Pridobitev ob 90-letnici društva Člani Prostovoljnega gasilskega društva Lokovica so zavidljiv jubilej - 90-letnico uspešnega delovanja društva, zaznamovali minuli petek in soboto slovesno in s pomembno pridobitvijo. Svojemu namenu so namreč predali prizidek in tako rešili dolgoletno prostorsko stisko. .... j®. I foto: vos i ; Zdaj, ko se je doma vse že poleglo, ko je pri nekaterih huda ura mimo, pri drugih pa za pohvale ni več časa, so se še le začele prave počitnice! Eni jih preživljajo tako, drugi pa drugače. Naj bodo lepe! »skus nadaljevanja ni uspel! ŠOŠTANJ, 24. in 30. junija - Prejšnjo sredo začeto, a nedokončano sejo Sveta občine Šoštanj - zaradi protestnega odhoda nekaterih svetnikov je bila prekinjena sredi druge točke dnevnega reda, o čemer poročamo na notranjih straneh - naj bi nadaljevali ta torek. Pa je niso! Deset svetnikov je svojo odsotnost predsedniku Sveta | Antonu Skornšku opravičilo že prej, na sejo pa jih je prišlo le sedem: vsi štirje svetniki iz vrst SKD, svetnik LDS, Zelenih in ne-| strankarski kandidat. Poskus nadaljevanja se ni ob-nesel. Kdaj se bo, je po tem torku še večje vprašanje, kot po minuli sredi. KS Rečica ob Savinji Krajani ŽA Prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji so se v nedeljo na referendumu izrekali za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki je eden od pogojev za izgradnjo popolne osnovne šole, v petih letih pa bodo zbrali 60 milijonov tolarjev. Šolo sicer že gradijo, velika želja po njej pa sega že skoraj tri desetletja nazaj. Izid referenduma je vse gotovo ugodno presenetil. Na sedmih voliščih sta od 1925 volilnih upravičencev svoje glasovnice oddala 1202 krajana, kar pomeni 62,44 odstotno udeležbo. Osem glasovnih je bilo neveljavnih, od 1194 krajanov pa se jih je za samoprispevek izreklo 845, ali zavidljivih 70,77 odstotkov. Proti jih je bilo 349 ali 29,23 odstotka. Na Rečici ob Savinji je za samoprispevek glasovalo 354 volilnih upravičencev (85,92 odstotka), v Nizki 130 (73,86), v Grušovljah 106 (69,74), na -- Homcah 42 (82,35), Spodnji Rečici 81 (29,67). ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 ALU-PVC in vrata« zimski. . ...vrtovi senčila 041708 218 063 412128 063 33 522 Izgradnje so se lotili pred letom in pol, naložba je veljala 3,5 milijona tolarjev. Pri izgradnji so jim poleg Teša pomagali pokro- vitelji in botri, člani društva pa so opravili približno 3500 prostovoljnih ur. Stran 20 ■ tp na Pobrežjih 85 (55,92), v (57,86) in na Prihovi 27 Ujp Danes nadaljevanje seje sveta MO Velenje? Svetniki so lahko tudi nevidni Demokracija je lahko hudo naporna reč. Kdor spremlja zasedanja sveta MO Velenje, vam bo gotovo potrdil, daje to res. Čeprav so seje odprte za javnost in se jih lahko udeleži vsak, ki ga to zanima, to odsvetujemo vsem, ki imajo slabe živce ali srce. Novinarji razprave na sejah velenjskega sveta, na trenutke celo žaljive, včasih zelo nerazumljive, v našem poročanju ponavadi označimo za živahne in burne. Takšna je bila tudi torkova junijska seja sveta, čeprav je polovica seje, ko so svetniki dobre tri ure obravnavali poročilo Komunalnega podjetja Velenje za lansko leto (to je bila zadnja točka prekinjene majske seje), potekala na zelo kulturni, demokratični ravni. Vroče je bilo šele v nadaljevanju zasedanja, pravzaprav že od samega začetka junijske seje, ko je ob obravnavi dnevnega reda Franc Sever (SDS), kije bil tudi tokrat najglasnejši in najpogostejši razprav-ljalec, predlagal umik kar šestih točk od sedemnajstih predlaganih. Ni mu uspelo, ker ga razen pomladancev svetniki niso podprli. Uspelo pa mu je, da so svetniki sejo malo po 15. uri prekinili. Obravnavali so "le" 6 od 18 točk dnevnega reda, vsaj debelo uro pa je dogajanje v dvorani že spominjalo na burlesko. Svetniki slovenske pomladi, ki so sledili Severju, so se namreč odločili, da jih v dvorani ni. Da so torej nevidni. Še prej so za kratek čas zapuščali dvorano in se vanjo, seveda, tudi vračali. Vse zaradi domnevnih umazanih igric pri predlogu komisije za priznanja za dobitnike letošnjih občinskih nagrad, ki so ga ob posameznem glasovanju na koncu potrdili na robu sklepčnosti. Pozneje je Sever, kljub nevidnosti, še vedno želel razpravljati, od uradno 18 prisotnih, ki so dvignili zelen kuponček, in s tem vsem povedali, da oni pa so v dvorani, jih je potem za soglasje za najem kredita, s katerim bodo v Rdeči dvorani obnovili pod, glasovalo 21. Razumi, kdor more! Ali pa razumi kot javno izraženo nesoglasje med samimi svetniki slovenske pomladi, ki tokrat niso bili povsem enotni. Ponavadi namreč so! ■ Bojana Špegel Srečno rudarji! V počastitev letošnjega praznika, 3. julija, dneva rudarjev, se je v Šaleški dolini zvrstilo že več prireditev. Osrednja bo jutri, na praznični dan, ko se bo na stadionu ob jezeru ob 9. uri začel tradicionalni, letos že 38. skok čez kožo. Pol ure pred tem bo s Titovega trga proti prizoriščnemu prostoru krenila parada uniformiranih rudarjev. Jutri bo v rudarski stan skočilo 65 mladih rudarjev, strojnikov in elektrikatjev, častni skok pa bo opravil ravnatelj Šolskega centra Velenje Peter Robida. Slavnostni govornik bo minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki bo Premogovniku Velenje ob tej priložnosti podelil tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Čestitkam ob prazniku rudarjev se pridružuje tudi Uredništvo Našega časa. ISSN 0350-5561 Proti koncu tedna se bo ohladilo, krajevne nevihte in plohe pa bodo prenehale. 9770350556014 2 MS VAS DOGODKI 2. julija 1998 Praznik občine Gornji Grad Septembra začetek gradnje LJUBNO -LUČE -Prejšnji ponedeljek je bil v Uradnem listu RS končno objavljen razpis za izvajalca del za nadaljevanje gradnje ceste med Ljubnim in Lučami. Država je v letošnjem proračunu za ta dela namenila 200 milijonov tolarjev. Letos naj bi zgradili 1100 metrov ceste za za to porabili 150 milijonov tolarjev, ostalih 50 pa bodo namenili za odkup zemljišč. Po vseh zagotovilih bodo namreč preostalih 2700 metrov pričeli graditi naslednjo pomlad. Letošnja dela naj bi pričeli v začetku septembra in jih sklenili v šestih mesecih. JP Jeseni tudi španščina VELENJE - Na Ljudski univerzi so sklenili verificirano jezikovno izobraževanje nemškega, angleškega, italijanskega in francoskega jezika na različnih stopnjah. Tečajev seje udeležilo 118 slušateljev. Na Ljudski univerzi bodo jezikovno izobraževanje jeseni obogatili še s tečajem španskega jezika. ■ mkp Kmalu pet kilometrov asfalta LUČE OB SAVINJI - Delavci celjskega cestnega podjetja zaključujejo zemeljska dela pri posodabljanju 5 kilometrov ceste v zaselek Konjski vrh, asfaltno prevleko pa bodo položili do avgusta. Za občino Luče in krajane je to velika naložba, saj je njena vrednost nekaj manj kot 50 milijonov tolarjev. Čistilna naprava in pošta LUČE OB SAVINJI - Pošta v Lučah se še vedno ni preselila v prostore novega večnamenskega gasilskega doma. Razlog je na prvi pogled zelo preprost - pred vselitvijo v nove prostore mora z obratovanjem pričeti čistilna naprava, z njo pa so velike težave. Že predlanska zima je na njej porušila zunanji del, ki ga vse doslej ni nihče obnovil. Občina seje temu upirala, saj ni bil opravljen niti tehnični prevzem, mozirsko komunalno podjetje kot izvajalec pa tega tudi ni opravilo. V petek so stvar uredili in nad čistilno napravo postavili streho, vendar upravljalci trdijo, da morajo zagotoviti poskusno obratovanje in zato rabijo uporabnika, to pa je prav pošta. Začaran krog torej, vendar v Lučah upajo, da ga bodo v teh dneh vendarle razrešili. ■ JP Krajani ZA samoprispevek REČICA OB SAVINJI - Prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji so se v nedeljo na referendumu izrekali za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki je eden od pogojev za izgradnjo popolne osnovne šole. Šolo sicer že gradijo, velika želja po njej pa sega že skoraj tri desetletja nazaj. Izid referenduma je vse gotovo ugodno presenetil. Na sedmih voliščih sta od 1925 volilnih upravičencev svoje glasovnice oddala 1202 krajana, kar pomeni 62,44 odstotno udeležbo. Osem glasovnih je bilo neveljavnih, od 1194 krajanov pa se jih je za samoprispevek izreklo 845, ali zavidljivih 70,77 odstotkov. Proti jih je bilo 349 ali 29,23 odstotka. Na Rečici ob Savinji je za samoprispevek glasovalo 354 volilnih upravičencev (85,92 odstotka), v Nizki 130 (73,86), v Grušovljah 106 (69,74), na Homcah 42 (82,35), na Pobrežjih 85 (55,92), v Spodnji Rečici 81 (57,86) in na Prihovi 27 (29,67). ■ JP Sončno mesto SLEME -Šolsko leto se je že končalo in začele so se dolgo pričakovane počitnice. Nekateri so izkoristili ponudbo Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje in se odpravili na Sleme. Vsak dan se zberejo pred Rdečo dvorano in se ob devetih odpravijo na pot. Domov se vrnejo okoli šeste ure zvečer. Prvi dan taborenja se je pričel v ponedeljek, 29. junija, in bo trajalo do petka, 3. julija. Na Slemenu se bo kratkočasilo okoli štirideset otrok, ki bodo počeli veliko zanimivih stvari. Da bi podrobneje izvedeli, kaj se bo dogajalo, smo vprašali eno izmed vodnic, ki bo z malčki preživela pet dni, napolnjenih z zabavo. Poleg raznih iger bodo prepevali, igrali na kitaro, iz fimo mase bodo izdelovali spominčke, igračke, veliko bodo slikali, tudi na majčke.... Letos bo njihova maskota palček, zato si bodo izdelali lepe kapice. Malim nadebudnežem želimo veliko lepega vremena in zabave, njihovim staršem pa privoščimo petdnevni počitek. ■ Edin Biščič Trak bo prerezal dr. Janez Drnovšek v en V Gornjem Gradu v teh dneh slavijo nov občinski praznik. To je 30. junij, zanj pa so se odločili v spomin na ta dan leta 1928, ko je kralj Aleksander razglasil Gornji Grad za mesto, torej letos slavijo 70 - letnico svojega mesta. Praznovanje je bilo in še bo posebej slovesno, obeležili pa ga bodo tudi z zelo pomembnimi dogodki. Danes, v četrtek, zvečer bodo v gostišču Trobej javnosti predstavili zajetno monografijo "Gornjegrajsko skozi čas," ki je plod nekajletnega dela Edija Mavriča Savinjčana in razkriva pomembne dogodke in dogajanja v Gornjem Gradu in vsej Zgornji Savinjski dolini od davnega leta 811 do konca druge svetovne vojne. Posebej velja omeniti nedeljo, 5. julija. Znano je, da v Gornjem Gradu s pomočjo Evropske skupnosti gradijo sistem daljinskega ogrevanja na podlagi izkoriščanja biomase, ki je tudi vzorčni projekt za vso Slovenijo. Zato bodo v nedeljo ob 12.00 začeli okroglo mizo z naslovom "biomasa za Slovenijo," na kateri bodo med ostalimi gosti sodelovali predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ministra Metod Drag- onja in dr. Pavel Gantar, državna sekretarja Maksimiljan Mohorič in Alojz Kovše, predsednik avstrijske in evropske zveze za biomaso dr. Hainz Kopetz in predsednica slovenske zveze za biomaso mag. Martina Šumen-jak, posvet pa bodo ob 13.30 sklenili z novinarsko konferenco. Ob 15.00 bo v kulturnem domu slovesnost ob občinskem prazniku, ob 16.30 pa bo slavnostna otvoritev kotlovnice, ki jo bo svečano odprl predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. ■ JP Rečica ob Savinji Igrače in igre moje mladosti V soboto in nedeljo bo na Rečici višek letošnje že 19. po vrsti turistične in narodopisne prireditve "od lipe do pranger-ja." Nekaj nastopov seje v minulih dneh že zvrstilo, posebej pa kaže omeniti narodopisno razstavo, ki je posebnost vsakoletnih dogajanj. Letos sojo namenili otrokom in njihovim igračam v preteklosti, pri postavitvi so sodelovali tudi ostali kraji Zgornje Savinjske doline, v prostorih osnovne šole pa sojo odprli v nedeljo zvečer. "Igra je učenje in igrače otroku prijateljice. Otroci so se pred drugo svetovno vojno igrali z doma izdelanimi igračami. Izdelovali so jih sami, pri zahtevnejših so jim priskočili na pomoč starši ali vaški rokodelci. Uporabljali so materiale, ki so jih našli doma ali v naravi: pre-divo, cunje, žaganje, drevesna skorja, odpadli les, rastline in plodovi. Tako so nastale puže za deklice, loki in frače za fantiče, čolnički in mlinčki za igre na vodi, letala iz papirja, piščali iz vr-bovega in rogovi iz jelševega lubja in še marsikaj. Otroška igrišča so bila polja in travniki, gozdovi in gospodarska poslopja, priljubljene igre so bile "med dvema ognjema, zemljo krast, rinčke talat, špana, kamenčkan-je" in še mnoge druge. Tako preprost a hkrati tako bogat je bil otroški svet. Z razstavo "igrače in igre moje mladosti" si ga lažje predstavljamo, podoživljamo in zato še bolj cenimo," je med ostalim zapisala et-nologinja Tanja Roženberg Šega iz Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je strokovno pomagala pri oblikovanju razstave. Ob odprtju razstave so otroci z Rečice ob Savinji nekaj nekdan- jih iger tudi predstavili, privlačna razstava pa je res vredna ogleda. Osrednja prireditev bo v soboto zvečer, to pa bo "večer pod trško lipo. Nastopil bo slovenski oktet, uradno bodo razglasili najboljše pridelovalce zgornjesavinjskih želodcev, podelili priznanja, pripravili velik ognjemet in srečelov. V nedeljo popoldne od 16.00 dalje se bodo na športnem igrišču predstavili konjeniki, zelo zanimivo prireditev z različnimi igrami in tekmovanji pa so naslovili "s konjskega hrbta." ■ JP JEZERSKO - Nedeljski vremenski bič, ki je s strahovito točo, strelo in neurji udarjal po po velikem delu Slovenije je med drugim na Jezerskem sprožil precej plazov in eden od njih je ob spodnji postaji tovorne žičnice na Češko kočo zasul kar dvanajst avtomobilov, na srečo v nobenem od njih ni bilo ljudi. BRNIK - Slovenska letalska družba Adria Air-ways je v soboto po sedmih letih znova vzpostavila letalsko povezavo s Črno goro. Najnovejše Adriino letalo Canadian regional jet bo na progi Ljubljana - Tivat -Ljubljana letelo vsako soboto do konca avgusta. LJUBLJANA-Ob dnevu slovenske policije, 27. juniju, je izšla knjižica z naslovom Smejmo se skupaj, v kateri je 300 šal o policistih, pri čemer so iz kabineta ministra za notranje zadeve sporočili, da šal o policistih sploh ni, ker je vse res, ministrstvo pa bo knjižico uporabljalo tudi za zbliževanje z državljani. ŠKOFJA LOKA-Leten je z motornimi zmaji očitno postaja preveč nevarno, saj je v štirinajstih dneh terjalo štiri smrtne žrtve, bili pa sta to dve nesreči s po dvema smrtnima žrtvama, v obeh primerih pa je šlo za izkušene zmajarje. LJUBLJANA - Prvič doslej v Sloveniji ponuja družina pokojnega visoko denarno nagrado za informacijo o storilcu, saj za pravo informacijo o morilcu Črnogorca Veselina Jovoviča družina ponuja 10 milijonov tolarjev, ponujeni znesek pa do začetka tedna še ni premamil nikogar. DEBELI RTIČ V Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču v tem času letuje 69 socialno ogroženih otrok, ki so jim brezplačno bivanje omogočili z akcijo "Nikoli sami 97", Rdeči križ Slovenije pa je s to akcijo omogočil letovanje skupno1 300 otrokom. Tudi nezaposleni bodo zaposleni Je res, da se mi tudi v sedanjem nogometnem času razlikujemo od ostalega sveta? Tako menijo tisti, ki pravijo, da gre to svetovno prvenstvo nekako mimo nas. Ne le zato, ker se nam nanj ni uspelo uvrstiti, tudi sicer pri nas naj ne bi bilo preveč pravih žogobrcarskih zanesenjakov. Takih, ki bi si zaradi tekem jemali dopust ali zapirali lokale. Marsikje po svetu pa je tako, da v_času pomembnih tekem prekinejo celo zasedanja važnih državnih organov. Pri nas si poslanci gotovo ne bi pustili vzeti dragocenega časa za medsebojna obkladanja le zato, da bi gledali, kako se dvajset mož podi za eno žogo. Bi kdo pri nas porekel, da bi v naših razmerah za igro potrebovali toliko žog, kolikor predstavnikov različnih strank bi bilo v moštvu. Je kar prav, da nismo preveč zagreti za nogomet, saj bi bilo sicer na proslavah dneva državnosti še manj ljudi, kot jih je po raznih krajih bilo. In tudi tu se je izkazalo, da si mnogi po svoje razlagajo našo bližnjo preteklo zgodovino. Tudi ob tem so nekateri posegali še v dni mnogo bolj nazaj, ki so bili tudi zelo usodni za slovensko zgodovino. In v teh dneh so bile znova v ospredju izjave našega glavnega tožilca. Najodločnejši, mnogo bolj kot vlada, so bili štajerski borci, ki so se odločili kar za tožbo. Res bo zanimivo, kako se bo določil koprski državni tožilec, ko se bo moral odločati o ovadbi proti svojemu glavnemu predpostavljenemu. Da so besede generalnega tožilca padle prav v čas končnega poskusa sprave, so na zasedanju poudarjali tudi slovenski upokojenci. Morda so se tudi zaradi tega izrekli proti predlagani deklaraciji o spravi. Menijo, da je treba upoštevati objektivna dejstva in spravo graditi na njih. Mnoge pa razburja tudi nov zakon o zaposlovanju. Oziroma predvideni ukrepi proti delu na črno. Čeprav naj bi s tem dosegli večjo zaposlenost, novosti vsi ne sprejemajo z odprtimi rokami. Predvsem tisti ne, ki so od takega dela na črno lepo živeli, pa tudi ne vsi tisti, ki so s tem le prišli do dela. Predvidene novosti bodo vendarle zaposlile veliko brezposelnih. Brezposelni bodo morali biti vsak dan tri ure "na čakanju". Pripravljeni bodo morali biti na to, da jih morda pokliče kdo z zavoda za zaposlovanje in jim ponudi kakšno delo. Tudi nad tako "zaposlenostjo" se vsi, ki so brez zaposlitve, ne strinjajo, saj lahko zaradi tega ostanejo brez dela. Zaposlitev je namreč res malo, dela pa še kar veliko. Le, kot da se vse skupaj pri nas najbolje ne pokriva. Zdaj je že tudi dokončno jasno, v katerih krajih vse so ljudje izrazili željo, da žive v samostojnih občinah. Dokončno besedo bo sicer še imela "država", a zdaj pravijo, da bodo vendarle bolj spoštovali želje ljudi. "Končno!" bi kdo porekel. Toda medtem, ko naj bi bilo zdaj jasno, da bo v Sloveniji skoraj 200 občin, še ni jasno, koliko bo regij. Veliko razprav je že bilo o tem, veliko besed izrečenih, veliko strokovnjakov poslušanih, končne ocene še ni. Tudi naši tovrstni strokovnjaki še vedno pravijo, da je možni razpon med osem in dvajset. In se še kar zavzemajo za približevanje spodnji številki. Tudi zato, ker bi preveliko število regij pomenilo večje razlike v razvitosti, pa bi tako dosegli prav nasprotno od tega, kar želijo. Seveda so tudi tu mnenja ekspertov eno, volja ljudi pa drugo. Le da tu voljo ljudi vedno le ne bodo upoštevali. Sicer pa prehajamo v čas dopustov. A ne za vse. Ker se bližajo volitve, bodo imeli mnogi gotovo zelo delovne počitnice. ■ (k) 2. julija 1998 AKTUALNO NAŠ i AS 3 Obvestilo! Sredina seja Sveta občine Šoštanj se je neslavno končala pri 2. točki Ne meja, že statut "skregal" svetnike Seja Sveta občine Šoštanj, seje v sredo, 24. junija, končala it sredi druge točke dnevnega reda, po precej mučni razpravi, Da precej nizki ravni, s kopico obtožb in grobih besed. Slišati je bilo tudi take: "Zupan je fevdalec, ki misli, da je občina njegova," izrekel jo je predsednik sveta Anton Skornšek, ali tudi ta je njegova, upirjena pa je bila na Marka Kompana, svetnika iz vrst ZLSD: "Ne mislite si, da če ste diplomiran inžiner, da ste pismeni." Ta svetnik je pri obravnavi dnevnega reda predlagal umik informacije o "mejnih aktivnostih" z dnevnega reda, ker meni, da če lahko vsak občan posega v vse, potem ne Sveta, ne uprave, ne župana, občina ne potrebuje. Slišati pa je bilo še več cvetk, med drugim tudi tisto, da je dopis Desusa o nezaupnici predsedniku Sveta prišel iz pisarne Slavice Škrubej ... Očitki so razpravo tu in tam privedli celo do tega, da so vpili en čez drugega. Čeprav so mnogi pričakovali, da bo "mučno" šele, ko bo v obravnavi informacija o aktivnostih glede določitve območja občine Šoštanj, se je zataknilo že prej, pri pregledu in obravnavi neuresničenih sklepov Sveta občine Šoštanj, zlasti pa okoli ne objave čistopisa sprememb in dopolnitev statuta občine Šoštanj. Objavo dokumenta, svet ga je sprejel sredi aprila, je zadržal župan Šoštanja Bogdan Menih, ker meni, da ta ni v skladu z republiško zakonodajo, in da se v njem pojavlja vrsta nepravilnosti. Nekateri svetniki, predvsem pa predsednik Sveta so to njegovo potezo označili kot nesprejemljivo. Marjan Vrtačnik (nestrankarski) je Svet spomnil na to, da so krajani zbrali 1.200 podpisov za spremembo statuta in terjali o tem referendum, zato je Svet tudi šel v spreminjanje statuta. Podprl ga je Milan Kopušar (LDS) in predsednik Zvone Čebul starejši, kije prišel na sejo kot občan, da sliši, kako delajo svetniki, ni bil prav nič zadovoljen, ko se je vse skupaj končalo že na začetku. statutarne komisije: "Sklep ni bil uresničen, kakšne so zdaj sankcije za župana," je vprašal. Potem, ko je padlo še nekaj težkih besed, pa se je začelo. Prvi je vstal in sejo zapustil Štefan Plaskan (SDS), za njim še dva svetnika iste stranke Raiko Zaleznik in Milojka Komprej, potem se je dvignil Marko Kompan (ZLSD), pa Rudi Satler (DeSUS)... Potem so se dvignili še nekateri in Svet ni bil več sklepčen. Eni so bili zaradi tega bolj, drugi manj razburjeni, najbolj pa gotovo občan Zvone Čebul, starejši, ki je prišel na sejo zaradi tretje točke, "mejnih zadev", do kamer pa se svet še sploh ni pretolkel. ■ Milena Krstič - Planine V BANKI VELENJE d.d. VELENJE, Bančni skupini Nove Ljubljanske banke se zavedamo pomena hitrega in točnega pretoka informacij. Zato uvajamo za imetnike žiro računov z dnem 30. 6. 