovražnikom, ves narod bi jim bil hvaležen, ker bi mu s tem izkazali neizmerno uslugo.
Na učiteljišču v Kopru vlada zopet mir. Ali pod kakimi pogoji jo dosežen ta mir? Visoka ce.ia je izražena [v dejstvu, da je zahvaliti jedino le posredovanje človeka take politiške kvalitete, kakoršen je posl. Bentiati, da so dijaki položili orožje. V tem baš je povedano, kako zastrupljeno je že vse mišljenje dijakov, ako ima nanje kaj vpliva jedino le mož, v katerem je poosebljen najskrajneji italijanski radikalizmu, skrajna intran-singenea ter netolerancija na svojem višku. Za tako ceno so kupili mir na učiteljišču v Kopru. Laški dijaki pa si bodo vedeli crpiti »moralo« iz tega dogodka; uverjeni bodo, da smejo demonstrirati v veliko italijanskem duhu, da sinejo izzivati in žaliti slovenske dijake istega zavoda in da se jim sploh ne more nič zgoditi, dokler imajo za seboj izvestne zagrizene profesorje, ravnatelja in — poli tiškega radikalen Bennatija.
Z sodišč v »Kegione Oiulla«. »Naša Sloga« priobčuje brez vsacega komentarja: Sodnik (zaslišujoči pričo): Dove si trovava lei
in (jueir ; neon tro ?
Priča: Da vam povem resnico, gosj»od sodnik,
bil sem na svoji potrebi. Sodnik (diktira zapisnikarju): In ipiell' incontro io nii trovava preci*uinente m-lla propria loca-lita detta »Potreba«. Sodnik (izprašujoči obtoženca): ('ome si chiaina ? O h t o ž e n i: X. V. Sodnik: Nome del padre. Obtoženi: < >d z. Sodnik: Nome della madre. Obtožen i : Je umrla.
Sodnik (diktira zapisnikarju): fii M e r I a.
I pnik prosi za zapleno in cenjenje dolžnikovih premičnin, a med ostalim tudi »volovskega sena«. Sodnik dovoljuje seveda z italijanskim zaključkom — zaplembo dolžnikovih premičnin in med ostalim del fieno d i Volosca« (sena z Voloskegn).
Konce — ne sveta, ampak * Lavora«. List. »Lavoru* je imel v svoji sobotni številki na prvi strani debelo tiskane besede »grande sorpresa« veliko presenečenje. Vse se je popraševalo: Kaj bo, kaj bo pač to?
Ako je kdo radoveden, v čem je tisto velikansko presenečenje, mu sedaj lahko poslužimo z odgovorom: »Lavoro« je presenetil svet s tem, da ni izšel!! Porabil je priliko prorokovanoga konca sveta v to, da je sam zatisnil svoje trudne oči. V miru počivaj !
Zavodu sv. Nikolaja so došli povodni predstave dne 1. novembra sledeči darovi: gg. dr. Martinis I K., dr. Truden 4 K., Sch\vnrz Aleks. 2 K. 20 st., prijatelj zavoda 40 st., Zadnik Dragutina 1 K., Sanein K mesta (50 st., nepoznana 40 st., K. U. 1 K. 20 st., Jereb 40 st., Perhave Jakob 1 K. (»0 st., Bartol 2 K. 40 st., N. N. 20 st., Kumar 1 K. 20 st., Mandic Mat. 1 K., Kukanja A nt. 40 st., Kocjančič 2 K., Prelog L* K. -40 st., Dollenz 3 K. 20 st., Vntovec 4 K. 20 st., Kolar 1 K., Abratn 1 K. 20 st., Gombač 40 st., Prelo 1 K. 20 st., Grion 20 st., dr. Pavletič 40 st., Tavčar Josip 20 st., Stoka 20 st., N. N. 20 st., Grebene l K., Žitko l K. 20 st., Zadnik 41» st., Bone 20 st., tir. Gregorin >t K. 20 st., Zitko 20 st., Candolini 1 K., Dekleva I K., Furlan 2 K., Pogorelec 4 K., Mankonč Ljud. 2 K., Stem-berger 2 K., Urdih 2 K.