1998 nov način obveščanja oziroma nov izpisek, ki ga bomo izdelali in poslali na naslov imetnika takoj ob vsaki spremembi na žiro računu. Vse dodatne informacije lahko imetniki žiro računov dobijo v svojih matičnih enotah. © /O ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljar^kc b*jnk£ Ko je še kazalo, da bo seja taka kot naj bi bila. Nadaljevanje je potem predsednik sklical za torek, 30. junija. Pogovor s predsednikom Sveta občine Šoštanj Antonom Skornškom Z županom dialog ni mogoč! Minuto po neslavnem propadu seje Sveta občine Šoštanj, ko je bil še vidno razbuijen zaradi vsega, kar seje na njej dogajalo in osupel zaradi hitrega konca, smo za pogovor zaprosili predsednika Sveta Antona Skornška, člana SKD in predsednika, ki mu mnogi pri vodenju sej očitajo premalo takta. Člani Občinskega odbora De- Iz zasedanja velenjskega mestnega sveta Odlično poročilo poraja vrsto vprašanj Velenjski svetniki so v torek sejo začeli z edino preostalo točko majskega zasedanja - prisluhnili in obravnavali so podrobno obrazložitev dela Komunalnega podjetja Velenje (KPV) za leto 1997. Danes naj bi nadaljevali junijsko sejo (čaka jih še 12 točk), potem pa odšli na počitnice. Skrbno pripravljeno in od večine svetnikov pohvaljeno pisno poročilo KPV, dolgo več kot 80 strani, so na seji dopolnili z razlagami direktor podjetja Marjan Jewdonicky ter vodje poslovnih enot. Poleg tega so v poročilu prikazali tudi nekatere podatke o delovanju podjetja od leta 1994. Ob koncu triurne razprave so svetniki dobili le kanček odgovorov na številna vprašanja, ki so jih zastavili predstavnikom tega javnega zavoda, ostale pa bodo dobili v pisni obliki. Potrdili pa so sklep, da so seznanjeni s poslovanjem podjetja. Komunalno podjetje Velenje je v lasti občin Velenje (83,1%), Šoštanj (14,3%) in Šmartno ob Paki. V podjetju je zaposlenih F"" številne organizacijske spremembe na področju zaposlovanja. Zal se v zadnjih letih tudi tu otepajo s pomanjkanjem denarja, komunalna infrastruktura v Dolini pa naj bi bila po podanih poročilih zelo slaba in dotrajana. Del tega tudi na račun udarniškega, nestrokovno opravljenega dela pri izgradnji le-tega. Zato se v podjetju zavedajo, da bodo v naslednjih letih potrebna krepka vlaganja v izgradnjo novih, sodobnejših vodov. Sedanje cene komunalnih storitev, ki so za mnoge občane že previsoke, so namreč prenizke, da bi zagotavljale amortizacijo in s tem svež kapital za nove naložbe. Maksimiljan Ramšak, vodja PE Vodooskrba, je povedal, da je ta pogojena s prostorskimi možnostmi. Iz reke Pake zagotavljajo le tretjino potrebnih vodnih virov v Dolini, vse ostalo "uvažajo" iz drugih občin, največ iz Mislinje. Kvaliteta vode žal v Dolini upada - vodni viri že nekaj časa niso več uporabni brez dodatne dezinfekcije. Če bo poraba vode ostala na sedanji ravni, pomanjkanja še ne bomo čutili, zaskrbljujoč pa je podatek, da v gospodinjstvu v Velenju porabijo kar dvakrat več vode kot v Šmartnem ob Paki. Ozaveščenost je slaba, Herma Groznik pa je zato opozorila, da mora podjetje narediti več na tem področju, s čimer so se vodilni strinjali in propagandne akcije tudi že napovedali. Tudi izgube vodnih virov so zelo visoke, kar 21-odstotne. Odgovora zakaj nismo dobili, dejstvo pa je, da v podjetju skrbijo za 400 kilometrov cevovodov, ki so marsikje že odslužili. Letno bi morali zgraditi vsaj 27 kilometrov novih, ker ni denarja, jih le do 5. Velik problem so zaostanki s plačili, tako pri pravnih kot fizičnih osebah. Izvedeli smo, da neplačnikom, kjer je to možno, izklapljajo vodo (čeprav je postopek dolg in zahteven), več svetnikov pa je poudarilo, da se v Velenju ne sme zgoditi kaj podobnega kot v Kopru, kjer so izklapljali cele bloke, čeprav je bilo v njih le nekaj ne-plačnikov. Več o tej točki in preostalem poteku seje v neslednji številki Našega časa. ■ bš SUS-a so nanj naslovili kar nezaupnico. Na tej seji seje jasno videlo tisto, o čemer so mnogi v Šoštanju na glas šepetali, daje konec "ljubezni" med njim in županom, da se obnašata kot pes in mačka in da v občinskih zadevah ne sodelujeta prav dosti. 0 Seja se je končala z odhodom svetnikov ... Kaj je bil po vaše razlog? ANTON SKORNŠEK: "Po Statutu občine Šoštanj ima Svet nalogo, da skrbi za zakonitost in nadzira delo občinske uprave ter župana. Ta pa je zadnje čase zadrževal niz sklepov, ki jih bodisi ni hotel uresničiti, bodisi jih je uresničeval po svoje. Sodu je izbil dno neuresničen sklep 32. seje o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Šoštanj. Od sprejetja pa do te seje je nastal skoraj trimesečni molk, ki ga je župan namerno izzval. Po odloku o objavi splošnih aktov in drugih odlokov občine Šoštanj je župan dolžan poskrbeti za objavo, on pa je čistopis Statuta zadržal v predalu. O tem me ni pisno seznanil, ni me obvestil o tem, kaj je narobe s Statutom, pa bi me moral. Tako bi bil Svet seznanjen s tem, daje sprejel napačen akt oziroma s tem, da je Statut v nasprotju z zakonom. Župan seje tega zavedal, zato je lobiral s tistimi svetniki, ki mu pomagajo "držati štango". Ko se je zapletlo, so odšli s seje. To so bili njegovi svetniki, Socialdemokrati, DeSUS in ZLSD ter samostojni svetnik, ki je njegov pribočnik. Župan se je prvi dvignil, odšel s seje, za njim pa tudi vsi ostali." 0 Nivo razprave na seji je bil precej nizek. Morda pa je tudi to, vsaj deloma, povzročilo odhod svetnikov? Se Anton Skornšek: 'On je nevaren za demokracijo." vam ne zdi tako? ANTON SKORNŠEK: "Svetniki niso bili pripravljeni na kaj takega, ker morda sploh ne vedo, da me župan že nekaj časa muči z raznimi pritiski. Tudi s sklicem te seje, ki se je tako klavrno končala, sva imela težave, ker sem zahteval, da se kot tretja točka obravnava meja z občino Velenje. To mu je šlo v nos, ker bi bilo zanj obremenjujoče, tako kot še nekatere druge zadeve, recimo kršitev proračuna v letu 1997, gozdne ceste, kjer je nadzorni odbor našel težke kršitve in kjer je tudi Ministrstvo za finance nesporno ugotovilo, da so bila javna naročila kršena. Grozi mu denarna kazen do 1 milijona tolarjev oziroma nadzornemu, do 500.000 tolarjev. To so zadeve, ki pa jih župan na tej seji verjetno ni hotel slišati. Vedel je tudi, da ga bomo obremenjevali s tem, da v štirih letih nimamo podžupana, ki bi ga po statutu morali imeti, da nimamo tajnika, daje imenoval v.d. tajnika, ki ga ne sme imeti. Pridobili smo mnenje Službe za lokalno samoupravo, ki navaja, da ne more imeti občina funkcionarja z v.d. funkcijo. Pravim samo to, da dela težke kršitve poslovnika in Statuta, uresniči pa samo tiste sklepe, ki mu "odgovarjajo", vse drugo pa spregleda." 0 Kateri bodo vaši prvi koraki, da do nadaljevanja že sklicane seje pride? ANTON SKORNŠEK: "Težko rečem kako se bo ta zadeva razpletla. On je poskrbel za medijsko gonjo proti meni, preko nekaterih svojih strank, kar ni čisto ugotovljeno, vem pa da prihajajo informacije, ki mene obremenjujejo, prav iz njegovega loga. O Imate v mislih DeSUS in njegovo pobudo o nezaupnici v zvezi z vašim delom ? ANTON SKORNŠEK: "To, ja. V njej je bilo name naslovljenih veliko očitkov, ki pa letijo pravzaprav na občinsko upravo. Recimo ta, da nisem pripravil plana dela Sveta za letošnje leto, pa ga mora pripraviti občinska uprava! Sam sem pozval vse službe, da pripravijo predlog dela za svoje področje. Po pol leta nisem dobil še niti enega predloga. Namerno. DeSUSu so dali kost za glodanje, a so se opekli, ker se ne čutim krivega. Oponašajo mi, da sem slabo organiziral izgradnjo cest v Skornem, kjer mi ljudje poljubljajo roke, ker sem nekaj napravil. Občinska uprava mi to šteje v slabo, ker tega ni izvedla ona, ker jim hodim v zelje in tako naprej." % Je strpen dialog sploh še mogoč? ANTON SKORNŠEK: "Bojim se, da težko, ker se je na eni strani znašel demagog župan, na drugi strani pa jaz, ki sem precej trmast. Zagovarjam zakonitost, on pa, kot se je na tej seji ugotovilo, jo ignorira in je ne jemlje kot instrument po katerem naj se dela. Nevaren je za demokracijo." ■ Milena Krstič - Planine T—— 4 MS VAS ZANIMIVO 2. julija 1998 Nove osebne izkaznice Nimajo več trajne veljavnosti 20. junija je stopil v veljavo novi Zakon o osebnih izkaznicah. Izkaznice, izdane na osnovi obrazcev bivše SFRJ, je potrebno zamenjati do 20. septembra letos ne glede, če imajo trajno veljavnost. Tisti, ki pa imajo slovenske osebne izkaznice, pa do 20. decembra leta 2000. Osebna izkaznica ni več edini obvezen dokument, saj se lahko slovenski državljani identificirajo tudi z drugimi javnimi listinami, izdanimi v državnih organih (potnim listom, vozniškim dovoljenjem). Vselej pa morajo imeti pri sebi enega od teh treh (veljavnih) dokumentov, sicer jih lahko do- leti plačilo kazni od 10 do 100 tisoč tolarjev. Veljavnost novih osebnih izkaznic (upravni organ jih mora izdati občanom v sedmih dneh) je za odrasle 10, za mladoletne osebe pa 5 let. Kot je pojasnil magister Bojan Trnovšek, namestnik vodje sektorja za javni red pri republiškem ministrstvu za notranje zadeve, je narekovala zamenjavo osebnih izkaznic dejstvo, da se je njena vloga po osamosvojitvi Slovenije začela spreminjati, stara osebna izkaznica pa tudi ni več zagotavljala potrebne varnosti. "Zlorabo slednje bo sedaj preprečevala nova tehnologija Bojan Trnovšek: "Osebna izkaznica ni več edini obvezen osebni dokument. Mora jo imeti vsak polnoleten državljan, ki nima druge javne listine, ki jo je izdal državni organ." izdelave z nekimi specifikami. Nova kartica je izdelana po mednarodnih standardih, smejo jih izdajati na 58 upravnih enotah po Sloveniji, izdelujejo pa jih le na dveh mestih, in sicer podjetje Miraž v Ljubljani ter Cetis Celje (za Štajersko). Nova osebna izkaznica ni več edini identifikacijski dokument, to je pravica, mora pa jo imeti vsak polnoleten državljan, ki nima druge javne listine s fotografijo, ki jo je izdal državni organ. Z njo je mogoče dokazovati tudi državljanstvo, uporabna je kot sredstvo za nastopanje v pravnem prometu (v bankah, na poštah, pri urejanju stanovanjskih zadev in podobno), služi še kot dokument za potovanje v sosednje države. Republika Slovenija je z Italijo, Avstrijo, Hrvatsko in pred nedavnim tudi z Madžarsko sklenila meddržavni sporazum o prehajanju meje z osebno izkaznico in pričakujemo, da bo v te namene uporabljiva konec tega meseca oziroma takoj, ko bomo dobili povratno informa- Nova osebna izkaznica je izdelana v velikosti plačilnih kartic, vsebuje 16 oziroma 17 zaščitnih elementov, vsi podatki so vgravirani lasersko (gre za tehnologijo, ki se prvič uvaja v Sloveniji). Podatki na njej so izpisani v slovenskem in angleškem jeziku, na območju, kjer živita italijanska in madžarska narodnost, pa tudi v jezikih obeh narodnosti. Postopek za zamenjavo osebne izkaznice je zelo preprost: občan mora v upravni enoti, kjer ima stalno prebivališče, ob vlogi za izdajo tega dokumenta predložiti še fotografijo v velikosti 3,5 x 4,5 cm. Lahko je barvna ali črno-bela, na dokumentu bo v črno-beli tehniki. Izdelana mora biti v skladu s priporočilom (navodili) Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije in s katerimi je, po besedah Trnovska, seznanilo fotografe. Priporočljivo ozadje na fotografiji je svetlo modre in svetlo ljave, nikakor pa temne barve. Na vlogi lahko občani tudi označijo, ali želijo prejeti osebno izkaznico po pošti ali jo bodo dvignili osebno na sedežu upravne enote. Od prejšnjega do ponedeljka ta teden je na Upravni enoti Velenje podalo vlogo za novo osebno izkaznico približno 50 občanov. cijo iz omenjenih držav." Za novo osebno izkaznico lahko zaprosijo tudi mladoletne osebe, vendar morajo biti ob vložitvi zahtevka prisotni starši oziroma skrbniki. Na vprašanje, ali sledi zamenjavi osebne izkaznice tudi zamenjava drugih osebnih dokumentov, je Trnovšek odgovoril, da bodo najprej analizirali izvajanje obstoječega zakona, temu pa bo sledila priprava sprememb Zakona o potnih listinah. ■ tp Za občane, ki nimajo občutka do javnih listin in jih pogosto izgubijo, zakon predvideva precej ostrejše kazni od sedanjih.Tisti, ki izgubijo osebno izkaznico prvič, lahko dobijo novo z enako dobo veljavnosti. Vsaka naslednja izguba pomeni veljavnost dokumenta le za eno leto. Prav tako je v pripravi novi zakon o upravnih taksah. Te predvidevajo za izgubo ali zlorabo dokumenta 4 ali celo 5-krat višje takse od sedaj veljavnih. 90 let pašne skupnosti na Menini Spomin na preteklost in pot v Na lep praznični dan prejšnji četrtek je bilo ob planinski postojanki na Menini planini zanimivo, prijetno in veselo kot malokdaj. Tiidi slovesno, saj so s pestrim sporedom in sproščenim druženjem obeležili 90 - letnico ustanovitve pašniške zadruge Gospodnja -Globača na Menini. Kmetje iz takratnih občin Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna so namreč leta 1908 ustanovili pašniško zadrugo in eden njenih temeljnih namenov je bil, da bi škofijski veleposesti Marijin Grad v Nazarjah preprečili pogozditev pašnikov. Zadružniki so izdelali pravilnik in poslovnik z vsemi delovnimi obveznostmi in pristojnostmi, za pravilno delovanje zadruge je skrbel načelnik, za posamezne pašnike pa so skr- beli člani načelstva. Posebno skrbno so določili koliko živine je lahko na posameznem pašniku, paša je bila natančno omejena na čas med 1. junijem in 20. septembrom, kar drži še danes, jas- na so bila pravila glede pastirja, ki pa v današnjih časih ne veljajo več. Dokumenti pričajo, da je bila gornjegrajska pašna zadruga najštevilnejša na celotnem področju takratne Štajerske. Kmetje so se z njo organizirano borili za razvoj živinoreje, zato ni presenečenje, da so se spori z ljubljansko nadškofijo vrstili po tekočem traku. Današnja pašna skupnost šteje 47 članov, letos pa ima na 450 hektarih pašnikov svojo živino 51 lastnikov, saj na pašnike sprejemajo tudi manjše število živali nečlanov. Na Menini planini je v tem poletju 318 glav goveje živine in 19 konjev. Skupnost so registrirali leta 1995 v skladu novim zakonom o ponovni ustanovitvi agrarnih skupnosti, vsekakor pa nadaljujejo izročilo in poslanstvo prve pašniške zadruge. Zemljišče PROJEKT NARAVA IN VARSTVO OKOLJA Projekt je začel delovati pred leti, ko sem ga začela izvajati voluntersko. Situacija je bila specifična zaradi dolgoletne brezposelnosti. V lokalni skupnosti sem začela iskati možnosti za rešitev nekaterih problemov. Eden izmed neštetih je bil problem ločenega zbiranja odpadkov v MČ Levi breg v Velenju. Ta problem sem začela reševati skupaj s skupino dijakov ŠCV, krajanov, predstavniki občinske uprave, s predstavniki PUP-a Velenje (g. Mrazom) in s podjetji za upravljanje s stanovanjskimi objekti. Problem je bil predstavljen in vsi skupaj smo ga začeli reševati in raziskovati kot raziskovalno nalogo dijakov. Potem, ko so se začeli vrstiti dobri rezultati našega dela, je bil uradno sprejet tudi projekt, ki sem ga imenovala Narava in varstvo okolja. Ta projekt so sprejeli Mestna občina Velenje, Republiški zavod za zaposlovanje 0E Velenje in podjetje PUP d.d. Velenje. Finančno podporo pričakujemo še od ostalih podjetij v Šaleški dolini. Projekt izvajamo na Šolskem centru Velenje. Januarja 1998 je izšla zgibanka, v kateri je predstavljen projekt v celoti. V projektu je predvideno naslednje: 1. Minimum ekološke vzgoje, ki se nanaša na osnovne probleme v naravi (odpadki in divja odlagališča, načini reševanja problemov, vloga posameznikov, ipd.). Izvajanje različnih ciljev, kot so: urejanje okolja in očiščevalne akcije, pogozdovanje, odkrivanje in sanacija divjih odlagališč, pomoč pri obdelavi vrta, pridelava sadja, zelenjave, cvetja in zelišč, pomoč na kmetijah pri domačih opravilih, raziskovalno delo, pomoč pri turistični promociji mesta, organizacija strokovnih srečanj in prireditev, razstav, ipd., mednarodno sodelovanje, izmenjava izkušenj z drugimi šolami, povezovanje z različnimi inštitucijami, ki so ekološko usmerjene, zbiranje sekundarnih surovin, uvajanje ločenega zbiranja odpadkov v šole, uvedba ekološkega telefona (EKO-teleton), zbiranje literature za EKO-knjižnico in še veliko drugega zanimivega dela, ekskurzije, izleti, ipd., sodelovanje na taborih doma in v tujini. Zaposleni Podjetja za urejanje prostora Velenje so lansko poslovno leto sklenili s približno 970 milijoni tolarjev skupnega prihodka, nekaj manj kot 30 milijonov tolarjev dobička pa predstavlja zanje več zelo dober poslovni rezultat. Takšnega si letos ne obetajo. Vsaj po prvih letošnjih štirih mesecih sodeč. "Treba je vedeti, da v naši dejavnosti ne moremo imeti dela na zalogo, precejšen vpliv pri uresničevanju naročil imajo tudi vremenske razmere. Mimogrede še Mestna občina Velenje je letos za urejanje zeleilic, parkov in ostalega, kar izvajamo, predvidela za 30-odstotkov manj denarja," je povedal direktor podjetja Jože Mraz. Po Mrazovih besedah so za nadaljnji razvoj podjetja vitalnega pomena koncesije, "kajti mi si moramo javna naročila urediti tako, da ne bomo povsem odvisni od trenutne slabe volje ali ekonomske slabosti naročnika." Pred nedavnim jim je uspelo podpisati 5-letno koncesijsko pogodbo z Mestno občino Velenje za urejanje in vzdrževanje javnih zelenic in zasajenih površin. Med prizadevanja za izboljšanje poslovanja, poleg kakovosti, zaposleni uvrščajo še nadaljnje posodabljanje zastarele mehanizacije in opreme. ■ Podpis 5-letne koncesijske pogodbe z MO Velenje jih je rešil kar nekaj skrbi. Novo smetarsko vozilo pa naj bi pripomoglo k večji kakovosti opravljenih nekaterih c prihodnost je trenutno v lasti države, z njim upravlja sklad kmetijskih in gozdnih površin, ljubljanska nadškofi-ja pa je zanj vložila denacional-izacijski zahtevek. Kakorkoli že, člani pašne skupnosti so častitljiv jubilej primerno obeležili, v enkratnem okolju in v lepem vremenu pa se je na Menini zbrala množica ljudi od blizu in daleč. Prišli so seveda nekdanji in sedanji pastirji, obujali spomine in nekdanje običaje tudi v živo predstavili. Zelo okusen je bil v zgodnjih dopoldanskih urah pastirski zajtrk z ajdovimi žganci in drugimi dobrotami, pri kapelici je bila sveta maša, lastniki so pripravili mimohod vseh glav živine, na krajši slovesnosti pa so obudili spomine na nekdanje pašništvo in poudarili njegov današnji pomen. Po vsem tem je sledilo sproščeno družabno srečanje s pastirskimi igrami, ki so po svoje prispevale.; k enkratnemu vzdušju. Podjetje za urejanje prostora Velenje Naša dejavnost ni dejavnost na zalogo M0 Velenje in puf; d.d 2. julija 1998 POGOVOR S TEŽO KAK i AS 5 Pogovor z županom občine Šmartno ob Paki Ivanom Rakunom Marsikaj se začne in konča pri družbenem planu kmetijstva. Predpogoj za vse to je dobro urejena nadgradnja, sprejet družbeno prostorski plan in šele potem je možno pristopili k dolgoročnemu načrtovanju. Mi smo na tej poti. Leto 1998 se je prevesilo v drugo polovico, do konca mandata članom občinskih svetov in županov so še štirje meseci, v katerih naj bi v občini Šmartno ob Paki postorili še marsikaj. Med drugim načrtujejo začetek izgradnje nekaterih dolgoročnih naložb. Šmarški župan Ivan Rakun meni, da so v letih delovanja nove občine uresničili najpomembnejše zastavljene naloge, zato se pridružuje mnenju tistih občanov, ki ocenjujejo delo kot uspešno. 0 Katere uresničene naloge velja še posebej omeniti? Ivan Rakun: "To, da ima vsako gospodinjstvo zdravo pitno vodo iz javnega vodovoda, posodobitev približno 16 km cest, marsikaj smo postorili na naši šoli, obrtnikom smo omogočili najem kredita pod ugodnimi pogoji, izdelan je idejni projekt za čistilno napravo in kanalizacijo celotnega območja občine, pa prva faza projekta za izgradnjo kolektoija Šmartno - Rečica, ki naj bi šel letos v izdelavo. V presoji na republiškem ministrstvu za okolje in prostor ter kmetijstvo in gozdarstvo je osnutek novega prostorskega plana občine. Omenim naj še idejni projekt za obnovo obstoječe telovadnice, projekt za izgradnjo javne razsvetljave v Gavcah in delu Šmartnega ob Paki, ureditev ograje okoli vrtca, plazu v Malem Vrhu, reševanje socialnih vprašanj in še bi lahko našteval. Med večje uspehe zagotovo sodi še sprejem premoženjske in delitvene bilanco z bivšo občino Velenje. " £ Med ljudmi prevladuje mnenje, da ni bistvene razlike med občino in bivšo KS. Pričakovali so, da bodo lahko doma urejali več zadev in ne na sedežu bivše občine Velenje. Ivan Rakun: "Vsi skupaj smo pričakovali več. A je država določene zadeve obdržala zase. Mi se pogovarjamo, da bi lahko občani določene zadeve dan ali dva dni v tednu urejali na sedežu domače občine, vendar moramo zagotoviti potrebne prostore. Teh v tem trenutku nimamo." O Kar nekaj zadev je, kijih nekateri označujejo kot črne točke: mladinski center, kanalizacija v Rečici, prestavitev obeležij, igrišče v Gorenju. Bi med slednje lahko uvrstili tudi izgradnjo kabelske TV? Ivan Rakun: "Ne vem, zakaj jih tako označujejo. Za mladinski center so se svetniki odločili soglasno, izgradnja kanalizacije v Rečici je bila načrtovana že v bivši KS. Ocenjujem, da so se svetniki pravilno odločili, ko so prostor, namenjen za igrišče v Gorenju, namenili za širitev proizvodnje Gorenja Notranja oprema. S kabelsko TV občina nima kaj dosti. Mi smo dali le soglasje, da lahko izvajalec na našem območju ta dela izvaja. Zataknilo se je pri pridobivanju soglasij za prekope zemljišč, brez tega pa ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Po zagotovilih odgovornih v Signalu Ljutomer naj bi tega končno pridobili in se po spravilu pridelkov izgradnje omrežja Ivan Rakun: " Pridružujem se mnenju občanov, ki ocenjujejo delo občine kot uspešno." tudi lotili. Menijo pa tudi, da nekdo na upravni enoti v Velenju vso stvar zavlačuje." %Je mnenje nekaterih občanov, da je občinska uprava z županom ter svetom pri sprejemanju in uresničevanju zastavljenih nalog razmišljala preveč lokalno in premalo razvojno, utemeljeno? Ivan Rakun: " Občina ima svoj razvojni program, ki temelji na razvoju malega gospodarstva, podjetništva, Sedaj namreč v občini nimamo zemljišča, kjer bi lahko omenjeno razvijali. Marsikaj se pri nas torej začne in tudi konča pri prostorskih aktih. Ko bo sprejet prostorski plan, bomo morali pri dolgoročnem načrtovanju in izvajanju še veliko postoriti. " O Najbrž ste seznanjeni s spremembami zakona o novi lokalni samoupravi. Kaj pomeni drugačno razmerja sredstev za manjše občine? Konkretneje za takšne naložbe kot so v vaši občini izgradnja centralne čistilne naprave s kolektorjem in pločniki? Ivan Rakun: "Po izračunih za nas te novosti ne predstavljajo bistvenih sprememb. Omenjene naložbe so naše dolgoročne, ki jih brez republiških sredstev ne glede na to ne bomo mogli uresničiti sami. Poleg omenjenega si bomo morali prizadevati še za pridobitev denarja iz takse za onesnaževanje voda, ekološke takse, objekte pa graditi postopoma." O Bližajo se volitve. Kakšno je razpoloženje v občini in kako se v dogajanja vključujete vi kot župan in morebiti tudi kot kandidat za to mesto na volitvah? Ivan Rakun: "Stranke se nanje že kar vestno pripravljajo, osebno pa še ne razmišljam o nekih aktivnostih. Pred mano je še ogromno dela, kako končati letos načrtovane naložbe in dogovorjena dela. Kajti, prav te bodo moje najboljše spričevalo za naprej. Projekte, ki so pred nami, dobro poznam in ti me znajo izzvati, da bom še kandidiral. Seveda pa se bom oziral tudi na zdravje." ■ tp 88 let Franca Razdevška Bil sem hlapec, taboriščnik, knap, danes sem upokojenec Sam ne vem, zakaj mi spomini tako pogosto pohitijo skoraj štirideset let nazaj v otroška leta in se ustavijo pri možakarju, ki se je v petek in svetek, v lepem in grdem vremenu vozil s starinskim kolesom po glavni cesti na "šiht". V slabem vremenu je bil obut v velike gumijaste škornje in oblečen v okoren, skoraj do tal segajoč dežni plašč. Vedeli smo, da dela v Velenju na "šah-tu", kar ga je v očeh nas, mulcev, delalo sila pomembnega oziroma smo mu kar malce zavidali. To, da sta njegova pot in delo težka, se nam ni niti sanjalo. Včasih nam je za škatlico Drave prinesel zvitek pisane žice, kateri smo pravili "šus drot" in kdor izmed nas ga je imel, je tudi nekaj veljal. Pred kratkim sem ga obiskal na njegovem domu na Ponikvi oziroma Studencih, kjer že več kot trideset let uživa trdo zaslužen pokoj. Ko se pogovarjava sedeč za kamnito mizo na vrtu pred hišo, skoraj ne morem verjeti, da se bliža devetemu križu, tako čil in bistrega duha je. Pa vendar je za Francem trnova življenjska pot, ki je poznana le redkim. Zato sem sklenil, daje prav, da jo spozna še kdo. Na svet je privekal v skromni kajži na Brezovem zaselku, ki ravno tako kot Studence spada pod Ponikvo. Te kraje je narava obdarila z dobro zemljo, le z vodo je bila bolj skopuška. Skromna hiša, malo zemlje in velika družina so botrovali, da je Franc deset let služil kot hlapec. Kasneje se je pridružil zidarjem in pomagal zgraditi pre-nekatero stavbo v Savinjski dolini in na Koroškem. Leta 1942 so ga v Mežici zajeli Nemci in ga poslali v Celovške zapore, od tam pa v koncentracijsko taborišče Flosen-burg, kjer je preživel debela tri leta. Teh časov se še dandanes nerad spominja. "Niti največjemu sovražniku ne privoščim tega, kar sem tam doživel, tako grdo so z nami ravnali SS - sovski vojaki. Moja uboga mama, ki se je tudi sama otepala s pomanjkanjem, mi je v skromnem paketu uspela poslati rožni venec. Tega sem se oklepal v najtežjih trenutkih. Tako sem preživel in bil priča številnim milostnim strelom s strani okrutnih vojakov. Nikdar nisem bil posebno rejen, ko pa so zavezniki osvobodili naše taborišče, sem bil pravi okostnjak." Po priho- du domov se je zaposlil v velenjskem rudniku. Tudi na te začetke ga ne vežejo preveč lepi spomini. "Delo v jami je potekalo večidel ročno. Premog smo na va-gončke nalagali s posebnimi posodami, ki smo jim pravili "triklc". Plače so bile tako skromne, da si si težko kaj prihranil. Tudi o kakšni malici ni bilo govora. Vsak si je prinesel od doma, kar je pač imel. Največkrat je bil to kos kruha, zavitega v časopisni papir. Košček mesa ali navadna konzerva pa sta že spadala med priboljš-ke. Enako je bilo s prevozom. Sam sem se več kot trideset let vozil na delo s kolesom skoraj petnajst kilometrov v eno smer in to v vsakem vremenu. Ko je pozimi zapadel sneg, sem ga povečini nosil na rami. Velikokrat pa tudi po več mesecev pešačil." Zase pravi, da ni čisto pravi knap, saj je upokojitev dočakal v rudniški klasirnici. Naključje je naneslo, da se je isti dan, ko je izpregel v rudniku, zaposlil tudi njegov sin, danes tudi že upokojenec. Ko sem Francu za konec najinega pogovora zastavil še tisto običajno vprašanje o zdravju, mi je malo za šalo malo zares odgovoril: "Če me ne bi bolel prst na nogi, bi bil popolnoma zdrav. Pa še za to je kriva Liska v našem hlevu." Na Studenška polja je že legal večerni mrak, ko sva se poslovila oziroma sem se poslovil od njega s tiho mislijo, da je to le redkim dano. ■ M. Hrusti Kmetijska zadruga Šaleška dolina Zadružništvu več veljave Minuli vikend so člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina povabili v goste zadružnike iz Tolmina. To je bilo že njihovo tretje srečanje po vrsti. Gostitelji so jim tokrat pripravili dvodnevno srečanje. Tako so jih v sobotnem dopoldanskem času odpeljali na ogled nekaterih kmetij v Dolini, zvečer pa so v prostorih gasilskega doma v Škalah organizirali okroglo mizo, za katero so gostje - podpredsednik SLS dr. Franc Zagožen, direktorji Svetovalne službe Slovenije, Mlekarne Arja vas, Mesnin Celje, župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki - spregovorili predvsem o prihodnosti zadružništva ob priključitvi Slovenije v Evropsko unijo. V razpravi so ocenili, da ima zadružništvo v zahodno evropskih državah precej večji pomen kot v Sloveniji. Zato bodo potrebna pri nas precejšnja prizadevanja, da se bo vloga zadružništva okrepila, seveda v povezavi s predelovalno industrijo in trgovino. Pri tem pa ne bo dovolj le boljša organiziranost kmetov zadružnikov v enem okolju, ampak tudi boljša medsebojna povezanost zadrug v vsej državi. Ob koncu okrogle mize je direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob izročil direktorju zadruge iz Tolmina 710 tisoč tolarjev. Toliko so namreč zadružniki zbrali za odpravo posledic potresa v Posočju, konkretneje za krajane dveh planin pod Krnom Polog in Sleme. Gostje iz Tolmina so tudi drugi dan obiske nekaterih kmetij, slabo vreme pa jim je preprečilo sodelovanje na že tradicionalnih kmečkih igrah pri gasilskem domu v Gaberkah. Organizatorji slednjih - člani Aktiva mladih zadružnikov Šaleške doline -so se namreč tokrat trudili zaman. mtp Ob okrogli mizi o kmetijskih vprašanjih v Škalah so se srečali člani Kmetijskih zadrug Šaleške doline in Tolmina. (Posnetek: Jože Miklavc) 6 KAK VAS UTRIP 2. julija 1998 Mlada raziskovalka Rebeka Gmajner Niso le zanimivi, ampak tudi presenetljivi Rebeka Gmajner danes ni več osnovnošolka. Prihodnje šolsko leto bo gimnazijka, ki bo v primerjavi s preostalimi dijaki prvih letnikov bogatejša za pomembno izkušnjo. Kot učenka osnovne šole Gustava Šiliha Velenje je počela vrsto stvari, v osmem razredu pa seje odločila, da se bo vključila še v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Zanj je izdelala nalogo Prosti čas - kako ga preživljajo osnovnošolci od 9. do 15. leta v Velenju. Za mentorstvo je zaprosila predmetno učiteljico na šoli Marijo Glinšek. Pred dvema letoma sta si obe »zavihali« rokave in se lotili teme. In uspeli. Med osnovnošolskimi nalogami s področja družboslovja in humanizma je namreč njuna osvojila prvo mesto. Kot so-mentorica je z njima sodelovala še Brigita Kričej. Rebeka in Marija sta nalogo predstavili na regijskem aktivu pedagogov, kjer sta izvedeli, da bi se z njo lahko brez kakršnihkoli predsodkov predstavili še na višji ravni. Sami menita, da je zelo uporabna za starše, pedagoge in tudi ravnateljem ne bi škodilo, če bi jo vzeli v roke, saj bi lahko iz zapisanega potegnili še marsikaj drugega. »Ni bilo enostavno, kar garaško delo je bilo potrebno, da sva se dokopali do vseh rezultatov. Nekatere sva pričakovali, drugi so bili kar malce presenetljivi. Dejstvo je, daje ponudba najrazličnejših dejavnosti v Velenju precejšnja. Vendar je za večino med njimi potrebno plačati. Ni pa ustanove, ki bi organizirala dejavnosti, s katerimi bi mladi koristno preživljali prosti čas, brezplačno. Prav tako sva »odkrili«, da je način preživljanja zelo odvisen od socialno-ekonomskega položaja družine, spola, starosti otrok in njihovih sposobnosti. Odgovor na to, kam vodi nekakovostno preživljanje prostega časa, so dale naloge tistih mladih raziskovalcev, v katerih so ti opozorili na zasvojenost ali na kakšne druge oblike stranpoti. Predvidevali sva, da ima pri vsem tem zelo pomembno vlogo družina. Rezultati analiz so najino tezo v celoti potrdili.« 280 učencev od 4. do 8. razreda na šoli Gustava Šiliha sta vključili v anketo, nato primerjali odgovore, povzeli analize, primerjave. Pred samim začetkom sta preštudirali veliko literature, da sta sploh vedeli kje in kako začeti. Skupaj sta se učili računalniških programov, skupaj predelali teorijo, skupaj sta se ob koncu veselili na podelitvi nagrad najboljšim mladim raziskovalcem. Marija se je med mentorice mladih raziskovalcev vpisala že večkrat.«To je priložnost, da se potrdiš tudi na področju, ki ga zaradi obilice svojega rednega dela zanemarjaš. Izzivi so vedno zanimivi in pri takšnih mladih raziskovalcih kot je bila Rebeka se jim je kljub vsemu naporu vredno odzvati .« Rebeka še ne ve, ali se bo tudi kot srednješolka vključila v gibanje mladih raziskovalcev, mentorica Marija pa je prepričana, da bo pridna mravljica (kot je označila Re-beko), zagotovo med njimi. Počitnice bosta obe izkoristili za nabiranje novih moči. Rebeka bo ob plavanju, igranju tenisa, ustvarjanju z različnimi materiali Rebeka Gmajner Marija Glinšek morebiti vzela v roke še flavto, za katero se izobražuje na nižji stopnji, ali sedla za klavir (igranja tega se uči na srednji stopnji velenjske glasbene šole). Veseli pa se že brezskrbnih dni na morju in poletne šole angleškega jezika v Puli. Obema čestitke za izdelano in nagrajeno nalogo ter vesele počitnice! ■ tp Mladi raziskovalec Andrej Šuster in mentor Uroš Sonjak Izziv, želja, volja, izkušnja znanje Tako trdijo vsi, ki so se kda-jkoli vključili v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Prav to sta v pogovoru zatrdila tudi dobitnika prve nagrade na področju tehniških ved v letošnjem gibanju -učenec 4. letnika Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole Šolskega centra Velenje Andrej Šuster in mentor Uroš Sonjak. Računalniško-žično vodeni model policijskega robota je naslov njune raziskovalne naloge, ki jima »kratila« prosti čas kar nekaj mesecev. Danes sta že oba pozabila vse, kar je tovrstno delo od njiju zahtevalo: na trud, odrekanja in na mnoge aktivnosti. Enotnih misli sta, da se je vse to izplačalo, saj dragocena izkušnja bogati pridobljeno znanje. Učila sta se drug od drugega. Pri delu so se namreč porajajo vedno nove in nove težave. Rešila sta eno, trčila sta na drugo, tretjo, za vse pa je bilo potrebno poiskati rešitve, ki so vodile do načrtovanega cilja. Andrej se je letos prvič vključil v gibanje. Zamisel o izdelavi policijskega robota se mu je porodila že pred štirimi leti ob prebiranju članka v reviji Obramba. Resneje je od zamisli in nato k rešitvi ideje pristopil v pravkar končanem šolskem letu.«Prepričan sem, da znamo tudi v domači delavnici narediti dokaj učinkovito orožje za odkrivanje min in bomb, brez velikih vsot denarja. To sem na nek način dokazal že z rezultati letošnjega raziskovalnega dela. Andrej Šuster Uroš Sonjak Stvari sem poenostavil do kar največje možne mere. Moja raziskovalna naloga obsega tri dele, je zelo uporabna, vendar se za zdaj še nisem odločil, da bi jo komu ponudil. Vsem težavam navkljub, predvsem so bile te tehnične, bom prihodnje leto raziskovalno nalogo nadaljeval, da bo res vse tako kot mora biti. Takrat, upam, že kot študent višje strokovne šole za elektrotehniko na Šolskem centru Velenje.« Andrej nam je še povedal, da je na samem začetku slabo ocenil, kaj pomeni raziskovalno delo. Izziv, razlogi, volja ter želja po več znanju so ga prepričali in ga pri nadaljevanju začetega dela tudi vseskozi spremljali. Čeprav za izdelavo naloge posebnih znanj ni potreboval, zadeva ni bila tako enostavna. Uspeh je družno delo avtorja in mentorja. »Gibanje ocenjujem kot pomembno obliko udejstvovanja dijaka in mentorja, predvsem pa kot najprimernejšo možnost za praktični preizkus pridobljenega teoretičnega znanja. Pri pouku zaradi zahtevnega učnega programa za kaj takšnega ni časa, Ze četrto leto zapored se vključujem v gibanje kot mentor pri več raziskovalnih nalogah. Je pač tako, da ob izraženi želji dijakov ne morem reči ne. Tudi v prihodnje bom sodeloval, če me bodo ti povabili, » je poudaril Uroš Sonjak. Zaradi denarja se za kaj takega gotovo ne bi odločil, saj je delo mentorja ovrednoteno bolj kot ljubiteljska dejavnost. Zadovoljen je, da imajo v okolju, v katerem dela in ustvarja, razumevanje za raziskovalno delo, za širšo družbo pa bi kaj takega težko rekel. Že za oddano nalogo si zaslužita vso priznanje, za dosežen uspeh še toliko večje. Čestitke tudi v imenu našega uredništva! ■ tp Po sedmih letih o državi vse najboljše, njenim upravljalcem pa številne in upravičene kritike Da bi razumeli sedanjost, se ozrimo v preteklost Celo desetletje nas prepričujejo, da se ne ozirajmo v preteklost, ampak glejmo naprej, v bodočnost, kajti preteklost za sedanjost in bodočnost ni pomembna. Je zgolj prekopavanje kosti, odvračanje od sedanjosti in zanemarjanje bodočnosti. Na prvi pogled je to lepa misel, zato ji ljudje hitro prisluhnejo in v njo zlahka poverujejo. Niti ne pomislijo, daje lahko demagoška, sleparska, kaj šele, da jo nekdanji "ljudski voditelji" uporabljajo zgolj za to, da jih zaslepljajo in s tem izrabljajo za svoje politične cilje. Že dolgo je znano, daje sedanjost v veliki meri odvisna od preteklosti in da bo bodočnost prav tako v veliki meri odvisna od sedanjosti. Jutri bo res nov dan, toda brez današnjega in včerajšnjega ga ne bi bilo. Kako enostavna in razumljiva je ta misel, samo zavedati seje moramo. Zatorej: Sedanjost je zaznamovana s preteklostjo, bodočnost pa bo zaznamovala sedanjost. Zakaj je to civilizacijsko spoznanje, ki je osnova za razvoj in napredek pri nas nesprejemljivo? Odgovor je preprost. Zato ker ne smemo razumeti sedanjosti, njenega totalnega liberalizma in zgodb, na katerih temelji, in ne zaradi preteklosti in njenih zablod. Zato se zaradi odgovornosti do bodočnosti moramo ozreti v preteklost in spoznati sedanjost. Sestop Zveze komunistov z oblasti domišljena prevara Ali je res nekdanja Zveza komunistov v določenem obdobju spoznala, da mora sestopiti z oblasti, ker se je njena vizija družbene ureditve izčrpala in bi bilo vztrajanje pri tej viziji lahko škodljivo? V osemdesetih letih je ta namen sestopa z oblasti res deloval iskreno in prepričljivo. Še zlasti zaradi tega, ker so v medsebojnih sporih dajali vtis bolj kot kdajkoli prej, da gre za različne poglede političnih in gospodarskih reform. Žal je šlo, tako kot vedno, za medsebojno obračunavanje z enim samim ciljem, kdo bo oblastnik, čeprav so funkcijo oblasti javno prezirali. Zdrave sile v ZK, ki se jim je čas politične kariere zaradi bioloških zakonitosti nezadržno iztekal, so se bale za svojo politično dediščino in so pristajale zgolj na nujne gospodarske reforme, s katerimi bi se preprečil gospodarski polom in socialni kaos. Politični sistem je bil za njih velika revolucionarna pridobitev in kot tak nedotakljiv. Liberalkomunisti, ki jim je revolucionarna pridobitev sicer omogočila lagodno življenje, vendar z njo niso bili tako čustveno povezani, pa so zvesto sledili svoji opredelitvi: Vse je dovoljeno spreminjati in z vsemi sredstvi, samo da se obdržimo na oblasti. In kako so si zamislili uresničitev tega svojega velikega političnega pohoda, ki so ga sprva javno predstavljali za socializem po meri človeka, kasneje pa za liberalizem? Vsa osemdeseta leta, ko se je poskušal izpeljati proces gospodarskih reform v razmerah samoupravnih socialističnih odnosov, so se liberalkomunisti pripravljali na kapitalizem, v javnosti pa so začeli govoriti o trgu in gospodarjenju v tržnih razmerah. Iz analiz gospodarskega stanja je bilo razvidno, da je gospodarstvo katastrofalno zadolženo, popolnoma nelikvidno in da ga le še državne intervencije preko bank držijo nad "vodo". Inflacija se je zaradi tega vztrajno povečevala in vsi skupaj smo nezadržno drveli proti breznu, iz katerega bi nas lahko rešile samo pridne roke nekaj naslednjih generacij. Bolj ko so bile gospodarske reforme neuspešne, večje so bile možnosti za uresničitev liberalkomunističnega kapitalizma. Tega so se liberalkomunisti dobro zavedali, kajti vedeli so, da čim slabše so razmere, tem boljše je za njih. Za to, kar so nameravali storiti, si boljšega cilja niso mogli izbrati. Dokazali so, da so gospodarske reforme v razmerah samoupravnih socialističnih odnosov Franjo Bartolac - SDS predsednik koalicije neuspešne, pri ljudeh pa ustvarili občutek, da so edini pravi rešitelji. V takem vzdušju so uprizorili neposredne volitve za člana predsestva SFRJ kot kompromis v boju za oblast. Ne glede na to, da so volitve prikazovali kot izraz demokratičnosti in kot dokaz, da verjamejo in zaupajo lastnemu ljudstvu, pravega namena niso zameglili. Zaradi zmage kandidata liberalkomunistov je postalo samo še vprašanje časa, kdaj se bodo zdrave sile v ZK poslovile s politične scene. Ta pa je bil odvisen od vloge, ki jim bo dodeljena v bližajočem se procesu sprememb, ki so ga sprva imenovali sestop z oblasti, kasneje pa tranzicija. S tem je bil doma, v Sloveniji, boj za oblast v ZK končan. Liberalkomunizem je postal dejstvo, njegovi voditelji pa so začeli z delom na asimetrični federativni ureditvi Jugoslavije. Kljub začetnim uspehom s sprejetjem zloglasnega"zakona o podjetjih, ki jim je omogočal krajo družbenega premoženja, tega cilja niso mogli doseči, ker so zdrave sile ZK v drugih delih države trdno sedele v oblastnem sedlu. Tako se je veliki pohod k totalnemu liberalizmu moral končati na Kolpi, a si tega niso upali na glas povedati. Po vsem tem, kar se je dogajalo doma in v drugih delih države, Jugoslavije v nobeni obliki ni bilo več mogoče ohraniti. To spoznanje, ki gaje Demos javno oznanil, kasneje tudi politično udejanil z ustanovitvijo samostojne Slovenije, je med nekaterimi partijskimi voditelji povzročilo tak bes, da so sprožili plaz krvavih obračunov. Vojna v Sloveniji in balkanska morija se ni začela zaradi razpada Jugoslavije in ustanavljanja nacionalnih držav, ampak zaradi razpada Zveze komunistov Jugoslavije. Ljudje, ki so se razglašali za ljudske voditelje, oznanjali skrb za človeka in obljubljali enakost v bogastvu, so kot pošasti začeli moriti, ko so spoznali, da z razpadom partije izgubljajo veleposestniški položaj. Ko spoznamo preteklost, je sedanjost razumljivejša Ko smo se leta 1990 na plebiscitu odločili za samostojno državo, 25. junija 1991 pa jo ustanovili in razglasili njeno suverenost, smo si želeli, da bi bila socialna z učinkovitim gospodarstvom, s poštenim obrazom in pravičnim odnosom do svojih državljanov. Verjeli smo, da bomo te želje uresničevali, tako kot drugod po svetu, v večstrankarski parlamentarni demokraciji in tržnem gospodarstvu. Vendar to bistvo naših želja in pričakovanj se nam iz dneva v dan vse bolj oddaljuje, postaja vse težje dosegljivo. Ni dvoma več, da od liberalkomunistov ne moremo pričakovati socialne države s tržnim gospodarstvom, ampak kapitalizem in socialno negotovost. Socialna država ni socializem, tako kot tržno gospodarstvo ni kapitalizem. Obe ureditvi sta skrajnosti. Socializem je iluzija, ker ne omogoča normalnega gospodarjenja, kapitalizem pa kruta realnost nebrzdanega pridobitniškega nagona, ki ustvarja peščico neizmerno bogatih in množico revnih. Prehod iz socializma v tak kapitalizem niso bile naše želje, še manj pa pričakovanja. Pogosto se sliši, da smo zaradi tega razočarani nad državo. Ali smo res? Ne, z državo ne moremo biti razočarani, kajti nastala je na podlagi naše zavestne in odgovorne odločitve. Smo pa razočarani nad upravljalci z državo, ki jo izrabljajo za svoje lastne potrebe, večkrat tudi zlorabljajo in se kaj dosti ne ozirajo na njeno temeljno poslanstvo biti pravna in socialna. Zaradi takih upravljalcev živimo v nekakšni podaljšani preteklosti, ki je žal naša sedanjost. To pa je najslabše stanje, v katerem se lahko znajde država, še zlasti, če to stanje traja predolgo. Ker traja več kot bi smelo, se tudi nadaljuje vztrajno jemanje socialne varnosti in na obroke daje nekoliko več pravnosti, kot je je bilo nekoč. Iz tega prekletstva, ki nas spremlja odkar so odgovornost za upravljanje z državo prevzeli liberalkomunisti, se moramo izviti. Ne moremo se zaradi te peščice ljudi, ki nas sicer prepričuje, da je vse v redu in da je pred nami lepa bodočnost, a jim je v resnici edina skrb, kako si zavarovati pridobitve iz preteklosti, odreči sedanjosti. Tudi če bi bili prirpavljeni to storiti, bi bila to slaba popotnica za bodočnost. Namreč, največ kar lahko storimo za bodočnost, je, da si uredimo sedanjost. Pri tem se moramo zavedati, da bomo s tem zaznamovali bodočnost, vendar si ne smemo privoščiti, da bi jo zaznamovali tako usodno, kot je preteklost zaznamovala našo sedanjost, kajti o njej in v njej se bodo odločale naslednje generacije po lastni vesti in z močjo lastnega razuma. 