Ako bi kateri gg. darovateljev ne bil objav-jen, ali če je v številkah sploh kaka netočnost, naj nam dotičniki blago vole oprostiti, oziroma poslati popravek. Srčna hvala v imenu zahoda!
Od bor.
Jugoslovanskega društva «Nuiiiadija v Pragi odbor za leto 185)9— 1000 se je sestavljen tako-le: Predsednik: akod. slikar Josip Genu, podpredsednik: cand. i ur. Ivan Zemljič, tajnik: stud. med. Kran Stanjck, blagajnik : stud. iur. Janko Sernec, knjižničar, stud. iur. Josip Ferfolja, gospodar: stud. iur. Rajner Hlača.
Jestvhiske In kolonijalne trgovine v Trstu se bodo po dogovoru med gospodarji od dno l.">. t. m. naprej /apirale ob 0. uri zvečer, a odpirale ne pred 7. uro zjutraj.
.Mesto poštnega odpravnika na o. kr. poštnem uradu v Bazovici, okolica tržaška, se razpisuje proti pogodbi iu kavciji 200 gld. Letna plača lf>0 gld., uradni pavšal 40 gld., letni pavšalHT>0 gl. za vzdržavanje jednokratne pešue zveze med Bazovieo-Opčino in Prošekom in letni pavšal f>f)0 gold. za vzdržavanje vozne poste med Bazovico in Trstom. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
lirzojavua postaja v Velikom Lošinju, združena s tamošnjim poštnim uradom, imela bo do nadaljše odredbe v brzojavnem prometu polno dnevno službo.
Novo kolo. Gospod Ivan Bajda v Ljubljani je iznašel, kakor čitamo v ljubljanskih listih, novo kolo brez verige iu brez gonilnih pedalov. Vozač so nagiba kakor bi jahal. Z enim nagibom pride 5l/i m daleč. Na 2 m daleč se kolo ustavi tudi v najhitrejšem teku, ne da bi bilo treba skočiti s kolesa. Pasti in povoziti koga ni možno. G. Bajda namerja z svojimi iznajdbami iti v Pariz.
Pazite na o t rožiče! Triletna Marija Mijot iz ulico Petronio št. 1 je v soboto pala s stola ter si strla roko. Deklclee so spravili na zdravniško postajo.
Pes Je ugrizuil v soboto popoludne 14-let-nega Hermenegelda Braido iz ulice Molino n vento
št. 4-'». lV<Vk ji* šel na zdravniško postajo. kjer «> mil izžgali rano
Najdeno. «o*i«ieio .1 h kol m Pertota v Bur-novljah šf. l\'J je gospodinja včeraj našla na tleli zlat prstan. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi pri nji!
Dražbe premičnin. V torek, dur* I i. novembra ob 10. uri prrdp« »ludne se bodo v sled narodi« 'nk. <\ kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vr-- e sledeče dražbe premičnin : v uliei tlella PietA, hišna oprava; Passo S. (liovauni, pisarniški predmeti, Koeol št. .'»'.'it, hišna oprava.
liOlcrijslii' številke izžrebane dne 11. t. m.: Dunaj	Tli 'J"2 4«» 1 f> .">1
< tratlec	24 f>H SU .">('> f>4
Različne vesti.
Poklonstvo starčkov Levu XIII. Dne
marca P.MM) dovrSi Lev XIII. !M). leto svojega življenja. V Thunu na Švicarskem živi župnik imenom .losip ('uttat, ki je tudi na pragu desetega desetletja. Ta starček poživlja vse tovariše v starosti mej katoliki po vsej Kvropi, naj bi vsi skupno s potrebno adreso izrazili papežu svojo udanost, De-vedesetletniki, ki se hočejo udeležiti na tej manifestaciji odanosti, naj naznanijo to župniku ('unattu ih« L', tebruvarja prih. leta.