2. julija 1998 KULTURA KilS i AS 7 Društvo Šaleških likovnikov Odprti, strokovni, uspešni Društvo Šaleških likovnikov (DŠL) deluje že od leta 1983. iz majhnega društva, v katerega so bili najprej včlanjeni le ljubitelji likovne umetnosti iz Doline, so do danes prerasli v veliko, zelo odprto društvo, ki že nekaj let ni več omejeno s članstvom iz ožjega okolja. Ljudje iz drugih koncev Slovenije prihajajo, ker je članarina nizka, ker organizirajo zelo kvalitetne slikarske šole, ker je razpoloženje v društvu sproščeno in ustvarjalno, ker veliko delajo in ker svoje člane pri njihovi ustvarjalnosti tudi močno podpirajo. Predsednik društva je Srečko Meh, ki ni likovnik, a mu umetnost veliko pomeni, zato po mnenju članov ta izbira deluje zelo pozitivno. Tudi prva polovica letošnjega leta je bila za DŠL zelo uspešna. Začeli so ga z pregledno razstavo del svojih članov, ki jih je že okoli 130. Zaradi obsežnosti so jo postavili v prostore poročne dvorane na velenjskem gradu, vsak član pa je lahko razstavil le eno sliko. Otvoritev je bila drugačna tudi zato, ker so medse povabili priznanega umetnostnega zgodovinarja Milčeta Komelja. V istih prostorih se je letos predstavil tudi njihov član Ivo Kolar, kar nekaj razstav pa so pripravili v avli Mestne občine Velenje. Viktorija Meh, ki nam je predstavila delovanje društva, je prepričana: "Avlo Mestne občine so usposobili v zelo lep razstavni prostor. Pomembno je, da je zelo frekventna, razstava pa je hkrati varovana. V njej sta razstavljala Veronika Viktorija Meh: "Nikogar ne testiramo, sprejmemo vsakogar, ki ima rad likovno umetnost in si želi ustvarjati." Svetina in Ibro Džumhur, konec meseca pa bomo tam postavili razstavo del udeležencev šole akvarela, ki jo je tudi letos opravil Lojze Zavolovšek. Septembra bodo odprli še razstavo del udeležencev druge letošnje likovne šole, ki jo je vodil Robi Klančnik. Obe sta bili odlično obiskani, udeleženci pa so prihajali iz vseh koncev Slovenije. Verjetno tudi zato, ker naše šolnine niso visoke, kvaliteta šol pa je odlična. To pove tudi podatek, da udeleženci niso manjkali skoraj na nobeni uri. Poleg tega mi naših novih članov ne testiramo. Pridruži se nam lahko vsak, ki se želi izobraževati, ki rad likovno ustvarja. Ni pomembno, kakšno je njegovo predznanje, pri nas so vsi ljubitelji umetnosti vedno dobrodošli." Člani DŠL pa dosegajo lepe uspehe tudi na številnih Ex -tem-porih, ki jih je v Sloveniji iz leta v leto več. Pred kratkim so dobili dve nagradi na Dolenjskem, na Ex-temporu Premogovnika Velenje, tretjem največjem v Sloveniji, pa so "pobrali" kar tri od petih nagrad. Tudi prvo in tretje mesto, pri čemer še zlasti veseli dejstvo, da sta nagrajenca zelo mlada člana društva. "Dolga leta nihče iz Doline ni študiral na ALU v Ljubljani, sedaj so tam kar štirje mladi šalečani, vsi naši člani. To se mi zdi zelo pomembno," pravi Mehova. Udeležujejo se tudi različnih likovnih kolonij (Vegradova, Gorenjeva, na Pokljuki...), kamor jih zelo radi povabijo. So eni najštevilčnejših udeležencev na njih, saj se vabilom zelo radi odzovejo. Tudi pomagajo radi; kar nekajkrat so že pripravili dobrodelne akcije in svoja dela podarili v humanitarne namene. Majerjeva vila v Šoštanju ostaja njihova, v njej radi ustvarjajo, v njej tudi razstavljajo. Pred kratkim so pripravili razstavo njihovega mladega člana, kiparja Aleksandra Lešnika, ki je razstavil zelo zanimive skulpture. Letošnje leto si bodo zapomnili tudi po veliki retrospektivni-razstavi njihovega največjega učitelja, človeka, ki je zagotovo med najzaslužnejšimi, da je društvo danes tako številčno, uspešno in odprto - akademskega slikarja Alojza Zavolovška. ■ Bojana Špegel Izšel 2. del Zgodovine Premogovnika Velenje Antona Seherja Biografija ljudi, ki so ustvarjali Dolino Po tistem, ko je leta 1995 izšel prvi del knjige Zgodovina Premogovnika Velenje, avtorja Antona Seherja, upokojenega diplomiranega inženirja montanistike, je med bralci že tudi njen drugi del. Javno predstavitev knjige, ki jo bodo z zanimanjem prebirale generacije, saj je dragoceno berilo o življenju in usodah ljudi ter o mnogih dosežkih rojenih iz premoga, so pripravili v orgelski dvorani Glasbene šole Velenje v sredo, 24. junija. Za uvod so poskrbeli učenci Glasbene šole Velenje s krajšim orgelskim koncertom, z avtorjem knjige pa seje pogovarjala Diana Janežič. Če je prvi del Zgodovine Premogovnika Velenje opis geoloških značilnosti premoga, začetek odkopavanja, gradnje prvih objektov, proizvodnje in rabe premoga, je druga knjiga predvsem biografija ljudi, ki so ustvarjali Šaleško dolino, je zgodba o ravnateljih Premogovnika, o delavcih in njihovih družinah, ki so skupaj z vzponi in padci premogovništva doživljali svoje usode. "Mnogo usod ljudi je povezanih s tem našim premogom, s "proizvodnjo", ki je v celotnem obdobju znašala več kot 160 milijonov ton. Večina teh usod je dobrih, kot je dober kruh, ki ga še vedno in so ga tudi nekoč, rezali iz premoga. Mnogo usod ljudi, povezanih s premogom, pa tudi ni dobrih, saj jih je odkopavanje premoga povezalo z boleznijo, z izgubo sina, očeta, porušenjem domačije in s potopitvijo rodovitne zemlje," je na predstavitvi dejal direktor Premogovnika Velenje dr. Fnyic Zerdin. Avtor Anton Seher je v svojih zapisih dosleden in natančen opazovalec. Njegovi podatki so preverjeni, njegov jezik čist, razumljiv in poučen, kar daje knjigi še posebno vrednost. "V poglavju o nevarnostih in žrtvah pri pridobivanju lignita avtor knjige na nazoren način opozarja in dokazuje, da je bilo podzemno pri dobivanje premoga vedno povezano tudi z nevarnostmi, ki jih lahko povzročajo nekateri plini, požari, voda, hribinski udari, umetno zračenje prostorov in drugi dogodki povezani z velikokrat neprijaznimi odzivi naravnih sil. Z opravljeno analizo večine nesrečnih dogodkov ter z navajanjem imen smrtno ponesrečenih delavcev premogovnika je narejen poizkus ohranjanja trajnega spomina na zelo velik krvni davek, ki gaje zahtevala premogovniška dejavnost v Šaleški dolini - tudi opomin vsem, ki danes ali bodo šele jutri odločali o kvaliteti premogovniške dejavnosti v Sloveniji," je povedal dr. Zerdin, ki je posebej podčrtal tudi to, da z drugo knjigo inženir Seher svojega dela gotovo še ni dokončal. Čaka ga tretja knjiga, v kateri bo posvečenega kar nekaj prostora delovnim enotam Premogovnika ter hčerinskim podjetjem, obdobju druge svetovne vojne, za tem samoupravljanju, nazivom podjetja, pihalnemu orkestru, premogovniški reševalni četi... "Še ogromno dela torej. Naša velika sreča je," je poudaril direktor Premogovnika, "da ga inženir Anton Seher vkljub svojim osemdesetim letom življenja zmore opravljati zelo dobro." ■ mkp, foto: Stane Vovk Anton Seher se bo lotil še tretjega dela Zgodovine Premogovnika Velenje. Pozdravljeni v pravljičnem svetu Albagreke! m Kaj naj kupi babica za rojstni dan svojemu vnučku? S čim naj dedek obdari zlato vnukinjo? Pa mama in oče> ali še znata pohvaliti pridnost svojih otrok? Pa med prijatelji, kaj podaritii, da bo darilo res nekaj full špon? Bi radi v vrtcih in prvih šolah nagradili marljive otroke? Pa za novorojenčka? Odgovor je preprost. Predstavljamo vam tako imenovane Albagreka knjige. Tisto, kar odlikuje te knjižice in jih naredi drugačne od vseh ostalih, je mesto glavnega junaka, ki ga zaseda vaš otrok. Čisto zares in v čisto pravi knjigi. Skupaj s prijatelji se v več različnih zgodbah poda na zanimive dogodivščine in pustolovščine, potepa pO džungli, opazuje ;; ptice, odkriva morske globine, spoznava pingvine, slone, stopi v žolo odgovornosti in še o marsičem se lahko pouči vaš otrok iz bogate ilustriranih in vzgojnih knjižic "Albagreka". Vsebine samih knjig so namreč zasnovane tako, da izobražujejo iz pomembnih področij, pomagajo pri razumevanju družbenih tem; poudarjajo družinske vrednote, navdahnejo vašega otroka k razmišljanju in nenazadnje, pospešujejo branje. In to predvsem zato, ker ssv knjigi^ katere glavni junak je, poistoveti z vsebino. To je njegova zgodba in od nikogar drugega. Več kot odlično darilo torej. Za vašega otroka, zato ker mu želite dati veliko, največ, samo da bi zrasel v zdravo, pametno, izobraženo in predvsem srečno osebo. Za izdelavo knjige ne potrebujemo veliko časa, narejene so lahko v enem dnevu, potrebujemo le nekaj osnovnih podatkov vašega glavnega junaka starost, njegovo ime, prebivališče, imeha prijaleljgx kdo knjigo podarja in s kakšnim namenom - in že se lahko pOcia v... zanimive in poučne pustolovščine. Katero knjigo boste izbrali, je odvisno od tega, k čemu želite svojega otroka še posebej vzpodbuditi, prepričani pa smo, da boste med številnimi naslovi našli najmanj enega, ki bo ustrezal in razveš«* vašega nadebudneža. KNJIGE S PODROČJA EKOLOGIJE džungla Riko je papagaj, a žalosten, ker ni doma v džungli, in zaskrbljen, ker se le-ta zaradi sekanja in požiganja krči. Težave zaupa vašemu otroku in ga skozi zgodbo, v kateri pripoveduje o prebivalcih tropskega gozda - živalih in rastlinah ozavesti na področju ekologije. «s (2.000 SIT) zi zanimivo dogodivščino. (2.000 SIT) IZOBRAŽEVALfll AVAN1 KOZMOS V tej knjigi asfevašegJM Skrivnostna bitja iz vesolja ga bodol^H katerem bo obiskal planete SončevJ^T le del našega velikega kozmosa. živ« KNJIGE ZA POSEBNE ROJSTNI DAN Ce vaš otrok k'\igo. ki ga bo pflpekala v za dinjžzavre in spoznal ostale rojstnega dne n*boSstalo Knjiga ob rojstvu zapisujete pomembne pi korak,... skupaj z vašim ;lus'rocijai!ii popesf'e'1 prisr< koti ja prava avantura, jala na veliko potovanje, v ;tema in spoznal, da je vse to 'ITJ ZNOSTI jstni dan, mu podarite lazilcev. Obiskal bo davno ni več. Praznovanje m spominu. (2.000 SIT) spremljate otrokovo rast, si pj#i zob, prvi smeh, prvi ite slike, rišete, ... skratka z bo ostal v trajen spomin. riporoiajol NAROCILNICA Priimek in ime nnrnfaikri- / ■ - : : . . " Naslov naročnika:____ Poštna št. in pošta:___________ , -.. ... ______ Telefon naročnika:. . ________ PODATKI ZA IZDELAVO KATERE OSEBNE KNJIGE: Ime obdarovanca (15 znabv):_________ Priimek obdarovanca (25 znakov):___ Starost obdarovanca (9 znakov):. .,.,.,;,.....,„ l:l;l......... /testno, kraj bivanja (19 znakov): . , , ____ Spol obdarovanca:_ Prijatelji obdarovanca trije, mešani spol (40 znakov):._ ■ Datum podaritve (11 znakov):. ; Kdo podarja (40 znakov):__t ■ Sporočilo za obdarovanca (40 znakov): Knjigo želite do (11 znakov):........:................................................. DODATNE INFORMACIJE ZA KNJIGO OB ROJSTVU Datum rojstva (11 ?nnknv)r , , Ura (10 znakov):_„ feža (7 znakov):_ Dolžina (7 znakov):_ Mati (15 znakov):__ Oče (15 znakov):___ Babica, dedek po mami (20 znakov): _ Babica, dedek po očetu (20 znakov)-._ Porodnišnica (25 znakov):_, Zdravnik (18 znakov):_ ; KNJIGE LAHKO NAROČITE PO POSTI ALI TELEFONU NA NASLOV: Založništvo ; Pozoj Velenje, Efenkova 61, p.p. 182,3320 Velenje, tel.: 063/ 851-933, foc 063/ 497-01 - ; 61. Knjigo bomo dobavili v 7 dneh ali prej. Poštnino poravna naročnik ob prevzemu knjige po ■ povzetju. V ceno je vključen 5 % prometni davek od prometa proizvodov. RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Velenjčane je osvojila 8-letna Karin Žemljic, kije prepevala o orni. Čestitala sta ji urednica Radia Velenje Mira Zakošek. Natalija Verboten, Velenjčanka, je s skladbo Naj angeli te čuvajo, osvojila drugo mesto. KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... LESTVICA DOMAČE GLASBE (št.272) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in mestni TV ter vsak J četrtek v tedniku Naš čas. 1 Takole ste glasovali v nedeljo, 28. junija: 1. GAŠPERJI: Na planinco po travco 10 glasov 2. MIHELIČ: Ljubezen šmentana 8 glasov i 3. VRISK: Gasilska nedelja 6 glasov 4. BOŽO & MIŠKO: Mlatiči 4 glasovi J | 5. PODOKNIČAR: Podoknica 2 glasova 1 | Predlogi za nedeljo 5. julija: I 1. DAN IN NOČ: Kriva je marela 1 1 2. FRANK: Ta šmentana reč 1 3. KOVAČI: Da dol padeš 1 4. KUMER: Mlada leta 1 5. PTUJSKIH 5: Čuj, to je naš Ptuj 1 ' M s. ■ Vili Grabner f potekalo v studiu Luca v Novem Mestu, jima je pomagal znani Tomaž Borsan, ki je tudi producent albuma. Plošča je izšla pri založbi Men Art. POP ROČK FESTIVAL "GRIŽE 98" V soboto, 18. julija, bo v Grižah pri Žalcu potekal zanimiv pop ročk festival, na katerem bo nastopila pisana druščina znanih slovenskih skupin. Predstavili se bodo: Država v malem (mlada punk skupina iz Velenja), novomeška skupina Društvo mrtvih pesnikov, ki je pred kratkim izdala svoj nov, zelo uspešen album, velenjska skupina Funk You, ki bo po dolgem premoru spet nastopila, Saussages, ljubljanska r'n'r skupina, Adi Smo-lar in primorski rockerji Night Jump. Festival se bo pričel ob 20. uri, več informacij o njem pa dobite v Pop ročk caffeu v Žalcu. GIL Gil je mladi, komaj petnajstletni nemški glasbenik, ki je s svojo različico mehkega ročka med evrop- Velenjčani za Karin Prireditev Skok v Poletje, letos združena z uvodno javno prireditvijo Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj, vodi jo Vinko Simek, je v petek v celoti uspela. Vreme je bilo takšno, kot bi ga naročili. Preden so se predstavili izvajalci, ki sodelujejo v poletni "karavani", so se občinstvu na Titovem trgu predstavili skakalci, tisti, ki so dan in dva kasneje merili svoje moči na skakalnici ob velenjskem gradu. V Velenju je bila torej uvodna prireditev Poletnih trinajst, zvrstilo pa se jih bo še kar nekaj po različnih krajih Slovenije. Katera melodija bo zmagala, se bo videlo šele ob koncu akcije, ko bo narejen "zbir" vseh glasov, ki jih prejemajo skladbe in izvajalci tako pri glasovanju po Radiu Velenje (ob sredah ob 17. uri) kot z glasovnicami v tedniku Kaj in na javnih prireditvah. V Velenju je bila najbolj prepričljiva 8-letna Karin Zemljič iz Maribora, ki je navdušila s skladbo Oma, oma omama, za njo se je uvrstila domačinka, Velenjčanka Natalija Verboten s skladbo Naj angeli te čuvajo, tretje mesto je občinstvo prisodilo Viktorji in njenim Dvem pomladim, dvem jese-nim, četrti je bil že stari znanec teh prireditev Macho Korado Buzeti, peto mesto pa so priso- dili Velenjčanki, naši radijski kolegici Maji Sopolšek in skladbi Objemi me. Gost večera je bil Vili Resnik z bendom, pokrovitelji priredi- tve pa so bili Premogovnik Velenje, Gorenje, Mestna občina Velenje in Gost Velenje. ■ mkp, fotografije: vos NO ONE No One je še en domači dance duet, ki je v letošnjem letu dočakal izid svoje prve plošče. Ta jg sicer nastajala kar precej časa, saj so vse skladba nastale že v letih 1996/97, na izid plošče pa je bilo potrebno čakati do srede letošnjega leta. Duo No One sestavljata pevka Ninna in Steffanio, ki je, kot je to navada pri podobnih zasedbah, zadolžen za klaviature in drugo elektronsko ropotijo. Svoj projekt sta mlada glasbenika zastavila zelo ambiciozno, z neskrito željo, da bi jima uspel preboj v tujino, saj sta vse skladbe posnela v angleščini. Pri snemanju, ki je sicer skimi najstniki zbudil precejšnje zanimanje. Pred kratkim je izdal debitantsko ploščo z zelo suverenim naslovom "Here I am", ki je prinesla tudi prvo uspešnico "Round'n'Round (It Goes)". Gil je sicer zelo nadarjen, talent pa je podedoval po očetu, ki je prav tako glasbenik in je nastopal po vseh večjih svetovnih odrih, sodeloval pa je tudi pri nastanku kar 59 plošč, ki so postale zlate. Gilu je v roke potisnil kitaro, ko je imel ta šele tri leta, pri devetih pa je skupaj z očetom že stal na odru. Od takrat je v njegovi glavi ena sama želja: da bi postal glasbenik in pevec. ORLEK Osemčlanska zasavska skupina Orlek za začetek jeseni napoveduje izid svojega novega albuma z nenavadnim naslovom "Salamur-ca". To bo njihov prvi album, ki bo izšel pri založbi Nika, s katero so Or-leki pred kratkim podpisali pogodbo o sodelovanju. Na plošči bo dvanajst novih skladb, prvo od njih, "Na Kum", pa je preliminarno že mogoče slišati na domačih radijskih postajah. Skupina, ki ji je v Sloveniji uspelo uveljaviti nekakšno mešanico delavskega ročka z elementi etno glasbe, je sicer precej uspešna tudi v tujini. Tako bodo v začetku julija nastopili na največjem nemškem etno ročk festivalu v Rudolfstadtu. M MiČ NOT THE SAME V MLADINSKEM CENTRU 8 NAS VAS 107,8 MHz ZGAGA '98 V petek smo se nič hudega sluteči glasbeni zagrizenci odpravili na Zgaga Ročk Festival v Ribče pri Litiji. Da je Velenje center vesolja, smo ugotovili že ob prihodu. Tam nas je namreč pričakal pravi mini velenjski tabor s popolno gostinsko ponudbo. Mi pa tudi tokrat nismo zatajili svojega poslanstva in smo v najhujši vročini poslušali mlade talente, sklepali poslovne zveze (še sreča, da so imeli Hic Et Nune ledeni čaj z dodatki) in v mislih kovali jesensko koncertno ponudbo MC-ja. Od slovenskih skupin je presenetila skupina Kislo grozdje, naveza treh hrvaških bendov (od katerih so izstopali fenomenalni Glasshop-per) pa je iz ust osuplega poslušalca izvabila retorično vprašanje: "Zakaj so vsi hrvaški bendi trikrat boljši kot slovenski?". Obetal se je dober festival. Potem pa so prišli. Motoristi namreč. Z velikim križem. In prekinili koncert. In nam nagnali strah v kosti. Policija se je na predvečer svojega praznika spet izkazala in prišla v rekordnih pol ure. Peš. S čeladami, pendreki in psi. Množica je skandirala. Bilo je kot v filmu. Po dobrih dveh urah pregovarjanj so motoristi zapustili koncertno prizorišče. Že dodobra razbesnelo občinstvo je zahtevalo koncert. S tem se možje postave niso strinjali. Vrgli so solzilec. Ura je bila šele enajst zvečer. Odšli smo. Ob polnoči smo bili že v Max-u. Med znanimi in nasmejanimi obrazi. Za dogajanje po našem odhodu smo zvedeli šele naslednji dan v poročilih. Še enkrat smo ugotovili, da je doma še vedno najlepše. Po dobrem lelu dni ponovno prihaja v Slovenijo priljubljena nizozemska saksofonistka Candy Dul-fer. Potem, ko je pred skoraj natančno letom navdušila občinstvo na svojem edinem nastopu v Sloveniji, v Rdeči dvorani v Velenju, se bo Candy tokrat predstavila v ljubljanskih Križankah. Nastopila bo skupaj s svojo zasedbo Funky Stuff, s katero prav letos praznuje že petnajsto obletnico sodelovanja. Simpatična saksofonistka, ki bo letos dopolnila 29 let, se je rodila v Amsterdamu. Z igranjem saksofona'je pričela že pri sedmih letih, za kar jo je navdušil njen oče Hans Dulfer, tudi sam priznani saksofonist. Svoj prvi posnetek je z očetom naredila že pri enajstih letih, pri dvanajstih pa je že nastopala v skupini znane ameriške mojstrice saksofona Rose King. Z njo je nastopila tudi na prestižnem jazzovskem festivalu North Sea in še do danes velja za najmlajšo udeleženko tega festivala. Pred desetimi leti je še ne dvajsetletna nastopila kot predvozačica na dveh evropskih koncertih Madonne, leto kasneje pa je doživela pravi medijski preboj, potem ko je skupaj z Daveom Stevvartom (moška polovica dua Eurythmics) posnela glasbo za film "Lilly was here". Takrat jo je opazil tudi sloviti Prince in jo povabil na svojo evropsko turnejo. Do začetka devetdesetih je sodelovala z mnogimi glabeniki, med katerimi so bila tudi tako slovita imena kot Aretha Franklin in skupina Pink Floyd. Leta 1990 je izšel njen prvi solo album "Sexuality". Dosegel je velik uspeh, saj so ga prodali v več kot milijon izvodih, bil pa je tudi nominiran za nagrado Grammy. Velik uspeh albuma je pripomogel k zelo uspešni prvi samostojni svetovni turneji, saj so bili vsi koncerti razprodani. Drugi, verjetno njen doslej najbolj znani album, "Saxa Go Go" (1992) je nastal kot plod sodelovanja z odličnim jazzovskim glasbenikom Maceom Parkerjem in Princem, ki je za ta album naspisal nekaj skladb. Avtor večine skladb na tem albumu pa je bil odlični multiinstrumentalist Ulco Bed. Leta 1995 je kot plod sodelovanja z očetom Hansom in znanim saksofonistom Davidom Sanbornom nastal tretji album "Big Girl", lani pa je izšel njen zadnji album "For the Love of You", ki ga je uspešno predstavila tudi na promocijskem koncertu v Velenju. Letošnja turneja, v okviru katere bo 7. Julija nastopila v Ljubljani, ni namenjena promociji kakega novega albuma. Gre za »The Best Of« turnejo, ki obljublja žive izvedbe vseh najbolj znanih in najuspešnejših skladb nadarjene saksofonistke. Tako je moč pričakovati res živahen koncert, še bolj dinamičen in še z več tempa, kot gaje imel lanskoletni v velenjski Rdeči dvorani, ko je Candy vendarle predstavljala svoj najbolj baladni album doslej. ■ M/Č Trboveljska skate punk core skupina Not The Same se je v soboto, 20. junija, že drugič predstavila v Mladinskem centru Velenje. Izjava njihovega pevca pove vse: "Lani smo igrali dosti slabše, »folka« pa je bilo zelo veliko in bili so navdušeni. Letos smo igrali bolje, pa folka ni bilo toliko!" Not The Same so se vrnili bolj zreli in uigrani, metodiko so zamenjali za oster punk core. Glede na svoj lanski nastop so (skupaj z nami) pričako-1 vali tipično skate "žurko" z divjim poplesavanjem pod odrom in "stage di-vingom". Ljudje pa so se držali bolj zadaj in se kljub vztrajnemu moledo-1 vanju pevca niso odlepili od sten. Pomagala ni niti odločitev kitarista, ki' | je (skupaj s pevcem) večino koncerta preživel med občinstvom. Edine svetle zvezde so bili trije mladeniči, ki so občasno divje zatresli zrak pod odrom, vendar so kmalu obupali, saj jim ni nihče sledil. Zal. Zadnji aduttrbovelj-1 čanov je bila priredba skupine Fugazi, ki (po besedah pevca) vedno [ "vžge", vendar tokrat ni bilo tako. Takrat so fantje dokončno obupali in (glej, glej) ob bučnem aplavzu še redkih prisotnih in celo ob posameznih zahtevah za "bis" zapustili oder. Pokazali so mnogo več kot lani, najbolj pa I je pomembno to, da so se kljub nezainteresiranosti večine obiskovalcev | maksimalno potrudili in odigrali tako, kot znajo. Člani predskupine Terminal Disease pa so prvič nastopili izven svojega I rodnega mesta. Sicer pa je bil to njihov drugi nastop v karieri. V svojih treh j mesecih obstoja so naštudirali udaren grind core z elementi metala. Izstopal je predvsem bobnar, lahko pa smo slišali tudi precej drugačno kitaro, kot smo je sicer navajeni slišati pri podobnih bendih. Zal so fantje | (sicer navajeni polne dvorane v domačem kraju) v našem občinstvu naleteli na trd oreh. Upam, da niso zgubili volje in vere vase, da so to vzeli I kot eno izkušnjo več in da se bodo še naprej trudili, saj njihova glasba pte-1 cej obeta. S tem koncertom se je Mladinski center Velenje odpravil na zaslužene po-1 čitnice. Vidimo se spet jeseni! ■ zk | 2. julija 1998 KULTURA, PORTRET KilŠ i AS 9 1976 23. januarja 1976 se je v tretji številki redakciji Našega časa v tekst, ki je predstavljal krajevno skupnost Zavodnje, prikradla zanimiva napaka, saj so na vrhu strani zapisali "Ljudje v krajevni skupnosti Zasavje" namesto Zavodnje. 30. januarja 1976 so na zadnji strani četrte številke Našega časa objavili dolg članek z naslovom "Informativni center konstituiran". V članku so bralce seznanili z delovanjem Informativnega centra od ustanovitve naprej, o načrtovanih združevalnih procesih, ki so zastali, o radiu in o problemih z novinarji. Pri Centru za informiranje, propagando in založništvo so se oblikovale tri enote združenega dela: EZD časopisna in založniška dejavnost, EZD radijska postaja in EZD biro za ekonomsko propagando ter reklame. 25. decembra leta 1975 je registrsko sodišče izdalo sklep, s katerim se je v sodni register OZD registrskega sodišča vpisalo konstituiranje delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s polno odgovornostjo. Občina Velenje, ustanovitelj podjetja, pa je 10. novembra leta 1975 imenovala 11 članski časopisni in programski svet centra. Po desetih letih pokroviteljstva SZDL nad časopisom je to vlogo sedaj za nekaj časa torej prevzela občina Velenje. Pri časopisu sta bila poleg direktorja in glavnega urednika Ljubana Narak- sa (ostal je tudi glavni in odgovorni urednik vseh prilog Našega časa) še vedno zaposlena le dva novinarja: Stane Vovk, ki je bil tudi odgovorni urednik časopisa in Mira Tamše, oba pa sta opravljala novinarske dolžnosti tudi na Radiu Velenje. Občasno se je v časopisu na sredinskih straneh poleg "Feljtona", "Našega romana", križanke in modnega kotička pojavil tudi krajši strip (recimo Veliki lov Načeta Mesolina) in humor v sliki in besedi. Do petnajste številke Našega časa, ki je izšla 16. aprila, sta bila v glavi časopisa poleg imena Naš čas, datuma in leto izdaje, številke in cene časopisa, navedena tudi glavni in odgovorni urednik časopisa, od šestnajste številke dalje pa nič več. Ostal je le bel znak NC in napis Naš čas (oboje na modri podlagi), datum izdaje, leto izdajanja, številka in cena časopisa (vse na črni podlagi). S štiriindvajseto številko, ki je izšla 25. junija seje izvod časopis podražil na 3 dinarje, letna naročnina na 120 dinarjev, naročnina za tujino pa na 250 dinarjev. Podražitev so opravili zelo tiho in neopazno, saj v časopisu ni nikjer zaslediti nobene najave za podražitev, kot je bil to prej običaj. V kolofonu osemindvajsete številke, izšla je 30. julija 1976, pa so pri redakciji časopisa zapisali tudi ime Borisa Zakoška (pomotoma so zapisali Bori Zakošek). ■ dk XIV. POLETNE KULTURNE PRIREDITVE PRIHAJA TAHITI Glasbeno plesni ansambel TAHITI nas bo popeljal v svet starodavnih polinezijskih zgodb in nam odkril skrivnosti njihove kulture. Po teh legendah naj bi po ustvarjenju sveta prišel na Polinezijo bog Taaroa in od tedaj Polinezijci pojejo in plešejo v njegovo čast. Spektakel Tahiti že mesec dni navdušuje publiko sirom po državi, ■i S tem spektakularnim Ristopom pričenjamo v ■ lenju 14. poletne kulturne prireditve. Izkoris-tfte priložnost in pridite v ponedeljek, 6. julija ob 30 v Dom kulture Velenje. Vstopnice 1500 SIT! GRAND BALLET v„ DE TAHITI i i f M ; mM T i lin ' 1 | I m kL' "f^Lsi. Glasbena šola Velenje Razstavlja Adi Pirtošek V novem delu Glasbene šole v Velenju bo do 17. julija odprta prodajna razstava likovnih del Adija Pir-toška, kemičnega slikarja, ki je do upokojitve v Premogovniku Velenje opravljal delo tehničnega risarja. Razstavo si lahko ogledate vsak delovni dan med 9. in 19 uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. Vabljeni! )avfd Danev - odličen logik in matematik Plavalec, ki rad računa in tekmuje David Danev se je pred kratkim poslovil od osnovne šole. Svojo "Gustavko", kot učenci rečejo velenjski šoli Gustava Šiliha, bo pogrešal, saj pravi, da jo je rad obiskoval, tu pa sije pridobil tudi veliko dobrih prijateljev. Na osnovno šolo ga bodo večno spominjala tudi številna priznanja, ki jih e dosegel na različnih tekmovanjih - David je namreč odličen kemik (letos je dobil bronasto in srebrno priznanje), fizik (bronasto priznanje), logik (dosegel je 1. do 5. mesto v državi), nekako najbolj vesel pa je bil v tem šolskem letu matematičnega Zlatega Vegovega priznanja. Tudi zato, ker je na tekmovanju v Celju dosegel tretji rezultat v državi. David je že kot majhen fant rad računal in reševal križanke. Ko je v šoli prišel čas za tekmovanja, se jih je naravnost razveselil. Vsako leto se jih je udeleževal, vedno dosegal dobre rezultate. "Vedno pred večjimi, torej državnimi tekmovanji, sem še posebej poglabljal znanje in reševal težje naloge skupaj z učiteljicami. Pri matematiki se moram zahvaliti obema mojima učiteljicama; Jolandi Krofi in Mariji Šavor, ki sta si vedno vzeli čas za poglabljanje znanja. Pri matematiki je namreč težko doseči že bronasto in srebrno Vegovo priznanje, zato sem tokrat še toliko bolj ponosen na zlatega. Ker pa sem veliko "delal" in reševal naloge tudi s prijatelji, sem imel v Celju, na državnem tekmovanju, kar dober občutek. Naloge niso bile pretirano težke." David pravi, da ima redko kdaj tremo, saj nanjo enostavno pozabi, ko se loti reševanja matematičnih problemov. Tekmovanja ima pravzaprav rad, saj rad začuti adrenalin v svojih žilah. Tega je vajen tudi kot športnik. Je namreč član Plavalnega kluba Velenje, plavanje pa trenira že nekaj let. Do sedaj je bil na državnih tekmovanjih dvakrat tretji v hrbtnem slogu, ki je njegova prava ljubezen, čeprav rad trenira tudi druge discipline. Šolanje bo David Danev nadaljeval na Splošni gimnaziji v Velenju. Prepričan je, da bo tudi v srednji šoli dosegal dobre rezultate pri naravoslovnih predmetih, družboslovja pa žal ne mara preveč. Trn v peti, čeprav ne prevelik, mu je slovenščina. Tudi, David je tekmovanj vajen kot plavalec, zato tremo . hitro potlači in se raje posveti reševanju nalog, ki so pred njim. ko se uči slovenščino, zato uporablja logično povezovanje. "Se bom moral pač več učiti," še doda med smehom, preden nam zaupa, da poleti ne bo nič računal, da je to čas, ko bo le počival, se sproščal, preh blokom družil s prijatelji in veliko, veliko plaval. ■ Bojana Špegel Stanislav, Pobek, Biglez, Stanko, Slavček, Drenovec, Vov-ki Volkec, Stane se je rodil v Hrastovcu 16. aprila 1945, točno na očetov rojstni dan. Po smrti prvega otroka, nekaj dni starega Stanka, leta 1936, sta se staršema rodili še hčerka Ljudmila/1938/ in Hedvika/1943/, ki je nesrečno umrla stara komaj poldrugo leto. Zato so zakasnelega fantka, ki je dobil ime prvorojenca, iz strahu neznansko razvajali - še pri treh letih je k materi pristavil pručko, da ga je lahko podojila... Slavkota Vovka starejšega (obema so v krstni list zapisali Stanislav) je v Hrastovec iz Velike Mislinje (pri njih je bilo trinajst otrok) pripeljala ljubezen do Drenovčeve Ljudmile (Milke) in na njeni domačiji sta tudi zaživela. Šest hektarjev zemlje, trgovina in trafika, dokler je to dopuščal zakon ter očetovo rudarjenje/dokler je ni v hudi rudniški nesreči leta 1950 tako skupil, da se je invalidsko upokojil/, so bili viri preživljanja - ni bilo bogvekaj, a stradali niso. Oče je imel v pokoju dosti časa, zato je znal marsikaj narediti in z delom v "taverhu" ter s pletenjem košev, košar, izdelovanjem cokel, teleg, tesarjenjem, zidanjem... tudi zaslužiti kakšen dinar. Dečka so res crkljali, toda hkrati je bil deležen trde kmečke vzgoje. Oče je bil tukaj nepopustljiv, a vendar veliko strožji do sestre Milice /"noč ima svojo moč"/, kot do njega. Pobeku bi dal čisto vse, a v kino je recimo smel prvič iti vseeno šele pri sedemnajstih letih! Igrač ni imel, z edinima iz lesa izrezljanima avtomobilčkoma, ki mu jih je prinesel krstni boter za pisanko, se je smel igrati samo ob praznikih. Denarja je bilo malo, zato so živeli varčno - Stane še danes temeljito pretehta preden si recimo kupi čevlje, pa še potem kakšno leto razmišlja, ali jih ni slučajno škoda začeti nositi.... Kot otrok je že kidal kravam, jih pasel, kositi pa seje naučil skorajda prej kot brati. "Ženska" dela so mu bila prihranjena, zaradi "moških" je kdaj izostal tudi od pouka. Okoli ušes jih je dobil redko, zanesljivo pa tistega dne, ko mu je jastreb izpred nosu odnesla v varstvo zaupanega piščanca... Takrat mu tudi njegov zvesti kuža Murč, ki ga je imel kar petnajst let, ni mogel pomagati. Kot otrok se je najraje družil s Cer-kovnikovim Francetom, in njegovimi mlajšimi brati in sestrama, Gočovim Danijevim, Uranjekovim (Tinovim) Edotom, hkrati pa s sestro Milico velikokrat šel v šolo v Škale, da se je najedel ameriškega mlečnega prahu in komaj čakal, da bo šel v osnovno šolo. V prvi razred v velenjski konjušnici je pešačil vsak dan eno uro, drugi razred je bil nekaj bliže, v baraki, ki je stala tam, kjer je danes velenjsko kotalkališče. Končno so zgradili šolo v Škalah, ki jo je pomagal graditi tudi njegov oče, in tam je napravil še tretji ter četrti razred. Potem pa v Velenje v novo Osnovno šolo Miha Pin-tarja Toleda. Rad je na glas bral (to je očitno nasledil po mami, ki je prav tako uživala, če so jo drugi poslušali po dolgih zimskih večerih) rad je imel kar vse predmete, zgodovinske dogodke, partizanske zgodbe, zgodbe iz stare Grčije, Rimljanih, Indijancih pa bi poslušal ure in ure. Zelo dobro se je naučil igrati šah, saj je bil ob odhodu iz osnovne šole celo občinski prvak. Za povrhu so doma radi plesali, marsikatero nedeljo po kosilu ali po večerih, ko so prebirali v kuhinji fižol, pa tudi skupaj zapeli. V plesu se je tako izpopolnil, da je kasneje kot študent poučeval tudi druge mlade v šoli v Škalah. Za knjižno zbirko Sinji galeb se je celo odrekel malici, na Cicibana je naročen še danes. Pa še znamke je zbiral. S puncami zakompleksani /imel je čevlje številka šesti nštirideset/ ni imel dosti opraviti, kot nežna duša je kdaj kateri napisal pesmico. Vsi fantje so bili že na začetku osnovne šole zaljubljeni v Silovškovo Anico (rojena sta na isti dan). 0 tem, da je bil miren, tih in priden ne gre dvomiti, kadar se je moral učiti, mu doma tudi delati ni bilo treba. Ob strogi vzgoji mu je prav prišlo njegovo igranje krilnice, trobenti podobnega glasbila, v Rudarski godbi, ki mu je najprej pomenilo več svobode, z leti pa tudi obilo užitka pri igranju, nastopih in potovanjih. Še potem, to je igranje opustil, je godbo ves čas spremljal poklicno in ljubiteljsko, in tako je še danes. Prve njegove sanje so bile, da bo furman. Rudariti mu oče seveda zaradi svoje izkušnje ni pustil. V Velenju tedaj še ni bilo nobene srednje šole, denarja, da bi odšel drugam in živel v kraju šolanja, ni bilo, zato se je po osnovni šoli odločil za celjsko gimnazijo. Do vlaka je najprej pešačil iz Hrastovca, potem mu je oče že dovolil voziti svoje staro kolo, ki pa je bilo dragocenejše, kot je danes avtomobil. Pavliha, kot so vlaku takrat rekli, je do Celja dolgo sopihal, zato je Stanko za pot do Celja in nazaj domov vsak dan porabil kar nekaj ur, ki so mu potem manjkale za uk in konjičke. Takrat je začel igrati rokomet v tedanjem, velenjskem Rudarju in zanj igral še nekaj časa kot študent, karierama končal kot igralec Petrove. Že konec osnovne šole in v vseh kasnejših počitnicah je pridno delal: na rudniku pri geometrih, prebiral premog na klasir-nici, kar je bilo zanj huje, kot naslednje leto trimesečno delo v jami. Knapovsko delo je želel vsaj malce spoznati zaradi očeta in da je lahko tudi drugim pripovedoval o težkem življenju rudarjev. Počitniško prakso je opravljal tudi pri Šaleškem rudarju, sedanjem Našem času, pri celjskem Novem tedniku, koprskih Primorskih novicah... Zaradi poškodbe pri delu je celo v prvi dan celjske gimnazije zakoračil z mavcem... Gimnazijo ima kljub strogemu režimu v lepem spominu, s sošolci so bili pravi prijatelji, držali so skupaj. Za punce je bil preveč sramežljiv, zaradi svojega podeželskega porekla, je imel vseskozi občutek manjvrednosti. Zmešala in opogumila ga je v zadnjem letniku tri leta mlajša gimnazijka Kovačeva Milojka iz Žalca. Poleg matematike in fizike so ga veselile zgodovina zemljepis in slovenščina, tudi študij kemije ga je zamikal. Po tistem pa. ko je pri birmi lepo recitiral samemu škofu Deržečniku, bi ga domači župnik najraje dal študirat teologijo, zato je bil zelo vesel, ker se je odločil za gimnazijo. Tudi prati študiju glasbe Stanko ne bi imel nič, če bi le za starše to bil sploh kakšen poklic. Tako pa človek obrača in bog obrne. Stane je pristal na študiju novinarstva v Ljubljani. Po začetnih težavah je dobil sobo v novem domu Fakultete za družbene vede in postal celo predsednik disciplinske komisije, ki je preganjala predvsem popivanje in prešuštvovanje v domu, kjer se je Stanetu kasneje pridružila tudi Milojka. Študij je bil sicer zanimiv, vendar se je novinarstva začel v resnici učiti šele z delom na ljubljanskem radiu. V tretjem letniku je v redakciji poročil delal honorarno, v četrtem so ga zaposlili redno, imel je štipendijo pri Primorskih novicah v Kopru, kjer bi se po študiju moral zaposliti. A kaj, ko je bog spet obrnil po svoje! Medtem je namreč njegova Milojka povila sina Matjaža (septembra 1970), nekaj mesecev prej, spomladi, sta se poročila. Družinica je živela ločeno in skoraj kot po naročilu je prišlo vabilo takratnega direktorja Našega časa Ljubana Naraksa, da se Stane zaposli pri njih in dobi stanovanje. In to je 1. marca 1973 tudi storil. Vojsko je služil v Mariboru. Kar pošteno se mu je vlekla, saj je bil pet, šest let starejši od drugih. Še sreča, da je bil pogosto doma pri družini, poleg tega se je pač sprijaznil z redom, ki je vladal v njej. Postal je pisar, s kolegi je zmagal na republiškem vojaškem kvizu in pred tem skupaj s še dvema vojakoma kakšen mesec "študiral" v mariborski študijski knjižnici. Odpovedal se je sanjam, da bo nekoč dopisnik iz tujine, odpovedal se je tudi radijskemu delu v Ljubljani. Potem ko je nekaj let delal novice, ki so, včasih tudi za ceno kakovosti, takoj prišle do poslušalca, je moral pri tedenskem časopisu začeti razmišljati vsaj malo drugače. Pri tem mu je bil v veliko oporo prav Naraks, ki je novinarje/najprej je bil to samo Stane/ iz redakcije podil na teren. Stane je temeljito spoznal Šaleško dolino, vseskozi je bil med ljudmi in nastalo je veliko zares dobrih reportaž, ki jih je opremil s fotografijami. Fotografija je bila njegova strast še s fakultete, bil je tudi med ustanovnimi in aktivnimi člani velenjskega fo-toklubaZrno. Njegovo novinarsko delo spremlja še ena ljubezen - IjubezeruJo slovenskega jezika. Trudi se, da bi uporabljal čimmanj tujk, Slovenski pravopis je knjiga, ki jo vzame v rake najpogosteje in brez katere ne gre na nobeno pot. Na Našem času je doslej prehodil pestro pot. Bil je časopisni in radijski novinar, bil je odgovorni urednik/tudi deklica za vse - ničkolikokrat je v tekmi s časom vozil gradivo v Novo mesto, Ljubljano in Maribor/, dobrih osem let je bil direktor Našega časa, zdaj je na mestu odgovornega urednika, ki ima v rokah vsebino časopisa. V dobrih dveh desetletjih je s kolegicami in kolegi oblikoval časopis, ki je tudi v Sloveniji med najuglednejšimi, časopis, ki so ga občani vzeli za svojega. Rad je pisal reportaže, se pogovarjal z navadnimi ljudmi. Tudi v v slovenski prostor, je tako kot drugi kolegi poročal veliko. Čeprav bi kot odgovorni urednik lahko več posedal, v pisarni ne zdrži. Od nekdaj je hotel biti na kraju dogodka takoj, ko je zanj izvedel /tako rekoč -preden se je zgodil/ - tudi takrat, 1. aprila, je takoj od-brzel v Šoštanj, ko so ga potegnili, da je krava povrgla telička z dvema glavama. Težko mu je bilo poročati z maratonskih sestankov družbenopolitičnih organizacij, kljub drugačnim uradnim težnjam, se ni čutil družbenopolitičnega delavca. Menjavala so se obdobja, ko so od novinarjev pričakovali takšno ali drugačno pisanje, o cenzuri pa ne bi moglo biti govora. Tudi v drugi polovici osemdesetih let je Naš čas dajal prostor tistim redkim posameznikom, ki so želeli in upali pisati kritično. Osnovna dolžnost dobrega novinarja je pošteno, objektivno poročanje, ali kot pravi: Tudi, če vam mati reče, da ima vas rada, še enkrat preverite. Dogodki se dogajajo neprestano, ne poznajo dneva, noči, nedelje in praznika. Novica mora priti med bralce in poslušalce ob napovedanem času. Zato je novinar vedno v službi. Torej ga skoraj nikoli ni doma. S Stanetom je isto. Zato mu je tudi žal, da ni imel za Matjaža, ki ga je te dni oskrbel s prvo vnuč-ko, več časa. V novi družini z Vero in enajstletnim Rokom skuša to popraviti, a priznava, da mu to ne uspeva najbolj, kvečjemu ga Rok pogosteje spremlja na njegovih novinarskih poteh. Zgodilo se je celo, da mu je deček med velikimi poplavami celo padel v poplavljeni obcestni kanal... V poznem večeru skuša Stane dnevu še ukrasti kakšno uro.-Ker tedaj, to je čas kosila, že dolga leta ni doma, se pošteno naje /Vovk je volk na kruh in mrzel fižol/, ko pač pride domov (zajtrka, malic ne pozna), zavedajoč se, da bo drugi dan spet tarnal nad svojo težo. Ob televizorju prelista revije in časopise in rad prisluhne dobri glasbi. In zaspi, ko zaspi. Zanj je spanje in hranjenje izguba časa, čeprav ve, da je to nujno. Od slabih novinarskih razvad se je nav-zel le pitja kave, pa jo je pred leti (moral) opustil, cigaret in alkohola se ni navadil. Za konjičke ni časa, zbira rad stare predmete in ima lepo zbirko likalnikov, kovinskih zvončkov in znamk. Pred dolgim časom se je lotil gradnje hiše na domačiji, pa mu nekako ne gre od rok. Zadnja leta je pravzaprav samo dopust na morju nekaj česar si ne i^sti vzeti, pa če gre na kakšno tekmo v tujino z nogometaši ali rokometaši. Morda težko čaka, da bo čez kakšno desetletje odšel v pokoj, toda moti se če misli, da bo takrat imel časa na pretek. Novinarska kri ni voda in starosta velenjskega poklicnega novinarstva bo ponoči še vedno kradel ure dnevu... Le kolegi in zunanji sodelavci si bodo ob ponedeljkih, ko odgovorni urednik opravi večino dela za naslednjo številko, oddahnil - ponedeljek je namreč dan, ko je Vovk tečen kot vrag in se mu ni dobro prikazati pred obličje! ■ U. Hrast 10 KAS VAS in šaljivo popestrila Vida in Dolfe Lipnik, sicer pa je ves program vseskozi s humorjem in igranjem na harmoniko in klaviature bogatil Edi Pečolar z Raven na Koroškem, ki je poskrbel tudi za ples. Na kraju velja potrditi, da Na Rogli je bilo veselo kot še nikoli Najštevilnejše doslej Upokojenke in upokojenci so se od 8.do 13. junija pomerili v športnih in rekreativnih igrah, udeležba je bila izredno številčna, prvič pa so nastopili tudi člani novega društva upokojencev iz Skal. Poglejmo najboljše: Velenje: streljanje z zračno puško Nastopilo je sedem moških ekip: 1. Velenje 1655,2. Velenje II 596,3. Šmartnp ob Paki 534; posamezno: 1. Marko Bauman 166, 2. Stane Rek 165, 3. Anton Mišja 163. Velenje: balinanje Ženske - ekipno: 1. Šmartno ob Paki, 2. Velenje, 3. Pesje, 4. Podkraj - Kavče; posameznice: 1. Silva Klavčič (Pesje), 2. Štefka Drolc, 3. Jožica Šterk (obe Velenje). Moški - ekipno: 1. Velenje II, 2. Velenje I, 3. Šoštanj, 4. Šmartno ob Paki, 5. Pesje, 6. Kavče - Podkraj; posamezno: 1. Mirko Krk (Velenje, 2. Tcjne^ Leber (Šoštanj), 3. Branko Napotnik (Šmartno ob Paki). Šmartno ob Paki: kegljanje s kroglo na vrvici Nastopilo je osem moških ekip: 1.Škale 176, 2. Velenje III 174, 3. Velenje I 173; posamezno: 1. Vinko Centrih, 2. Franc Urbane (oba Velenje), 3. Ervin Uranjek (Škale); ženske ekipno: 1. Šmartno ob Paki 160, 2. Škale 155, 3. Pesje 142; posamezno: 1. Silva Strmčnik (Škale), 2. Cvetka Vrete-nar, 3. Marija Dobnik (obe Šmartno ob Paki). Šoštanj: sah Ekipno: 1. Velenje I 23 točk, 2. Velenje | II16,3. Velenje III13; posamezno: na f treh deskah so bili najboljši Boris BrešarJ Štefan Cvar in Mirko Labus. Škalsko jezero: ulov rib Ekipno: 1. Velenje 1,2.2. Šoštanj, 3. Velenje II; posamezno: 1. Silvo Koželjnik (Šoštanj), 2. Štefan Kodrun, 3. Martin bršek (oba Velenje). Šmartno ob Paki: petje na vasi Nastopili so: mešana pevska zbora i Šoštanja in Vinske Gore, ženska pevska zh- lj ora iz Slovenj Gradca in Velenja, pevke iz Stare vasi in moški pevski zbori iz Velenja, j Šmartnega ob Paki in Raven. tako prijetnega in sproščenega vzdušja med upokojenci na Rogli ne pomnimo. To drži kot pribito, saj- prireditev spremljamo že od vsega začetka. ■ Besedila in slike: Bogdan Mugerle Med gosti na letošnjem srečanju upokojencev so bili tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki se vsako leto udeleži zaključka, prišla pa so tudi župani Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na srečanju je bila tudi Katja Ogris iz hotela Delfin v Izoli, kjer letujejo mnogi upokojenci iz Šaleške doline. Po prihodu na Roglo in topli malici so udeleženci začeli športne in zabavne igre na prostem. Te igre so bile pikado, balinanje s ploščico, metanje žogice v masko, kegljanje s kroglo na vrvici in vlečenjem vrvi. Cisto na kratko - na vseh tekmovališčih je vladala prava športna borbenost z željo po čim boljšem dosežku. Tisti, ki niso tekmovali, so se sprostili s petjem ali na sprehodih, saj je bilo vreme srečanju zares naklonjeno. Po kosilu so pričeli s kulturnim sporedom. Navzoče je najprej pozdravil predsednik MZDU Velenje Hubert Mravl-jak, ki seje dotaknil tudi novega pokojninskega zakona, za nastopili še moški pevski zbor DU Velenje, pevcem in pevovodji so za dolgoletno sodelovanje v tem zboru podelili sedem zlatih in srebrnih Gallusovih značk. Nastopile so še pevke iz Stare vasi, za tem pa so najboljšim na športnih in zabavnih igrah podelili praktična darila. Zelo svečano in prisrčno je bilo, ko so udeležencem srečanja predstavili devet parov zlatoporočencev iz DU Velenje in enega iz DU Šmartno ob Paki. Predsednik DU Velenje Ivo Povh je zlatoporočencem izročil darila in svečano listino, prejeli pa so jih: Antonija in Albert Zabukovnik, Pavla in Slavko Brglez, Marija in Anton Pesjak, Antonija in Maks Sitar, Marija in Polde Hohnec, Pavla in Friderik Srebotnik, Marija in Franc Vodončnik ter Angela in Anton Guček, Nežko in Antona Škoflek pa bodo obiskali na domu. Zlatoporočenca iz Šmartnega ob Paki sta bila Karolina in Franc Lesjak, ki jima je darilo in listino izročil predsednik tamkajšnjega društva upokojencev. Kulturni spored sta vedro i 11 ....... Mala anketa njim pa je pred mikrofon stopil predsednik slovenskih upokojencev Vinko Gobec. Med drugim je dejal, da pokojnina ni dar države, kot nekateri tako radi poudarjajo. "Pokojninsko reformo potrebujemo za lepši jutri, saj tudi nam ni vseeno kako bodo živeli naši otroci in vnuki. Končno smo lahko upokojenci lahko ponosni, da smo postali prepoznavni," je še dejal Vinko Gobec. Upokojence in upokojenke so nagovorili še župani Srečko Meh, Bogdan Menih in Ivan Rakun. V nadaljevanju programa so Nekaj udeležencev nadvse prijetnega srečanja na Rogli smo nekaj udeležencev povabili na krajši klepet Tole so povedali: VIDA GORŠEK, predsednica pododbora DU Šoštanj v Zavodnjah: " Upokojila sem se pred osmimi leti kot samostojna obrtnica. Moja pokojnina bi bila preskromna, zato sem se odločila za moževo. Čas med upokojitvijo namenjam predvsem delu z živino v farovškem hlevu, kar je počel tudi pokojni mož. Zelo sem vesela, da so me povabili na Roglo, saj sem rada v družbi. Z možem, kije bil muzikant, sva med prijatelji in znanci preživela nepozabne trenutke. Tudi sicer je naša velika želja, da se imamo lepo in prijetno. Ni lepšega kot da po več letih srečaš svoje sošolce, sodelavce in prijatelje, s katerimi si preživljal mladostna leta." JOŽEFA SKORNŠEK, DU Pesje: "Čez nekaj dni bom dopolnila dvajsetletnico upokojitve. Delala sem v TES-u in imam srednjo pokojnino. Shajati pač moraš s tistim, kar imaš. Moj konjiček v prostem času je ukvarjanje s športom in rekreacijo, sicer pa sem aktivistka v odboru društva invalidov v Šoštanju, kjer sem tudi podpredsednica. Tu se pogovarjamo o raznih aktivnostih, izletih in podobno. Dela tudi doma ne manjka, saj živim skupaj s sinom. Na Rogli je prečudovito, lepa narava, prijetne igre in razvedrilo. Marsikoga srečaš po mnogih letih in pozabiš na vsakodnevne težave." POLDE VIHER, predsednik pododbora DU Velenje v Vinski Gori: "Petnajsto leto teče od kar sem rudniški upokojenec in s penzijo sem zadovoljen. Sem tudi eden od organizatorjev v mešanem pevskem zboru v Vinski Gori. Skupaj z ostalimi člani pododbora poskrbim za izlete in druge aktivnosti, skratka, za dobro počutje vseh upokojencev v kraju. Veseli smo tudi, da imamo svoj pevski zbor. Zaključek na Rogli je bil enkraten in nepozaben zlasti za mene, ker sem na tem delu Pohorja prvič. Takšen dogodek veliko pomeni predvsem starejšim upokojencem. Želim si, dab takšna srečanja nadaljevali in da bi me še kdaj povabili."j ŠTEFAN AVBERŠEK, DU Velenje: "Rudniški upokojenec sem enajst let.. S pokojnino sem zadovoljen, če bi bila višja, bi bil seveda še bolj. Zelo rad hodim na sprehode, tudi do pet, šest kilometrov daleč, z ženo pa redno obiskujeva tudi planine. Planinarim rad tudi zato, ker nimam avta. Poznam vse gorske poti in ob njih nabiram zdravilne rože. Človek se mora čimveč zadrževati na čistem zraku v naravi." FRANC JURKO, DU Škale: " Delal sem na rudniku in se že štirinajst let upokojen. Pošteno povedano, s svojo pokojnino sem zadovoljen, če pa pomislim koliko ponekod danes zaslužijo mladi, se sprašujem, kako bo z njihovimi penzijami. Doma imam malo kmetijo na hribovitem kraju zato vsa dela opravljam ročno. Kljub temu sem zgradil nov marof in hišo ter okoli 12 kilometrov cest, da vendarle lahko vozim z nakladalko. Organizacija na Rogli je čudovita. Z nekaterimi sodelavi sem se srečal celo šele po dvanajstih letih in smo se prisri pogovarjali. Ni mi žal, da sem prišel na Roglo, čeprav me doi v Cirkovcah čaka sena za najmanj dvanajst nakladalk.' Za zaključek letošnjega tedna upokojencev je Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje na Roglo popeljala 360 upokojencev in upokojenk, večinoma tistih z najnižjimi pokojninami, ki so jih izbrali v vseh petih društvih. Pred prihodom na Roglo se je vseh sedem avtobusov ustavilo v Frankolovem, kjer je delegacija upokojencev položila venec na tamkajšnjem grobišču talcev. E julija 1998 MS CAS 11 Prihodnost Krajani Prihove še ne vedo prav zagotovo, kje bo njihova prihodnost. Preživeli smo Preživeli smo nas dan državnosti. Z lahkoto, ležje preživljamo nekatere naše državnike. Naj, naj Zdaj so se tudi v Zgornji Savinjski dolini odločili za izbor naj prodajalcev. Prodajalci proti temu nimajo nič. Čeprav imajo sami najraje naj kupce. Vroče Naši politiki so dobili konkurenco. Končno parti je vroče tudi zaradi vremena! Čiščenje S šošlanjskim ozračjem se dogajajo levoiiii desno čudne stvari. Zaradi ukrepov na termoelektrarni jc vse bolj čisto. Zaradi ukrc-pov nekaterih politikov pa je ozračje tudi .