Spomenik Lessepsu. /graditelju sueškega kanala, Lessepsu, odkrijejo te dni, ob vhodu v kanal, bronast spomenik. Isti je delo J'Vemieta. S hi v n osti bodo trajale od 17. do 1!>. t. m. Navzoči bodo tudi vdova Lesseps in vsi sinovi istega.
Razsodba v pravdi gali&ke hranilnice. Kakor javljajo iz Lvova, st) dne '.). t. m. dovršili razpravo zaradi poneverjenj v gališki hranilnici. Porotniki so zanikali vsa vprašanja o krivdi, vsled <v,esar so bili vsi obtoženci oproščeni.
Bojkot proti orožnikom. Kakor javljajo iz Urna, so se v več mestih in občinah na Morav-skem dogovorili, tla žandarjem (zaradi njih postopanja o priliki izgredov v Všetinu in Holešovu) ne bodo dajali uiti stanovanja, niti živil in drugih potrebščin.
Posledice južnoafriške vojne. Posledica vojne v južni Afriki je, tla v velikih brusilnicah dija-mantov v Anversu ne dobivajo dovolj kamenja, tla lii vsem dosedanjim delavcem mogli dajati delo. Že sedaj jih je 3000 brez kruha.
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
(to»p. prof. Levee v slovarčku svojega »Pravopisa« navaja sicer to i z raže nje, ali ne razbistruje, kaj pomenja. Pogledaš li v Hubad-Janežičev slo-var, najdeš za to izraženje, da pomenja kolikor švabski: \vidersprueh, einrede, einvveudung; tla švabski : einrede, ein\vendung pomenja v slovenskem ugovor, pravi tudi Bartel-Janežičev slovar, katerega je sedem švabilccv sestavljalo, moj njimi •iitli najin sošolec, tam nekje od Pilštanja na Štajerskem doma, - in slednjič pravi tudi Pleter-šnik-Holfov slovar, tla je ugovor kolikor švabski : einspruch, einvemlung — pristavlja pa, da je tudi: vorbelialt, bedingung.
tilej in vsi so grešili, ker se niso n:> tlruge Slovane ozirali; motil jih je oni švabski e i n in so mislili, da morajo oni ein verno sloveniti z našim mii (v), — in baš tu tiči krivnja.
Naš vrli Dolenjec izraža povsem drugi pomen besedo j: ugovoriti, ugovarjati, ugovor. Jaz sem češče čul naše kmete govoriti n. p. tako-le: No, 1'ranofe, sta se z Muhičem uže ugovorila za travnik, za njivo, za vinograd . . .? Za koliko sta se ugovorila? Nejsva se se tlo čistega ugovorila, za jeden stotak sva še narazen; upam pa, da se ])ogodiva v ponedeljek na teržni dan v Mestu (t. j. v Novem mestu).
I'govoriti, ugovarjati pomenja tore: stipulare contratto, oonirattare, vertrag schliessen, in ugovor kolikor p t> g o d b a-eontratto, vertrag. Saj vendar ni mogoče, tla bi se Slovenec baš v tem poumju otl vseh drugih Slovanov toliko razlikoval, da bi on izraženje m: ugovoriti, ugovarjati, ugovor povedal prav nasprotno otl onega, kar oni izražajo. <'ehu je uinluva-vertrag, Ruskemu, Srbu in Hrvatu je ugovor tudi contratto, vertrag, n. p. ugovor mej avstrijsko in ogersko tližavno polovico, ugovor
mej < >gersko in Hrvatskoj, in |><>gišic v svojem znamenitem »< >liei»ni imovinskem zakoniku /a Crno goro« pravi: »Razgovor je ra/govi»r, a ugovor stranama zakon* — in: Kad t n ma«'iš ugovor, pazi na rijet-i, al' vaztia s obzirom na voljo i namjeru«.