-eno. Dodatek Nov davek na dodano vrednost si nekateri pri nas razlagajo enostavno le kot nov dodatni davek. Leta Gornji Grad je mesto že 70 let. Pa še vseeno kar dobro izgleda. Stop Če nam zaprejo rrrejo proti ZR Ju- goslaviji, se nekateri prt nas močneje liudu-. • i i Evropo. Počasnost Vjitska Gora se le počasi oddaljuje od Žalca in se priključuje Velenju. Po mnenju nekaterih je to dokaz, da je to res trdila gora. Pomoč Poletje je čas gasilcev. Tokrat jim gasiti množično pomagajo ostali občani. Žejo. Na veselicah! Zmota Nekateri pri nas zmotno mislijo, da bodo z novimi osebnimi i/.ka/nicami postali tudi nove osebe. Med mnogimi uglednimi gosti na reviji skokov v Velenju je bil tudi Jože Šribar (na desni), legenda smučarskih skokov. Davnega leta 1961 je bil svetovno presenečenje, ko je v Planici poletel kar 141 metrov in "zrušil" deset let stari rekord Finca Tauna Luira (139 metrov). Srečal se je tudi z Dragom Bizjakom (levo), današnjim predsednikom Smučarsko-skakalnega kluba Velenje, ki sredi 60. let tudi ni bil od muh. Bil je zelo nadarejn skakalec, tudi re-prezentant, v tistem času najboljši Velenjčan. ne pride sama; prej ali slej odpre vrata epidemijam..." Med gibanjem rojstva in smrti je tako potekala neskončna igra; rojstva in smrti, aktivno in pasivno hodita vštric; če eden od nasprotnikov malo prevlada, se drugi pri priči zgane. Kar prinese življenje, vzame smrt. Kadarkoli so kakšno deželo prizadele lakota ali pa vojne strahote, ob koncu muk opazimo demografski razmah. Gre torej za izravnalni pojav v korist dežele, ki so jo do polovice ali do četrtine uničile strahote vojne. Neki italijanski popotnik, kije obiskal Nemčijo kmalu po letu 1648, je pripomnil, da je bilo tam malo moških, zmožnih za orožje, pa nenaravno veliko število otrok. Skratka, naraščanje in upadanje se izmenjujeta in se pravilno izravnavata, kakor nam kaže enakomerna dvojna cikcakasta krivulja (vse do 18. stoletja) rojstev in smrti, pa naj jo narišemo v Benetkah, v Parizu, ali pa v Šaleški dolini. Za majhne otroke, ki so vselej v nevarnosti, in za vse, ki jih ogroža negotovost lastnih virov za preživljanje, bo pri priči, če bo treba poskrbela kakšna epidemija. Reveži pa so bili zmerom prizadeti prvi. Šele v 18. stoletju je v Evropi življenje premagovalo smrt in odtlej praviloma prehitevalo svojo nasprotnico. Še zmerom pa so vse 19. stoletje bila mogoča silovita povračila; na primer v Franciji v letih 1772 -1773 ali pa pri nas v Šaleški dolini; povsod epidemije opozarjajo na krhkost zapoznelega in dvomljivega izboljšanja, ki je prepuščeno na milost ali nemilost vselej nevarnemu ravnovesju med prehranjevalnimi potrebami in proizvodnimi zmogljivostmi. Tako podatki iz mrliških knjig velenjske župnije kažejo, da so rojstva v 19. stoletju v glavnem že premagovala smrt. Letna števila pogrebov sicer rišejo grozljive podobe viškov v posameznih letih, ko se je število pogrebov povečalo za trikrat ali celo štirikrat v primerjavi s sočasnimi desetletnimi povprečki. Toda takoj za temi "vrhovi" sledijo globoki padci števila umrlih - kot da bi se narava želela oddolžiti za prehude posege v prebi-valstveno tkivo. Tako seje godilo leta 1785 in leta 1807, ko je pustošila epidemija griže. Podobno je bilo tudi okrog leta 1817, torej v času, ko je povsod po Sloveniji slaba letina močno povečala smrtnost prebivalstva. V kmečki okolici Velenja so vsako navedeno leto pokopali med 6% in 8% celotnega prebivalstva. Takoj za njimi pa so sledila leta, ko mrliški navček pri župni cerkvi sv. Martina v Velenju skorajda ni pel. V Velenju so najpogosteje bedeli pri mrličih prav leta 1817, ko je umrlo 11 ljudi, kar je več kot trikratno dotedanje letno povprečje umrlih in hkrati vsaj 8% celotnega prebivalstva trga. Enako število smrti so v Velenju zabeleležili tudi še leta 1849 (okrog 5% prebivalstva). REZANJE JOITANJA DARILA V senci prepira med županom In predsednikom sveta, I ki mu botruje župan zato, ker noče objaviti sprememb ■ statuta (in s tem preprečuje njihovo veljavnost), se dogajajo veliko pomembnejše stvari. Zaključuje se projekt eko-' loške sanacije TEŠ. Prebrali smo, da bo treba za 6istilp.o napravo na petem bloku odšteti več kot stopetdeset milijonov nemških, mark. ; ; Da ne bi žalili patriotskih čustev slovenskih, finančnikov, 1 povejmo, da je to približno štirinajst milijard in petsto ; milijonov slovenskih tolarjev. Ker je to veliko denarja, lahko naredimo primerjavo in ugotovimo, daje to približno JjS4 letnih prihodkov proračuna Občine Šoštanj. Če odmis-jjlimo ekološko plat tega projekta, moramo reči, da gre v prvi j vrsti za dober posel. Tako dober, daje konzorciju Deutsche Babcock - Rudis Trbovlje, (ki bo čistilno napravo zgradil), odrinil dvajset milijonov tolarjev za urgentno vozilo v Zdravstvenem centru Velenje ter še pet milijonov za merilno napravo emisij za Ekološki zavod Erico. Plemenito dejanje, ni kaj, še posebej nov rešilni avto, ki bo morebiti kdaj celo parkiran ob Zdravstveni postaji Šoštanj. Malce vprašlji- j ca je sicer merilna naprava za emisije, saj sem trdno prepričan, da mora biti takšna naprava sestavni del projekta čistilne naprave, a lahko, da gre za merilno napravo kakšnih drugih emisij; na primer škodljivih tekočih emisij iz elektrarne v Bako, še posebej sedaj, ko lahko čisto blizu elektrarroike ekološke merilne postaje ob BaM v njej opazujemo ribe. Kakorkoli že, pohvaliti je treba tiste ljudi, ki so bili zadosti spretni in so znali pravi čas pristaviti lonček ter v splošno korist uporabiti denar, ki bi v obliki provizij prav lahko končal v zasebnih žepih. In kako spretni so bih naši občinski politiki? Kje so hodili s svojimi "piskerčki"? So iztržili denar za izgradnjo celega stanovanjskega bloka pri 1 bencinski črpalki? Ali pa sredstva za prenovo "Marijinega" trga? Sodobne računalniške učilnice za obe osnovni šoli? Odkup zemljišč od TU V za Izgradnjo obrtne cone na "fabriškem -j hofu"? Bo zahtevali sredstva za izgradnjo obvoznice? Celotno prenovo kulturnega doma? Sanacijo "Rum rove" podrti- i je, (ki jo hočejo celo prodati?!)? So dobili od investitorja tolikokrat. omenjena sponzorska sredstva za ustanovitev "žup- j anovega" štipendijskega sklada za naše učence? Nič od tega l in nič na sploh, saj kaže, da naši velmo^je sploh niso vedeli, ; kaj se priprav(ja v elektrarni. Kaj šele, da bi od tega projekta kaj iztržili! Kaše voditelje preveva predvsem težnja, kako čimveč proračunskih sredstev spraviti preko novega mostu v Metlečah v smeri proti Topolšici. No, da, letos jih skrbi še te, kdo bo najresnejši županski protikandidat(ka) na bližajočih se volitvah. Za tragično pa lahko označimo dejstvo, da župan, namesto da bi vtem času vsaj pol dneva preživel v elektrarni, vlaga vse mogoče napore v blokado še tistega drobiža, ki so ga pred leti iztržile od TEŠ takratne krajevne skupnosti, saj ne dovoli izvajati statuta, s katerim bi le-tem zagotovil večjo samostojnost in s tem dejansko lokalno samoupravo v naši občini! A bolj kot to nas mora skrbeti udarna medijska promocija podpisa pogodbe za sanacijo bloka pet. Videti je, kot da bo z izgradnjo te čistilne naprave ekološka sanacija končana! Toda nam v Šoštanju ta čistilna naprava ne bo kaj prida izboljšala življenjskih pogojev. Lahko rečemo, da bo država za svojo umazano rit poskrbela in globalno^ zmanjšala emisije škodljivih snovi iz najvišjega dimnika. Šoštanjčane pa bo ta ista država še naprej izdatno zastrupljala iz najnižjega dimnika. Grafikon onesnaženosti zraka, ki ga iz tedna v teden natisnejo v tem časopisju (in ki ga žal nihče več ne opazi), nemo kaže, da nam resnično najbolj škodijo Izpusti iz najnižjega dimnika naše elektrarne. Če se želimo kdaj otresti teh težav, je zdaj čas za akcijo, ko so oči vseh prijazno uprte v najvišjega! I? ■ Perorez Ml f ■ i V nekaj zadnjih paberkovanjih smo ob opisovanju načina življenja naših prednikov nenehno zadevali na pomanjkljivo higieno, revščino, in seveda lakoto. Lakota je bila nepogrešljiv spremljevalec življenja naših prednikov. Nekateri podatki iz Šaleške doline kažejo, da je nekajmesečna lakota prav vsako leto v 19. stoletju zadela skoraj vsakega prebivalca doline z izjemo nekaj najbogatejših družin. Nekateri zgodovinarji zato sodijo, da so bile obsežne in pogoste lakote po sorazmernem številu žrtev, ki so jih povzročile, najstrahotnejši dogodek v evropski zgodovini; v katerih je včasih izginila četrtina ali tretjina prebivalstva dežele, ki jo je lakota prizadela. V tem pogledu je bil pač evropski Vzhod slaba stran Evrope. Lakota je tam pustošila še dolgo v 18. stoletju in 19. stoletju, četudi so se obupano zatekali k hrani lačnih; divjim zelem ali sadežem, starim kulturnim rastlinam, ki so jih odkrivali med divjimi bilkami po poljih, vrtovih, travnikih ali na gozdnih obronkih. V zahodni Evropi je bilo huje prej, zlasti v 17. stoletju, v mali ledeni dobi. Sicer pa so v prehrani preprostega ljudstva še vse 19. stoletje trdovratno vztrajali močniki in juhe; kruh, zamesen iz drugotnih mok, so pekli le v daljših časovnih presledkih; včasih le enkrat v mesecu ali dveh. Skoraj zmeraj je bil zato kruh plesniv in trd. Tu in tam so ga sekali s sekiro. Na Tirolskem so kruh iz stolčene pšenice, ki se je ohranil zelo dolgo, pekli le dvakrat ali trikrat na leto. V nekem francoskem slo-vaiju iz leta 1771 so zato brez ovinkov zapisali: "kmetje so po navadi precej trapasti, saj se hranijo le s surovimi živili." Seveda tu ni šlo predvsem za vprašanje (ne)umnosti, ampak za vprašanje ali je bilo hrane dovolj, ali je bila letina dovolj bogata, da bo zaloga hrane zdržala do naslednje jeseni. Kmete pa so stoletne izkušnje naučile: "ena slaba letina že še gre. Dve slabi letini, in cene ponorijo, pride lakota in nikoli Alojz Hudarin, vodja velenjskega TlC-a, je bil zraven kot vodja protokola pri smučarskih skokih. Obkrožen s šopkom tako lepih deklet je delo opravil z levo roko. Velika prijatelja Bojan Prašnikar, aktualni trener mariborskih vijolic, ki se je odpovedal selektorstvu slovenske reprezentance in Brane Oblak, legenda slovenskega nogometa, sta zasebno velika prijatelja. Večkrat se srečata tudi v Smartnem ob Paki, Prašnikarje-vem domačem kraju. O čem teče beseda tokrat, lahko ugibamo, najbrž pa sta rekla tudi kakšno o Branetovi poroki, ki jo je pred nedavnim sklenil z ljubko Zgornjesa-vinjčanko. 12 ms cas TO IN ONO 2. julija 1998 Monografija Gornjega Grada Ob bok sorodnim slovenskim mestom n Ob letošnjem prazniku občine Gornji Grad, prvič ga slavijo 30. junija v počastitev 70 letnice mesta Gornji Grad, so izdali tudi monografijo z naslovom "Gornjegrajsko skozi čas." Predstavitev lepe knjige ob občinskem praznovanju pa je bolj prijetno naključje, saj so se zanjo odločili že pred leti, javnosti pa jo bodo predstavili danes, v četrtek. "Skupina ljudi, v katero se uvrščam tudi sam, je že pred leti pričela razmišljati o tem, da si Gornji Grad zaradi bogate zgodovine in še zaradi česa zasluži, da ga tudi knjižno postavimo ob bok zgodovinskim, turističnim in ostalim slovenskim krajem in mestom ter tudi na tej podlagi gradimo njegovo sedanjost in prihodnost. Zamisel o izdaji monografije je tako stara že pet let, ko je beseda dala besedo in me je takratni predsednik krajevne skupnosti in sedanji župan Toni Rifelj mirno zadolžil za to nalogo. Zame je bil to velik izziv. Minilo je pet let iskanja, brskanja, povpraševanja, zapisovanja in prepisovanja iz urbarjev, arhivov, knjig in starih člankov, skratka iz povsod razmetane zgodovine Gornjega Grada, saj se je bilo treba sprehoditi od Ljubljane do Dunaja," pravi Edi Mavric Savinjčan, ki je zajetno knjigo spisal. Nastala je tako všečna monografija Gornjegrajskega od leta 811 do konca druge svetovne vojne. Avtorje skušal zajeti najpomembnejše sklope iz zgodovine celotne Zgornje Savinjske doline. To namreč ni knjiga o Gornjem Gradu v mejah sedanje občine, gre za Gornjegrajsko, ki je zajemalo celotno dolino. Gre tudi za dejstvo, da so cerkveni dostojanstveniki prav iz Gornjega Grada upravljali ogromno področje takratne ljubljanske nadškofije. "Ta zgodovina je nabita z žlahtnimi zgodovinskimi dogodki, ki so knjigo kar sami silili na piano," pravi Edi Mavrič. Zgodovina je vezana zlasti na benediktince, saj prav od njih izvira zgodovina Gornjega Grada in vse Zgornje Savinjske doline, knjiga ob tem zajema tudi socialne, gospodarske in druge razmere, projekt pa je avtor sklenil s koncem druge svetovne vojne. "Opisal sem tudi to obdobje narodnoosvobodilne vojne ali druge svetovne vojne, kakor je pač komu všečno, čeprav sem bil v močnih dvomih kako ta leta predstaviti. Govorim namreč o tem koščku zgodovine, ki ga uradna zgodovina še ni do- delala. Predvsem za Gornji Grad še ostajajo mnoge nejasnosti, o katerih mora uradno zgodovinopisje še postaviti piko na "i." tega sem se dotaknil obrobno, vse sem skušal nepris- Kdajponovno Krajevne skupnosti v Občini Šoštanj? Kar nekaj časa je minilo, odkar je Svet Občine Šoštanj na pobudo SLS - podružnica Šoštanj sprejel statutarne spremembe, v katerih daje KS vlogo pravne osebe. Ob ukinjanju statusa pravnih oseb na območju Občine Šoštanj je ves potek bil zelo hitro izveden. Po ponovni uvedbi KS kot pravnih oseb bo skrb za razvoj in napredek krajev zopet v rokah krajanov. S transko osvetliti, saj v Gornjem Gradu smatramo, da je kraj med to vojno utrpel velike izgube, posebej materialne. Dejstvo je namreč, da je bila med drugim uničena dragocena baročna graščina in jaz trdim, da povsem po nepotrebnem," razčlenjuje zadnji del monografije Edi Mavrič. Petletno delo je torej končano. Po avtorjevem mnenju dobivata Gornji Grad in vsa Zgornja Savinjska dolina z monografijo nove razsežnosti tudi na književnem področju. Bralci bodo gotovo radi segli po knjigi, saj bodo z njo nekoliko bližje spoznali svoje korenine. ■ JP tem še ni vse končano, tudi statusi KS se morajo dopolniti. Smiselno je, da se te spremembe čimprej uskladijo in da se s tem daje možnost, da do jesenskih občinskih volitev izpeljemo tudi volitve v Svete KS. S tem pa ponovno aktiviramo delo na programih KS in seveda sodelovanje pri oblikovanju občinskega proračuna za leto 1999 v Občini Šoštanj. Odbor SLS nalaga občinski upravi, da se že sprejete statutarne spremembe uskladijo v najkrajšem možnem času. ■ tajnik SLS - podružnica Šoštanj, Tone Potočnik Opazili ste jih Naj bančna delavka je Alenka Vreš 76 kuponov, ki smo jih prejeli za akcijo Opazili ste jih samo potrjuje naše mnenje, da niste preveč zadovoljni s prijaznostjo, gostoljubnostjo uslužbenca, uslužbenke pri bančnem okencu. Ali pa je med vami, dragi bralci in bralke, več takih kot je znanka, ki mi je pred nedavnim dejala: "Kupon že izpolnim, izrežem, ampak odnesti ga na pošto in poslati... To je posebna zgodba." Ime bančne uslužbenke, za katero ste poslali največ kuponov, smo zapisali že v naslovu, pa vendarle: Alenka Vreš je tista, katere delo, prijaznost ste opazili in jo tako kot velevajo pravila igre, tudi nagradili. Alenka je uslužbenka Banke Velenje, ekspoziture v Šmartnem ob Paki. V prihodnji številki Našega časa jo bomo, vsaj upamo, da še ni "ušla" na dopust, na straneh našega tednika tudi predstavili. Preostali sodelujoči pa so se uvrstili: tesno za zmagovalko je Alenka Majhen (Banka Velenje, enota Interšpar), na tretjem mestu pa Marko KJjajič (Banka Velenje). Na naslednjih mestih so: Simona Gregom (Banka šoštanj), Branka Mramor (Banka Velenje, ekspozitura Gorica), Magda Mravljak (Banka Celje, enota Velenje), Marina Pinterič (Abanka Velenje). In komu med vami se je obrestovalo sodelovanje v tej akciji ? Francu Paušeku iz Šaleka 81 v Velenju. Nagrado poklanja restavracija Mami v velenjski Nami. Čestitamo! V mesecu juliju bomo iskali novo naj osebnost. Čas dopustov je in zakaj ne bi tokrat iskali naj slaščičarja, slaščičarko. Seveda vas vabimo, dragi naši bralci in bralke, k sodelovanju v čimvečjem številu. Izpolnjene kupone pošljite na naslov našega uredništva Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom Opazili ste jih. j NAJ SLAŠČIČAR(KA) • Glasujem za............................................. • j Iz .................................................... j • Moje ime in priimek....................................... i : Naslov ..........................Pošta.................. : • Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 j : Velenje. : Zrelostni izpit Ni bil takšen bav - bav Šolsko leto 97/98 je mimo in prav tako tudi" nestrpno " pričakovana matura ali tako imenovani zrelostni izpit. Letos je bila od 13. do 27. junija. Prvi teden so potekali predvsem pisni deli iz slovenskega in angleškega jezika, matematike, zgodovine, psihologije, sociologije ter biologije. V drugem tednu pa so dijaki opravljali predvsem ustne izpite iz jezikov ter matematike. Tudi sam sem letos opravljal maturo in se mi ne zdi takšen bav - bav, kot so nam jo predstavljali profesorji. Mi smo si maturo predstavljali, kot veliko pošast, ki bo prišla nad nas in nas pojedla, kot so nas včasih strašile babice ko smo bili majhni. Res pa je, da se je tistim dijakom, ki so med letom bolj kot ne delali kampanjsko, nabralo preveč snovi in na koncu niso imeli dovolj moči in so tudi pozno v noč ob velikih količinah kave prebedeli ob fotokopijah in raznih učbenikih za psihologijo, zgodovino.... Mnenje letošnjih dijakov se precej razlikuje od mnenja lanskih, tako so nam povedali nekateri gimnazijci: - Kakšna se ti je zdela letošnja matura (težka, lahka) ? Ali so vas profesorji dobro pripravili nanjo? Koliko časa si porabil za ponovitev snovi? Ali si imel dovolj časa za priprave? Rok Carli: Letošnja matura se mi je zdela sorazmerno.lahka, odvisno pa je bilo tudi od predmetov, nekateri so bili težji nekateri manj. Profesorji so svojo nalogo opravili in nas dobro pripravili na maturo, seVeda pa je tudi odvisno od nas, koliko časa smo si vzeli in doma še vse enkrat predelali. Za ponovitev snovi nisem porabil veliko časa, imel pa sem ga tudi dovolj. Renata Komljenovič: Letošnja matura je bila dokaj težka zahtevala je pregled znanja skozi vsa štiri leta. Profesorji nas na maturo niso pripravili kot bi morali zato smo veliko časa porabili sami doma, za knjigami. Za ponovitev snovi sem porabila dosti časa, okoli dva meseca, zagotovo pa nismo imeli dovolj časa za pripravo na maturo. Jana Kovač: Letošnja matura se mi je zdela dokaj tažka. Profesorji so nas nanjo dobro pripravili. Za ponovitev snovi sem potrebovala en teden in pa en dan pred izpitom sem si temeljiteje pogledala snov. Za maturo sem se pripravljala okoli deset dni. Sergej Novak: Letošnja matura se mi je zdela srednje zahtevna. Profesorji so nas relativno dobro pripravili na maturo, zaradi tega nisem potreboval veliko časa za ponovitev snovi. Časa za priprave na maturo je bilo dovolj. Iz ankete se vidi, da so mnenja dijakov različna in da vsak posameznik maturo doživlja na drugačen način. Za nekatere je bila matura velik napor, za druge pa le zabave resnejše oblike, kot je to rekel nek maturant. Vsekakor jim je treba čestitati, ker so preživeli zrelostni izpit in jim želimo veliko zabave do razglasitve rezultatov in pa seveda tudi po njej veliko uspeh v nadaljnjem šolanju. ■ Edin Biščič VI PIŠETE Moj znanec Ušel taborišču smrti, pa še želi živeti Skozi okna je silil pohleven dež. Beseda je stekla sama od sebe, saj se poznava od rosnih let dalje. Tone Mrak je in na ramena mu že skoraj leze deveti križ. Pa vendar vztraja, čeprav pravi, daje bilo zanj vse življenje trpljenje, od osnovne šole v Braslovčah dalje, ko je z glasom kot zvonček očaral poslušalce v igri Deseti brat, z glavno vlogo in tisto: Moj dom so gore, in gozd je te- Tone Mrak man. Že davnega, 1941. leta je začel sodelovati s prvimi borci Savinjsko - šaleške čete na Dobrovljah in leto pozneje so ga Nemci odpeljali v zloglasni Stari pisker v Celju. Tu se začenja trpljenje, čeprav tudi prej, obloženemu z vsemi težkimi posli kmetstva, ničesar ni bilo prizaneseno. "Da, 1942. leta, so me nenadoma prijeli in me zvezanega odpeljali v Stari pisker. Ponoči. Naslednje jutro sem še pred sončnim vzhodom bil v mučilnici. Sami črni možje, z mrtvaškimi glavami, so me obkrožili. Potem je začelo padati. Klešče so se približale mojim nohtom na desni roki in levi nogi. Kriki so pretresli sobo in po tretjem izpuljenem nohtirse mi je zameglilo. Deset so mi jih izpulili. S posebnim dvigalom so me potegnili na strop. Osvestil sem se. Telo so spustili na tla s trebuhom navzdol in mi veleli, naj ližem lastno kri.. .Nato v Maribor in zloglasni Dachau." Nočem razkrivati vseh ran iz taborišča smrti v dveh letih in pol. Pa vendar mi je ušlo: " Najbolj mračni dogodek tam?" "Tri mesece sem zlagal leše v skladovnice, da so jih skurili v pečeh." Kaj ga je rešilo, da je ušel smrti? Samo nenehno upanje v prihodnost in globoka vera. Septembra 1946 se je vrnil, le 34 kilograme težak. In začel na novo živeti. V mesto od Paki je prišel 1953. leta, postal knap in si zgradil hišico na Gregorčičevi. Sodeloval je v vdiki prostovoljni delovni akciji za izgradnjo mladega mesta. Ustvaril si je družino; žena mu je umrla pred 4 leti. Otroka nikoli ne pozabita nanj. Njegove roke so spokojno počivale na mizi in dva prsta, z globoko zarezo, sta ponovno dokazovala strahotno trpljenje taborišča. Na mizo je pravkar prispela pošta. Z negativnim odgovorom za zdravljenje v zdravilišču/Pred tremi leti je bil tam. Komisija prve stopnje je odklonila njegovo željo. Človek bi po zagorelem obrazu, obkroženim z belimi lasmi, sklepal, da je vse v redu. Srce in revma sta njegova večna spremljevalca. Se čudno, da vztraja. V rjavih očeh še vedno gori ogenj, ki govori o lepšem jutri. Skleneva besedo, dopoldanski klepet. Želim, da bi odločba na mizi postala pozitivna. Da bi ušla birokratskemu reševanju in bi videla tudi, kar so strašnega, nečloveškega morali prestati ljudje za zlato svobodo, ki jo vendar imamo, pa je ne znamo ceniti. ■ Viš Srečanje objezerskih krajev Letošnje že 4. tradicionalno srečanje turističnih delavcev slovenskih objezerskih krajev je bilo prejšnjo soboto v slikovitem prekmurskem kraju Dobrovnik in ob Bukovniškem jezeru. Podobno kot prejšnja leta je bilo tudi tokratno srečanje razdeljeno na uradni, športni in turistični del. Na delovnem posvetu smo se zbrali predstavniki objezerskih krajev, Turistične zveze Slovenije in posameznih ministrstev. Obravnavali smo gospodarjenje z jezeri v Sloveniji, kako se hidroelektrarje in akumulacijska jezera vključujejo v turizem, predstavljen je bil razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, nadalje je beseda tekla o gramoznicah in vodotokih v Pomurju ter o ribolovnem turizmu, ki ima še neizkoriščene priložnosti. Začetku srečanja kot tudi na osrednji prireditvi ob Bukovniškm jezeru so dali svoj pečat "Konovški štrajharji", ki so s svojimi izvirnimi glasbili, glasbo in pesmijo navdušili številne udeležence. Udeleženci smo si tudi ogledali znamenitosti Prekmurja, njihovo lončarstvo ter vinorodno območje. V popoldanskem deluje bilo športno srečanje udeležencev v ribolovu, ruskem kegljanju, streljanju s fračo in v vlečenju vrvi. Naša ribiča sta imela najboljši prijem, pa tudi v drugih skupinah smo bili uspešni in tako v skupni uvrstitvi zasedli odlično drugo mesto. Prvi so bili gostitelji. Ponovno je bilo ugotovljeno, da so tovrstna srečanja zelo koristna in potrebna, če želijo imeti slovenska jezera v turistični ponudbi Slovenije vidnejše mesto. Naslednje leto bo srečanje ob Cerkniškem jezeru. 