Seda pa sotli, kdo itn prav: mi Dolenjci ali pa vsi oni slovaričari ?
Z i pomen švabskega : widersprehen. einred»»n, einwentlen, \vitl«rspruh, einretle, eiosvendung in talijanskoga: contraddire, conteudere, ohbietiire, j eccepire, eontraddizionc, eontesa, obbiezione, eece | zitnic-imata Dolenjec in Brkin : prigovoriti, prigova-! rjati, prigovorili le to jed i noje prav, saj tako govorč , tudi naši bratje Hrvati in ne tlrugače.
(Pritle še.)
Narodno gospodarstvo.
Poročilo ravnateljstva ..Trirovske-obrtne reglstrovane /ud muc v (iorlcl" z neomejenim
jailistvolil, za opravilni mesec oktober IHH',1.
1.	število zadružnikov dne 1. okt. 1 S!M>	1.171 Naraslo tekom meseca /.it "22 l'atllo tekom meseca za
Število zatlrnžnikov rine 1. nov. l.sji'.l. je znašalo l;J!lii
2.	Število deležev dne 1. okt,	2UM4 Priraslo deležev tekom meseca 4H Odpadlo ., „ ., — Število deležev dne 1. nov. je znašalo 20H2
M. Svota vplačanih deležev do l.okt. kron IH<»:[|-2..'M .,	..	tekom meneča .. 118-2SI.—
„ izplačanih	„	..	—
Svota vplačunili deležev dne 1. nov. kron 1*01141..% Svota podpisanih deležev po .'»00 gld, kron 804600.— 4. Predujmov jehilo izplačanih 1. okt. kron ."».'IIH1042 Priraslo tekom meseca	.. 41208*—
Odplačalo „	.. tftlfiO-94
Stanje predujmov dne 1. nov.	kron ;">")( 5HH7'48
f>. Dopolnilni zaklati znašal je 1. okt. kron ;17(i77'77 Tekom meseca doplačalo se je	.. ;J2ii2-M7
Stanje dopolnilnega zaklatiti tlite. I nov. kron 40U40.1I 1». l)o konca meseca prosilo je 12fi<i prosite-
ljev za predujme v znesku	kron il7<»iH)"t.72
Dovolilo se je v znesku	.. 81)5317.12
Izplačalo.*	«03042.88
7.	Hranilne vloge znašale so 1. okt. kron .. 2(W71:1.2I» Vložilo se je tekom meseca	.. HlHO.flO Izplačalo ,, ,, ., „ 17848.— Stanje hranilnih vlog dne I. nov. kron 2.F>702;Vf>H v — knjižicah povprek po — kron — vin.
8.	Ootovine v blagajnici 1. okt. in pri
poštni hranilnici	kron 8?J03..'J4
Svota prejemkov tekom meseca in pri
poštni hranilnici	.. !)4f)03.i>H
Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni
hranilnici	!>7f41.5o
Saltlo v blagajnici dne 1. nov. in pri poštni hranilnici	kron '>2<io47
9.	Denarnega prometa blagajnice od dne
1. oktobru, tlo dne 1. novembra	kron 192U4iV251
Hranilne vloge obrestujejo se po 4I.J"„. Lastna glavnica v podpisanih deležih	201141,3U
Zaupana glavnica v hranilnih vlogah	2f>7025'5(l
Razmerje 10: 13: Hranilne dloge so pokrite s 7 ,„ deležnih vlog.
Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih ■/. obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru.— Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob šesti uri zvečer.
brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 12. Odseka sedmorice obeh kvotnih deputaoij sta st* sešla danes opetovano v podrobna posvetovanja, ki pa niso imela nikakega vspeha. Ogerska deputacija je m».prosila ministerskega predsednika Szella, naj potom grofa Clarvja upraša avstrijsko deputacijo, da-li bi bila ista pripravljena nadaljevati pogajanja na podlagi pretiloga od strani ogerske deputacije. Ako je pripravljena, bi se pogajanja nadaljevala v Budimpešti.
Dlinaj lil. Ogerska ministra pl. Szell in Lukaes ter členi kvotne deputacije oge'ske so odpotovali danes v Budimpešto.
.Madrid 12. Zbornica je z lis proti s»» glasov zavrgla p rad log katalonskega poslanca, tla naj bi se v Baroelori zaprte osebe stavile na svobodo.
Bukarešta 12. Zadnje uradno poročilo govori ti trajnem boljšanju v stanju princa Kanila, tako, tla je smatrati princa ozdravljenim od težke bolezni.
Vojna v južni Afriki.
London lil. Depeša iz Mafekiuga od 2."). oktobra pravi: Po dvadnevneui obstreljevanju je
sovražnik uprizoril -jilošen na*kok «mI treh strani, a >um» odoili. ()klopni vlak j** prepodd sovražnika oi| KrolvVa-Poola.
0u rh,i n s. Vojne lat lije so izkrcale jedno mornarsko brigado x 211 topovi.
London 12. O boju pri Belmontu javlja brzojavka generala Bullerja : Polkovnik <iotigh je zapadno od Belmonta naletel na T<M) Boercev. Boj je trajal kake tri ure. Potem snu se umaknili v taborišče, no i i it l>i nas sovražnik nadlegoval.
Naznanilo.
Javlja se slav. obćinstvu, da se je gostilna
„Alla stella doro"
pri av. Ivanu
preselila v hišo št. 337. g. Fr. Costellos, kjer je kraj in prostor j;<ko lep. Toči se refošk po 40 kr. liter. Za obilno obiskovanje se priporoča udani
A. Kupfermann.
100 do 300 goldinarjev
zamorojo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem krajo gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika v rn /.pečava njem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8
Šivalnih strojev |van;i lov o tovarniška zaloga ,Vd,,<1 ,dA"d
v 14 uhlja III Dunajska oesta 13.
priptiroča svtije pri-poznano najboljše
šivalne stroje
za domaČo porabo in obrtniške potrebe
F I L I J A L K A
ar, m astnisk© Kreditnega zavoda
/a trgovino in obrt v Trstu.
Novoi za vplafilla.
V vrednostnih papirjih na
4-tlnevni izkaz "2' 4"ll ilO-	.'P ."„
V napoleonih na
30-dnevni odknz 2VI0°U .'l-niese^ni .. 2*/4*J »i- 21/,0/ na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stenijo nove obrestne takse v krepost z dnem junija, l'S. junija in odnosno "20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddtl.
VfjJt. {inirjih -2" „ na vsak') svoto. V napoleonih brez. obre-u
Nakaznic« na Dunaj, I'rago. 1'eAto, Urno, Lvov, Tropavo, Keko kako v Zagreb, A rad, Hielitz, (hibltniz. GratleCj Sihlnj, Inoinostu Czovec. I.jnbljano, Line, Olomne, Itciehenberg, Saaz in Sol-nogratl, brez troškov.
Kupnja in prodaja bitku 1" l)(l provizije.
Inkaso vseh vrst poti najuniestnejAimi pogoji.
Predujmi. Jainčevne listine po dogovoril. Kredit na dokumente v l.on donu, Parizu, Berolinn ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih.
Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanks v italijanskih frankih, nli pa po dnevnem kursu.
:xxxxxxxxxxxxxxx*
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcantori št. 1 — TRST
Zalmra pohištva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, 21 m 11 le In |ieresnte, mrlcdal i it železnih blagajn, po cenah, tla se ni bati konkurence.
:xxxxxxxxxxxxS>
URAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja.
ulica Solitario st. S.