2. julija 1998 ZA RAZVEDRILO NilŠ ČAS 13 OVEN OD 21.3. DO 21.4. Dobro sle se znašli v okoliščinah, ki bi marsikoga spravile ob živce. Od ponedeljka daije boste želeli počivati na lovorikah, a vam tega ne bodo dovolili. Bodite pazljivi in ne dovolite prijatelju, da bi si ustvaril dober glas na vaš račun. S partnerjem se boste pogovarjali o zadevi, ki vas vedno znova vrže in tira, kvas močno vznemiri. Privoščite si tudi počitek in nikar ne mislite, da bodo brez vas stvari propadle! Vsak je nadomestljiv. BIK OD 22.4. DO 20.5. Ce boste prisluhnili razumu in boste v teh težkih trenutkih utišali glas srca, boste dobro prekrmarili mnoge, vendar ne čisto vse ožine. Pri izbiri boste v zadregi, saj ne veste, ali vam ne ponujajo mačka v žaklju. tisti, ki ste mu naklonjeni, se bo izkazal in vam povrnil uslugo, ki ste mu jo pred kratkim storili. Sicer pa vas misli že vlečejo v mir, na dopust, ki ste ga letos res potrebni. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Vse se bo odvijalo po načrtu, vi pa boste kljub vsemu vznemirjeni. Ne veste, kaj lahko pričakujete od prihodnjih dni. Zaplet, ki ste si ga toliko časa želeli, ni obrodil pravih sadov, dolgočasite se in si na vso moč želite sprememb. V odnosih s partnerjem boste hoteli imeti prvo in zadnjo besedo, a zaman. Ne bo se vam pustil. Se več - močno se bo uprl, zato si bosta izrekla tudi kakšno krepko. Vse pa bo hitro minilo in spet bo vse po starem. RAK OD 22.6. DO 22.7. Dolgo in temeljito boste razmišljali o neki stvari, ki se vas pravzaprav ne tiče. Bolje je, da ste zadovoljni s tistim, kar imate, oziroma s tistim, kar lahko dosežete brez posebnih žrtev, trudili se boste, da bi vas nekdo ohranil v trajnem in prijetnem spominu. Kot kaže, vam bo uspelo. Sicer pa vam bodo spomini povzročili kar nekaj težav, sploh, ker se bodo najpogosteje vračali ponoči. LEV OD 23.7. DO 23.8 Nekoga si boste z lahkoto ovijali okrog prsta, vendar se vam bo ravno zaradi tega zdelo vse skupaj zelo dolgočasno. Pripravljate se na spremembo, ki je od daleč videti vznemirljiva, iz bližine pa bo izpadla prav vsakdanja. Nekdo vam bo ali pisal ali pa telefoniral, vsekakor bo želel od vas nekaj, česar vi niste pripravljeni dati. to mu raje povejte takoj, da boste imeli mir in se boste lahko posvečali stvarem, ki jih imate radi. DEVICA OD 24. 8. PO 23. 9. Upate in si želite, da izjeme ne bodo več dolgo izjeme. Nekdo, s katerim se dogovarjate za sodelovanje, omahuje in nemara si bo tudi lam že premislil, če ne boste pravočasno postregli s trdimi in prepričljivimi dokazi. Kjer je dim, je tudi ogenj, zato ne bodite tako lahkomiselno brezskrbni. Raje se pobrigajte, da boste s starimi grehi opravili čim prej, vsekakor pred jesenjo. /TE HTNI CA OD 24. 9. DO 23. 10. Neka odločitev je dobra, da bi boljšo ne mogla biti. Naleteli boste na človeka, s katerim imate mnogo skupnega. Prepiri bodo utihnili, čakajo vas dnevi neskaljene sreče. Nekdo gleda za vami in vas poskuša predramiti iz vaše slepe zaljubljenosti. Ne bo mu uspelo, saj bodo vaše oži videle čisto drugo kot njegove. Nad denarnim stanjem se ne boste mogli pritoževati. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Nenehno ste v središču pozornosti, zato gledate predvsem nase in prav nič na druge. Nekaj boste morali spremeniti, drugače ne boste več tako priljubljeni kot bi radi bili. Nakupovali boste in si ustvarjali temelje za prihodnje življenje. Ce ste pred velikimi spremembami, se dobro pripravite nanje. Predvsem psihično, soj ste v zadnjem času tu zelo ranljivi. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Vznemirjajo vas dogodki, ki se odvijajo v vaši bližini in v katere zaenkrat še niste vpleteni. Naredili boste pametno potezo, nekdo pa vam bo kljub temu očital, da postavljate na kocko vse, kar je v vašem življenju pomembnega. Navada vas bo silila v dejanja, ki so vsaj nepremišljena, če ne nespametna. Poskusite uporabljati možgane, čustva pa raje malce potlačite. Sicer vam bo kmalu krepko žal. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Odločitev je dobra, izpeljali pa jo boste lahko le ob pomoči nekoga, ki ima tudi svoje načrte. Manjka vam občutek, da ste nekomu na svetu čisto vse. Kar iščete, boste najbrž tudi našli, kljub temu pa se poskušajte v življenju znajti tudi tako, da ne boste odvisni od tuje pomoči. Nežnosti vas bodo ogrele, a ne dovolj, da bi se odlično počutili. Zdravje bo namreč precej šibko in nestabilno, zato pazite tudi na prehrano in se poskušajte odreči grdim razvadam. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Veselje, ki vam ga pripravlja partner, vas bo ganilo do solz. Pričakovali ste marsikaj, česa takšnega pa niti v sanjah ne. Poslušali boste govorice, ki so sicer izmišljene, vendar zelo blizu resnici. Naredite vse, da preprečite nasprotniku zmagoslavje, ki si ga obeta, tega si trenutno res ne morete privoščiti. Lahko pa si privoščite vsaj nyekaj prostih dni, ki ste jih krepko potrebni. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Preveč ste zaskrbljeni, da bi vas motile drobne napake, brez katerih ni nihče na tem svetu. Ko boste opazili, da ste zgrešili pravo pot, bo že precej pozno za popravke in kesanje. K sreči imate ob sebi razumevajočega človeka, ki vas bo v odločilnem trenutku podprl. Neko darilo vas bo utišalo, a le za nekaj dni. Zdravje zadovoljivo, počutje precej spreminjajoče, odvisno tudi od tega, kako se boste znali vključiti v družbo, ki vas bo kar vabila.. (&erme (^polšicaNAGRADNA KRIŽANKA TERME TOPOLŠICA SL.PESNI-CA.PRIPO-VEDNICA IN PRAVLJIČARKA Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom Terme Topolšica, najkasneje do ponedeljka, 13. julija. 1. nagrada: solarij, kosilo in kopanje za dve osebi 2. nagrada: solarij s kopanjem in savno za dve osebi 3. nagrada: vstopnica za kopanje s savno NAGRAJENCI NA-GRAD-NE KRIŽANKE RELAX ŽALEC, objavljene v tedni-ku Naš čas št. 24,18. junija. GESLO: PSC PRAPROTNIK 1. nagrado (vikend paket za eno osebo v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru) prejme: Simon PERGOV-NIK, Aškerčeva 3/a, 3325 ŠOŠTANJ 2. nagrado (majica in rokovnik Relax) prejme: Pika KOMPAN, Merčnikova 6,1000 Ljubljana 3. nagrado (majica Relax) prejme: Marija VOVK, Česna na Griču 8, 3320 Velenje Nagrajenci bodo po pošti prejeli potrdilo, s katerim lahko dvignejo nagrade v Turistični agenciji Relax Žalec, telefon: 715-616, ulica heroja Staneta 1, 3310 Žalec. Čestitamo! PTICI VE-SLONOZCI, HRANIJO SE Z RIBAMI,KITAJCI PA JIH UPO-RABLJ.ZA RIBOLOV NEMŠKI PESNIK (ACHIM V0N) SL.GLEDAL. IGRALEC V TRSTU (RADO) OLEG TIHONOV ORGAN ZA VOHANJE OKRASNA CVETLICA, PERUNIKA TEHNIČNI POKLIC TOPNIČAR ..?-- STOKA „anabh\st« IME IN 0-BLIKA yEC-STAVCNE SKLADBE BOGASTVO GOZDOV VELIKA SKUPINA VIRUSOV GORSTVO V BOLGARIJI R N K SKANDIN. MOS.IME SR.AMERI-SKA AGAVA PISATELJICA MIHELIČ NADALJEV. GESLA PIJAČA IZRIZA C NAPETOST VRVI NEKDANJI ETIOPSKI KNEŽJI NASLOV LATIN.IME ZA OZVEZDJE OVNA PRETEP, RAVSANJE AZIJSKA VRSTA PALME MESETAR V OPERI PRODANA NEVESTA »PUŠČAVSKA LADJA« SREDSTVO ZAVZHAJA-NJETESTA PRITOK RENA V ŠVICI OTOK NA VHODU V PERZIJSKI ZALIV K PREBIVALKA OTOKA ST. AMER. FINSKI REŽISER TODD SOD.SLOV NOVINAR IN PISEC PRINC IZ MA HABHARATE TROPSKE PAPIGE ZNAK ZA PREPLAH OKRASEK V ARABSKEM SLOGU VRSTA PROJEKCIJE AM.IGRAL-KA TENISA (MONIKA) ANTON LAJOVIC i®Mm Ni poletja brez udobnih, a vseeno zelo modnih oblek. Že nekaj let spet kraljujejo na modnih pistah in mestnih ulicah. Tudi letošnje poletje jih obožuje, vse, ki ste se zanje že odločile, pa morate priznati, da ste storile prav. V poletni obleki izgleda vsaka ženska še bolj ženska. Dolžino izberite postavi primerno, vsekakor pa ne boste udarili mimo ne z mini in ne z maksi. Vmesnih dolžin se raje izogibaje, sploh tistih, ki segajo do sredine meč. Obleka naj bo krojena čim bolj enostavno, linije ravne, v stilu šestdesetih. Barve? Vedno poletna bela ali zelo žive sončne barve. Če ste za klasiko, bodo peščeni toni ravno pravšnji za vas. i .. j 14 KAS VAS TV SPORED 2. julija 1998 ČETRTEK, 2. julija SLOVENIJA 1 09.30 Mlada evropa poje 09.40 Poslednji dinozaver, ris. serija 10.15 Svet narave, 2/2 11.10 Bajke na slovenskem 11.40 Homo turisticus 12.05 J.A.G., 7/22 13.00 Poročila 13.10 Zgodbe iz školjke 13.40 Resna glasba 14.50 Razgledi slovenskih vrhov 15.15 Newyorška vročica, 18/22 15.40 V New Orleansu, 9/22 16.25 Slovenski utrinki 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Parada plesa 18.35 Izzivi prihodnosti, 1/22 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Emely z mrsečeve domačije, 8/13 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.50 Šport 22.55 Newyorška vročica, 19/22 23.20 V New Orleansu, 10/22 00.05 Brane Rončel 01.15 Parada plesa SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 4/44 10.25 Pacific drive, 4/130 10.50 Družinski zdravnik, 6/14 15.00 Tenis grand slam, poflinale (Ž), prenos iz VVimbledona 17.30 Svet poroča 18.05 Saint Trapez, 10/39 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Nenadoma Susan, 17/22 20.25 Koncert skupine Faraoni 21.15 Leteča kamela, izraelski film 22.50 Ples na ulici, 7/10 23.50 Tenis grand slam, posnetek iz Wimbledona 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 20.50 21.00 22.00 22.30 23.00 01.00 09.25 09.30 09.55 10.00 10.30 11.15 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.00 21.35 22.05 22.10 22.15 22.20 rv Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Newyorška policija, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nad. Angel v belem, nan. 24 ur Melsore plače, nan. Dobim - podarim Manhattan bo moj, nan. Cybill, nan. Pleško, nan. Film 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 78. del, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma VIDEO TOR glasbena oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 79. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU NOČNO OBLEGANJE, am. film IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: ODDAJA ATV SIGNAL LITIJA REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 3. julija SLOVENIJA 1 09.30 10.15 10.30 11.05 11.35 12.05 13.00 13.10 13.45 15.10 15.35 16.20 16.50 17.00 17.10 17.20 17.30 17.50 18.20 19.10 19.20 19.30 20.00 20.15 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 00.05 00.30 01.15 10.25 10.50 14.00 16.20 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 23.00 00.40 Jasno in glasno Parada plesa Izzivi prihodnosti, 1/22 Pomagajmo si Na vrtu Emily z mesečeve domačije, 8/13 Poročila Vremenska panorama Važno je imenovati se Ernest, predstava AGRFTV Newyorška vročica, 19/22 V New Orleansu, 10/22 Mostovi Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme Srečni metulj Cofko cof Izgubljene civilizacije, 2/10 Risanka Napovedniki, oglasi TV dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Športni kviz, 2. oddaja Odmevi, vreme Kultura Šport Oglasi Polnočni klub Newyorška vročica, 20/22 V New Orleansu, 11/22 Izgubljene civilizacije, 2/10 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 5/44 Pacific drive, 5/130 Saint Tropez, 10/39 Tenis gradn slam, polfinale (M), prenos iz VVimbledona St. Denis: SP v nogometu četrtfinale 2:3, prenos Pasje življenje, 11/22 Čudežni otrok, 4/22 Kolo sreče, tv igrica Nenadoma Susan, 18/22 Nantes: SP v nogometu četrtfinale 1:4, prenos Senca dvoma, franc. film Tenis grand slam, posnetek mm 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 21.45 22.45 00.00 01.30 09.00 10.00 10.25 10.30 11.00 11.30 12.00 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05 21.35 21.40 22.10 22.40 22.45 22.50 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Obalna patrulja, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nad. Zlatolaski, nan. Za vedno, nad. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nad. Angel v belem, nan. 24 ur Film Dosjeji X, nan. Prva izdaja, nan. Nove Emalueline dogodivščine, erotični film 24 ur kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja SOSEDJE, ponovitev 79. dela EPP/VABIMO K OGLEDU NOČNO OBLEGANJE, ponovitev filma IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: ODDAJA ATV SIGNAL LITIJA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 80. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU USODNA ODPRAVA, am. film REGIONALNE NOVICE KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI: S.E.M. - 24. oddaja GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 4. julija SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Čarobni šolski avtobus, 27/39 08.55 Modro poletje, 4/37 09.30 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 2/13 09.55 Dobrodošli doma 10.00 Športni kviz, 2. oddaja 11.25 Promenadni koncert 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.50 Newyorška vročica, 20/22 14.15 V New Orleansu, 11/22 15.00 Pobeg z zmago, amer. film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Folklora 17.35 bahčisarajska fontana, balet 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Črna skrinjica, dokum. oddaja 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 Srečanje s Kelly family 20.30 Koncert Kelly family, prenos 23.05 Poročila, vreme 23.30 Oglasi 23.35 Tretje oko, 6/10 00.20 Območje somraka, amer. film 02.00 Obsojena na težave, amer. film SLOVENIJA 2 09.30 Zlata šestdeseta 10.30 Jeklene ptice, nan. 15.00 Tenis grand slam, prenos iz VVimbledona 16.20 Marseille: SP v nogometu četrtfinale, 5:8 prenos 18.30 Šport 19.30 Videoring 20.00 V vrtincu 20.30 Lyon: SP v nogometu četrtfinale 6:7, prenos 23.00 Sobotna noč 07.00 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 13.00 13.30 14.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 00.30 02.15 04.00 09.25 09.30 10.30 10.35 11.00 11.30 12.00 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 22.55 23.00 23.05 23.25 Dobro jutro, Slovenija Rožnati panter, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Guliverjeva potovanja, ris. serija Kremenčkovi, ris. serija Pajkec, nan. Power Rangers, nan. Zajec dolgouhec, mladinski film Morska deklica, nan. Odiseja, nan. Super pop s Stojanom Auerjem Pop party, glasbena oddaja Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. Highlander, nan. Beverly hills 90210, nad. 24 ur Dave, amer. film Chaplin, amer. ang. film Januarski mož, amer. film Čedna svobode, amer. film 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 80. del, ponovitev KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI: S.E.M. - 24. oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA ČUKEC IN ROZI, otroška oddaja TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU 701. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program KRALJICA MARGOT, francoski film NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 701. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 5. julija SLOVENIJA 1 08.00 Palček David, 12/12 08.25 Cilkin kotiček, risanka 08.35 Skrivno življenje igrač, 6/26 08.50 Zvezdica, 19/26 09.15 Telerime 09.20 Pustolovščine, 18/24 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša 11.00 Svet opic, 12/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.10 Koncert Kelly family, ponovitev 15.10 Skrivnostna letala Stinson, avstralski film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Most Ohrid - Bohinj 21.35 Večerni gost: prof. dr. Janez Bogataj 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.00 Tretji kamen od sonca, 12/20 23.25 Bramvvell II., 5/8 00.15 Razgledi slovenskih vrhov SLOVENIJA 2 09.25 Teater paradižnik 10.20 V vrtincu 10.50 Cesarjeva nova oblačila, nemški film 13.20 Motociklizem, VN Velike Britanije, prenos 14.15 Kajak kanu corona, posnetek iz Tacna 15.00 VVimbledon: tenis grand slam, prenos 18.00 Motociklizem, VN Velike Britanije, posnetek 19.00 EP v jadranju, rep. iz Izole 19.30 Videoring 20.00 Naša krajevna skupnost 20.30 Oglasi 20.35 Deklica v bikinkah, franc. dokum. oddaja 21.30 Šport v nedeljo 22.00 Obračun v malem Tokiju, amer. film va 3 Rožnati panter, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Bojevniki prihodnosti, ris. serija Kremenčkovi, nan. Mladi superman, nan. Power Rangers, nan. Beverly hills 90210, nan. Melrose plače, nan. Brez zapor z Jonasim in žrebanje dobim-podarim Nebeška vrata, amer. film Naš Čarti, nan. Vseameriška lepotica, amer. film Vreme 24 ur Sosedovi, amer. film Teksaški mož postave, nan. Most v pragozdu, am. film 24 ur 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 16.45 17.45 19.20 19.30 20.00 21.45 23.00 03.00 PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: 09.00 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.30 OB DNEVU VTV, ponovitev oddaje:700. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program, ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja, POGOVOR V STUDIU 12.00 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.30 701. VTV MAGAZIN 12.50 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 13.25 GREMO V KINO 13.55 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.25 VIDEOSTRANI 16.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: BIORESONANČNA TERAPIJA 17.00 NOČNO OBLEGANJE, am. film 18.30 VIDEO TOP 19.15 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI: S.E.M. - 24. oddaja 19.45 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 11. del 20.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 1 09.30 Srečni metulj 09.55 Cofko cof 10.20 Izgubljene civilizacije, 2/10 11.10 Črna skrinjica, dokum. oddaja 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Večerni gost: prof. dr. Janez Bogataj 14.50 Most Ohrid - Bohinj 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Časovni popotniki, 4/13 18.15 Oglasi 18.20 Bitka v telesu, amer. dokum. film 18.35 Brazilija (slike s poti) 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Savannah, 26/34 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Dosje /dars/ 22.00 Odmevi 22.25 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 Fina gospa, 6/14 23.20 V New Orleansu, 12/22 00.05 Bitka v telesu, amer. dokum. film PONEDELJEK, 6. julija SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 6/44 10.25 Pacific drive, 6/130 10.50 Pasje življenje, 11/22 11.15 Čudežni otrok, 4/22 11.40 Šport v nedeljo 12.10 Pobeg v zmago, amer. film 16.35 Ženska v mojem srcu, franc. film 18.05 Ivanhoe, 1/6 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Nenadoma Susan, 19/22 20.30 Zlatorodni vinski cvet, dokum. oddaja 21.00 10.000 obratov 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra Umi 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 09.30 10.00 10.05 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10 20.55 21.00 21.50 22.20 22.25 22.50 22.55 23.00 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Padli angeli, nan. Parker Lewis, mlad. serija Bolnišnica upanja Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nad. Sedma nebesa, nan. 24 ur Roxanne, amer. komedija Detektiv iz Salzburga, nan. Notranjosti, amer. film 24 ur, ponovitev DOBRO JUTRO, ponovitev oddaj sobotnega sporeda 701. VTV magazin EPP/VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE ROBIN HOOD - NOVE DOGODIVŠČINE risani film EPP KLEPET NA AIRBUSU, dokumentarni zapis ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 12. del dokumentarne oddaje REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 81. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 7. julija SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.45 Časovni popotniki, 4/13 10.15 Bitka v telesu, amer. dokum. film 10.30 Brazilija (slike s poti) 11.05 Po domače 12.05 Savannah, 26/34 13.00 Poročila 13.40 Dogodivščine iz živalskega vrta, nemška dokum. oddaja 14.25 Dosje/dars/ 15.15 Fina gospa, 6/14 15.45 V New Orleansu, 12/22 16.30 Duhovni utrip 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Waynove dogodivščine, 7/26 18.20 Velike knjige 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30- TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Hrošči, 1/10 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Pro et contra 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.55 Newyorška vročica, 21/22 23.20 V New Orleansu, 13/22 00.00 Le combat des reines, švic. drama 01.30 Velike knjige, 1/8 SLOVENIJA 2 10.00 na vasi, 7/44 10.25 Pacific drive, 7/130 10.50 Ivanhoe, 1/6 11.40 Sobotna noč 18.05 Dom, 1/3 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Nenadoma Susan, 20/22 20.30 SP v nogometu polfinale A:C, prenos 22.50 EP v jadranju 23.10 Svet poroča 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.25 09.30 09.55 10.45 11.30 11.35 12.05. 12.10 19.55 20.00 20.05 20.55 21.00 21.20 21.40 22.05 22.10 22.15 22.35 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nan. Sedma nebesa, nan. 24 ur Resnične zgodbe: Sinova obljuba, amer. drama Mladi par, nan. Pleško, nan. Zelig, amer. komedija 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 81. del, ponovitev ROBIN HOOD - NOVE DOGODIVŠČINE, risani film KLEPET NA AIRBUSU, dokumentarni zapis EPP/VABIMO K OGLEDU ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, ponovitev 12. dela dokumentarne oddaje TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE MLADI UPI, glasbena oddaja EPP 702. VTV MAGAZIN. regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja SOSEDJE, 82. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 702. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 8. julija SLOVENIJA 1 09.30 Moja enciklopedija 09.40 Waynove dogodivščine, 7/26 10.05 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.20 Velike knjige 11.10 Pro et contra 12.05 Hrošči, 1/10 13.00 Poročila 13.45 Dogodivščine iz živalskega vrta, dokum. oddaja 14.45 Tretji kamen od sonca, 12/20 15.10 Newyorška vročica, 21/22 15.35 V New Orleansu, 13/22 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Mlada Evropa poje, 3. oddaja 17.40 Modro poletje, 5/37 18.20 Afriške korenine, 1/7 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 J.A.G., 8/22 21.00 Dobrodošli doma 21.05 To življenje, 2/11 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Newyorška vročica, 22/22 23.20 V New Orleansu, 14/22 00.00 Macbeth, 1. dejanje, oper 01.10 Afriške korenine, 1/7 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 8/44 10.25 Pacific drive, 8/130 10.50 Dom, 1/3 12.40 Pomp 13.30 Lov za zakladom, kviz 16.50 Cesarjeva oblačila, nemili film 17.50 Družinski zdravnik, 7/14 19.30 Videoring 20.05 Nenadoma Susan, 21/22 20.30 Pariz: Sp v nogometu polfinale B:D, prenos 23.00 EP v jadranju, reportaža iz Izole 23.20 Lov za zakladom, 19/20 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nan. Esmeralda, nad. Sedma nebesa, nan. Vreme 24 ur Poželjivka, amer. film Newyorška policija, nan. Pleško, nan. Manhattan, amer. film 24 ur, ponovitev 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.30 DOBRO JUTRO: - 702. VTV MAGAZIN - ŠPORTNI TOREK - SOSEDJE, 82. del nadaljevanke .- MLADI UPI 11.30 EPP / VABIMO K OGLEDU 10.35 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 VABIMO K OGLEDU 20.10 PROGRAM ZA OTROKE MALA MORSKA DEKLICA, risani film 20.55 EPP 21.00 NAJ SPOT, glasbena oddaja 21.45 IZ PRODUKCIJE VTV OKARINA F0LK FESTIVAL: PEPE GAMBETTA 22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 SOSEDJE, 83. del nadaljevanke 23.00. NAJ SPOT DNEVA 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 VIDEOSTRANI DO 24.00 Grafična priprava, tisk in odprema: MA-tisk, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje H prometni davek. "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktorIn glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc. Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (tehn. urednik), Janja Košuta-Špegel (oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451. 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA ,2. julija 1998 MODRO-tMMLM KRONIKA NAS VAS 15 Motorist v traktor V petek, 26. junija, se je ob 16.40, na magistralni cesti zunaj naselja Črnova zgodila huda prometna nesreča. 24-letni Edvard K. iz Velenja je vozil motorno kolo iz smeri Pirešice proti Velenju. V bližini gostišča Obirc je dohitel voznika traktorja 34-letne-ga Marjana J. iz Laz, ki je zavijal levo na lokalno cesto. Kljub zaviranju je motorist silovito trčil v traktor. V nesreči se je hudo telesno poškodoval voznik motornega kolesa, lažje telesne poškodbe pa so utrpeli tudi voznik traktorja in sopotniki na traktorju 30-letna Danijela J. ter otroka 8-letni Peter in 5-letna Nina, vsi iz Laz. Gmotna škoda na vozilih znaša približno 1.000.000 tolarjev. Delovna nesreča V petek, 26. junija, popoldan, se je v Lazah pri Velenju pri delu hudo poškodoval 64-letni Kristian S. iz Raven. Pri prekrivanju kozolca se mu je izmaknila lestev, pri tem pa je nesrečno padel z višine enega metra. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v slovenj egraško bolnišnico. Kje je štedilnik? Neznanec je s stopnišča stanovanjskega bloka na Cankarjevi cesti v Velenju ukradel kombiniran štedilnik, bele barve, štiri plin, dve elektrika, izdelan v Gorenju. Rudolf F. je oškodovan za 50.000 tolarjev. Vlomilca je zanimal samo denar V sredo, 24, junija, malo pred 1. uro zjutraj, je neznanec vlomil v prodajalno Celjskih mesnin na Tomšičevi cesti v Velenju. Iz registrske blagajne je ukradel 8.085 tolarjev menjalnega denar- Obtičal v steni Korošice V soboto, 27. junija, okoli 8. ure zjutraj, se je 44-letni planinec Jure A. iz Ljubljane odpravil v Savinjskih Alpah na turo. Krenil je iz smeri Robanovega kota proti Korošici. Na približno pol poti je zgrešil označeno planinsko pot in izven poti zdrsnil 10 metrov globoko, vendar se je uspel ustaviti. Pot je nadaljeval po zgrešeni poti in obtičal v steni Korošice. Iz stene so ga rešili pripadniki GRS ob pomoči helikopterja policije. Na srečo se Jure pri tem ni poškodoval. Predrzen tat V nedeljo, 28. junija, popoldne, je nekdo izkoristil popoldanski počitek Frančiške B. iz Mozirja in ji v stanovanju iz torbice ukradel 190.00 tolarjev gotovine ter dve hranili knjižici. bazarje, Zlabor Zlikovci poškodovali kapelici Mnogi krajani Nazarij in posebej zaselka Zlabor so se v soboto jutraj milo rečeno zgrozili ob pogledu na dve kapelici, ki soju v noči tka na soboto poškodovali nerazumljivo objestni zlikovci. Kipu pelici ob začetku stopnic do ve in samostana so polomili iki, še huje pa so se znesli nad •o kapelico pred vasjo Zlabor, ki ijo krajani temeljito obnovili in ;oslovili pred slabimi tremi ted-iUničili so svetilko, s križa odtr-jali kip, ga polomili in zapičili v Krnijo, poškodovali pa tudi lepo sliko, ki jo je v kapelici ustvaril slikar Goran Horvat. Mimogrede so se lotili še cvetja na mostu preko Drete. Res, verujočemu in »verujočemu je nemogoče dojeti barbarsko slo, ki vodi v takšno početje. ■ (foto-.jp) Do gradbenega materiala s krajo Neznanec je pri graščini v Dobriši vasi preprosto naložil 750 betonskih zidakov, last Ivana Ž. iz Žalca in jih s traktorjem odpeljal v neznano. S tem je lastnika oškodoval za okoli 180.000 tolarjev. Zažgal okvir okna V petek, 26. junija, med 2. in 3.30 uro je neznanec v pritličju hotela Prebold v Preboldu zažgal lesen ovir okna, velikosti 3 krat 4 metre. Z dejanjem je povzročil za okoli 150.000 tolarjev škode. Požar so pogasili gasilci. Vlomilec odnesel zlato in denar V petek, 26. junija, dopoldan, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo last Maje K na Gubčevi cesti v Žalcu. Notranjost je v celoti preiskal. Našel in odnesel je večjo količino zlatega nakita in manjšo vsoto denarja. Lastnico je oškodoval za okoli 500.000 tolarjev. Na celjskem sodišču izrekli kazni vlomilski četverici iz Velenja Pijukoviču štiri leta zapora Oktobra lani so velenjski in celjski policisti ter kriminalisti, ki so tisto noč izvajali akcijo povezano s krajami vozil, zalotili pri vlomu v prostore skladišča Era Vino v Smartnem ob Paki vlomilsko skupino. V njej so bili 33-letni Faruk Pijuko-vič, 19-Ietni Branko Pavič, 19-letni Admir Hankič in starejši mladoletnik Razim R., vsi iz Velenja. Prijetje vlomilske četverice je v Velenju še posebej odmevalo zato, ker so za skladišče blaga uporabljali objekt na velenjskem kotalkališču in ker so jih osumili tudi kaznivega dejanja velike tatvine na škodo M cluba, kamor so vlomili v noči na 16. avgust lani in odnesli večjo količino oblačil in uporabnih predmetov. V zvezi s to tatvino se je v javnosti tistikrat veliko govorilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje industrijske špijonaže. Po prijetju vlomilcev pa se je izkazalo, da je šlo za klasično kaznivo dejanje. S prijetjem je bila pojasnjena vrsta vlomov, ki so se dogajali od lanskega januarja do prijetja na območju Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Pri vlomih so si prilastili za več kot 10 milijonov vrednih predmetov oziroma denarja. Na sodišču v Celju so po šestdnevni obravnavi v ponedeljek, 29. junija, razglasili obsodbo. Vse štiri so spoznali za krive storitve nadaljevanega kaznivega dejanja vlomnc tatvine po prvem Členu 212/1 KZ Republike Slovenije in jim izrekli kazni: Faruku Pijukoviču, ki je od 13. oktobra lani v priporu, 4 leta zapora, Branku Paviču in Admiru Hankiču 2 leti zapora pogojno na 4 leta, starejšemu mladoletniku Razimu R. pa je sodišče izreklo vzgojni ukrep. Sodbna še ni pravnomočna. Smrt na tirih V sredo, 24. junija, okoli 14.20, je 60-letni Rudolf Ž. iz Metleč hodil po peš poti v Šoštanju, od Tovarniške poti proti naselju Me-tleče. Železniško progo je prečkal v trenutku, ko je iz šoštanjske smeri pripeljal motorni potniški vlak. Strojevodja Vili P. iz Ponikve pri Šentjurju je z zvočnimi signali pešca sicer opozarjal in pričel tudi zavirati, vendar je vlak pešca kljub temu zbil po tirih. S hudimi poškodbami so ga odpeljali v bolnišnico Celje, kjer pa je še isti večer umrl. ■ mkp Kako kruti smo lahko ljudje Nobena žival ne sme biti izpostavljena zlorabi in krutosti. Vsaka žival ima pravico do človekovega varstva in nege. Na žalost se člani društva proti mučenju živali srečujemo z marsikaterimi lastniki, ki živalim ne Budijo najosnovnejše pogoje za njihovo življenje. So trati, brezvestni, brezčutni do trpljenja svojih živali. Poletje je tu, vemo, kako živali trpijo v hudi vročini, zato prosimo in opozarjamo, poskrbite za njih. Zagotovite jim poleg hrane dosti sveže pitne vode, ustrezne higienske razmere, dobro počutje v bivalnih prostorih —dosti zraka, prezračevanje brez prepiha - pa naj bodo to hlevi za govedo, svinje, drobnico, zajčniki ali kurniki. V kmetijskih nasvetih sem prebrala, da morajo širi-ain dolžina stojišča, način priveza in oblika robov pri koritu privezanim živalim omogočiti vstajanje in ule-ganje. Uporaba togih okvirov, napetih kratkih verig ni dovoljena. To bi bilo mučenje živali. Vse druge živali v prosti reji morajo imeti dovolj veliko površino za bivanje. Bolnih živali ne zanemarjajte, nudite jim pravočasno veterinarsko pomoč. Ne usmrtite živali na mučen način -zakol živali brez predhodnega omamljanja. Ze od nekdaj velja: kakršen gospodar takšen pes. Ponovno opozarjam - ne puščajte psa čuvaja v tej vročini na sončni pripeki. Naj ima stalno svežo pitno vodo in vsakodnevni obrok izdatne neoporečne hrane. Mladi psički se hranijo do enega leta večkrat na dan. Uta naj bo psu primerno velika z nepremočjovo streho. Ce je pes privezan, naj bo veriga dolga najmanj 4 metre. Naj bo lahka, usnjena, ki ne sme stiskati ali drgniti vrata. Ce je pes v pesjaku, le-ta ne sme biti premajhen. Pesje družabno bitje, ne puščajte ga osamljenega. Po naravi je svobodno bitje in če je stalno na verigi ali v pesjaku, se počuti zavrženega, ujetega. Zato ga je treba dnevno spuščati, da se sprosti. Prosimo, poskrbite za pse ali muce, ki se potikajo po svetu iščoč hrane in zavetja, zapuščene in izgnane iz svojih dmov. Člani društev opravljamo redno ali občasno preglede pri imetnikih živali ter ukrepamo v skladu s svojimi pravilniki, občinskimi predpisi in republiškimi zakoni o varstvu živali. ■ Članica pri društvu za varstvo živali Štefka Kurent /CcUktiou '"ptumotjcvmk® čestitamo za ?att tub TST1 O MLINAR BORIS s.p. - Trgovina, Storitve, Transport MLINAR DARJA d.i.a. - Atelje za Projektiranje, Opremo Malgajeva 15, 3320 Velenje, tel. 063/864-730, fax 063/4976761 Obvestilo 0 Obveščamo vas, da bo skladno z odločbo M0 Velenje v času od 6. julija do 13. septembra zaradi rekonstrukcije zaprta Kidričeva cesta od Kersnikove do Kajuhove ceste. 0 š/ V) 5J -^Jtžie, i KUMLNNA ©m ARIS Celje Zelo konkurenčne cene, dostava brez po telefonu 063/ 481 -430; 0609/ 635 16 NAS VAS ŠPORT 2. julija 1998 70 let nogometa v Šmartnem ob Paki Svetla stalnica v slovenskem prostoru "Ko so davnega leta 1928 mladi fantje Vlado Steblovnik, Franc Klančnik ter Franc in Tone Meklav prinesli v Šmartno prvo nogometno žogo, najbrž niso slutili, da so zapisali prvo stran - danes lahko z gotovostjo rečemo - zelo dolge, razgibane in bogate zgodovine nogometne igre v Šmartnem ob Paki," je na svečani seji ob 70 - letnici šmarškega nogometnega kluba dejal Bojan Kladnik v slavnostnem nagovoru. Ta častitljivi jubilej so v Šmartnem ob Paki dostojno obeležili. Najprej s tednom nogometa, v katerem so svojo nadarjenost in lepe obete za šmarski nogomet v bodoče pokazali igralci mlajših selekcij, prazniku so svoj delež prispevale tudi nogometašice, najlepše pa je bilo v soboto popoldne in dol- Zaslužena priznanja v pravih rokah Zahvala najstarejšemu šmarskemu nogometašu Karlu Napotniku go v večer. Na lepo pripravljeni slavnostni seji v dvorani kulturnega doma je udeležence in goste najprej pozdravil predsednik kluba Avgust Reberšak, za njim pa je spomine na minulih sedem desetletij z lepimi obeti za prihodnost razčlenil Bojan Kladnik. "Ob častitljivi obletnici se zdi, da se kot že tolikokrat v svoji zgodovini, naš klub bliža enemu od svojih vrhuncev. Vedno so ga trdo delo z vsemi selekcijami, šmarska trma, srčnost in ponos, vračali tja kamor sodi - med najboljše v Sloveniji. Uspehi pomenijo veselje, neuspehi žalost in razočaranje. Tudi slednjega ni manjkalo v sedemdesetih letih, toda šmarski nogomet je v tem črpal novo moč, neuspehom so vedno znova sledili še večji uspehi," je dejal Bojan Kladnik. Dokumenti so jasni. Nogomet so v Šmartnem pričeli igrati leta 1928 in že samo dve leti kasneje so premogli kar dve ekipi - šmarsko in rečiško. V spominih še živijo "veliki" derbiji, tem so kmalu sledile tekme z ekipami z Ljubnega, Celja, Mozirja, Šoštanja Velenja, Polzele in od drugod. Dokumenti pričajo tudi o prvi tekmi v juliju leta 1945, o začetkih nastopanja v celjski področni zvezi, o "reorganizacijah," o vzponih in padcih. Pričajo tudi o največjem uspehu šmarškega nogometa, ki je z osvojitvijo naslova prvaka Slovenije v sezoni 1980 -1981 uspel izredni generaciji šmarskih nogometašev. Bojan Kladnik je o njih dejal: "Ta generacija je v sebi imela to kar manjka današnjim nogometašem - veliko srce, tovarištvo, željo po dokazovanju in neizmerno pripadnost klubu." "Danes je nogometni klub Šmartno zvezda stalnica na slovenskem nogometnem obzoiju, dobri rezultati vseh mlajših selekcij pa porok za uspešno deio v prihodnje. Posebnost šmarškega nogometa so tudi navijači. Vedno zadovoljno nezadovoljni, glasnejši na gostovanjih kot doma, pa vendar pravi v pravih trenutkih, ko z dušo in srcem doživljajo neuspehe in uspehe," je dejal govornik, ki seveda ni pozabil posluha občinskih veljakov, pomoči sponzorjev in donatoijev, predvsem ERE d.d., ki klubu pomaga že več kot deset let in ESOTECHA iz Velenja za zadnje obdobje, z željo, da bi vsi skupaj pripomogli tudi prihodnjim uspeliom. Na seji so podelili tudi priznanja. Srebrne plakete so prejeli: TEŠ, Martina Žohar, Stane Brunšek, Marjan Travner, ESOTECH, Alojz Omladič, Janez Prašnikar in Janko Vuzem, dobitniki zlatih plaket pa so: ERA d.d., Gvi-do Omladič, Bojan Prašnikar, Alojz Podgoršek, Ivo Berdnik in Alojz Polak. Slavje so nadaljevali na igrišču. V uvodni tekmi so številne gledalce navdušili šmarski in slovenski veterani. Domača zlata generacija seje nekdanjim zvezdam slovenskega nogometa z Brankom Oblakom dobro upirala v prvem polčasu, na koncu pa so bili gostje boljši s 5:1. Dva zadetka je "svojim"; Šmarčanom v dresu slovenskih veteranov dal tudi Bojan Prašnikar, ki do slavljencev ni bil posebej "prizanesljiv" tudi v drugi tekmi, ko so se "njegovi" državni prvaki, igralci Maribora Teatanica, zaigrali na vso moč in s 7:0 premagali prvo ekipo ESOTECHA. Seveda so Mariborčani bili deležni čestitk za naslov in želja za uspešno pot v Evropo, Šmarčani pa so pretekle in bodoče uspehe veselo proslavili na domačih tleh - in jih še bodo. VETERANI ŠMARTNEGA: I P. Podgoršek, Matko, A. Podgoršek,'■. Hanžekovič, Podvratnik, Frangeš, J. Podgoršek, Kodre, F. Podgoršek, I Lukner, Omladič, Kronovšek, ' Hren, Pokleka, Benetek, Kralj in Turnšek. ■ JP I Revija skokov spet navdušila Primož dobil vse Najboljši skakalec minulih dveh sezon na svetu Primož Peterka je na velenjski reviji smučarskih skokov s sijajnimi daljavami napovedal, da se tej "vlogi" tudi v novi sezoni ne namerava odreči. Kar trikrat je stopil na najvišjo stopničko. Dvanajsto nočno tekmo za rudarsko svetilko je bil obakrat najdaljši, njegov drugi skok pa je sploh bil imeniten. Poletel je kar na 82,5 metra, s čimer je izenačil dve leti stari rekord skakalnice Matjaža Kladni-ka, v prvem pa je pristal na 79,5 metra in za oba skoka dobil skupaj 230,5 točke. Peter Zon ta na drugem mestu je za njim ostal kar za 16,5 točke (77,77), mlajši od bratov Doležal Jan pa je za skoka 75 in 77,5 metra dobil 213 točk. Trenerja Jelko Gros in Luka Koprivšek sta bila nadvse zadovoljna tudi z nastopom mladega vala skakalcev, med njimi prav gotovo tudi s šaleškimi. Škalčan Milan Živic, ki sedaj tekmuje za kranjski Triglav, je bil odličen z 10. mestom (71,5, 74,5 in 196 točk), Rolando Kaligaro je bil 13. (72, 74 in 195), prijetno pa je presenetil 16 - letni Uroš Kočnik, ki je osvojil 19. mesto (72, 71,5 in 191,5), po prvi seriji pa je bil celo na 11. mestu. Bojan Hri-beršek in David Adamič sta med 54 skakalci osvojila 45. in 50. mesto med 54 skakalci iz osmih držav, ki so prav z velenjskima tekmama začeli letošnjo serijo te- Sportnik - športnica meseca Tudi v maju Katarina Srebotnik Za športnico meseca maja ste izbrali teniško igralko Katarino Srebotnik, ki je bila po vaši oceni najboljša že aprila. Na splošno velja, da se s številom poslanih kuponov niste posebej izkazali. Kakorkoli že, Katarini ste namenili 23 glasov, za njo sta s po 10 glasovi nogometaš Jernej Javornik in namiznoteniški igralec Uroš Slatinšek, motorni pilot Damijan Glinšek jih je prejel 9, vaše glasove pa so prejeli še Boris Kališek, Sandi Smerc, Petra Vihar, Mladen Dabanovič, Zoran Pavlovič, Anton Grobelšek in Zoran Rednak. Akcijo seveda nadaljujemo z izborom športnika ali športnice meseca junija. Vsak lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo biti pravi, vsak teden pa jih sprejemamo do torka zjutraj. V uredništvu vam tudi za ta mesec ponujamo nekaj kandidatov, odločitev pa je seveda vaša. Katarina še vedno ostaja na "listi," poleg nje so Uroš Kočnik (smučarski skoki), Damijan Vodušek (namizni tenis), Zoran Rednak (balinanje), Tina Pandža (plavanje) in Damijan Verbnjak (atletika). Žreb pri kuponih za mesec maj je bil naklonjen Darku Stra-hovniku s Prešernove 6 v Velenju, ki lahko svojo nagrado vnovči v lokalu Zeleni bar na Kardeljevem trgu v Velenju. r:---------------------1 i Športnica - športnik junija i I Glasujem za športnico(ka).................................................. | Naslov glasovalca............................................................ i i...............................................................................................1 i_______________________i kem za celinski pokal Tudi letošnja nočna skakalna prireditev ob umetni svetlobi ob velenjskem gradu je bila veličastna in tudi z njo so se prireditelji revije na najlepši način vključili v praznovanje stanovskega praznika velenjskih rudarjev. Navdušili pa niso le skakalci, ampak tudi člani pihalnega orkestra Premogovnika, ki so pod dirigiranjem mag. Ivana Marina ob strelih iz možnarjev in zvonjenju cerkvenih zvonov prvič na prostem izvedli uverturo 1812 Petra Iljiča Cajkovskega, s katero je ta veliki skladatelj glasbeno opisal znamenito Borodinsko bitko, v kateri so ruski vojaki porazili velikega Napoleona. Za imeniten nastop so jih gledalci nagradili z močnim in dolgim aplavzom. Množici ljubiteljev skokov pa je tudi letos zastajal dih, ko so začele nebo osvetljevati živopisane rakete mogočnega ognjemeta. Na nedeljski drugi tekmi celin- Po končani reviji je Primož izžrebal tudi srečneža, kije zadel fiesto. Bilo je vse pošteno, saj je gledal stran skega pokala so skakalci prvič tekmovali za pokal Gorenja. Kazalo je že, da bo nevihta preprečila to tekmo, pa tudi tekmo za nagrado prireditelja. Na koncu se je vendarle vse dobro izteklo, škoda je le bilo, da je veliko gledalcev dež zadržal doma. Zaradi močnega naliva so morali kvalifikacijske skoke kar nekajkrat prekiniti, toda zmagali so prireditelji, skakalci in maloštevilni gledalci, pregnali so grožnjo z neba in tekmo pripeljali do konca. Organizatorji so kvalifikacijsko serijo Izžrebane vstopnice Vstopnica št. 00986 - avto ford fiesta, 001213 - hladilnik Gorenje, 001850 - vikend paket za 3 osebe v Iux apartmaju v Uma-gu, Agencija Manager, 001894 - enodnevni izlet v Benetke za 1 osebo, Agencija Palma. Nagrade lahko dvignete v roku 1 meseca od objave v časopisu Naš čas pri g. Alojzu Jevšenaku, tel.: 857-652. NK Rudar Tudi Javornik in Vidojevič ostala Nogometaši velenjskega Rudarja so v ponedeljek začeli priprave na novo prvenstveno sezono. Te bodo za spremembo od prejšnjih let opravili kar doma, saj ocenjujejo, da imajo za to izvrstne možnosti. Velenjčani bo novo trikrožno ligo dvanajstih ekip začela skorajda v enaki podobi, kot je sklenila minulo (tudi s treneijem Dragom Ko-stajnškom), pa čeprav so mnogi nogometaši (Balagič, Pavlovič, Caushl-lari, Javornik ...) celo že pred koncem sezone napovedovali spremembo klubske barve. Vsi štirje bodo še naprej Velenjčani, saj je pogodbo podasljšal včeraj tudi Jernej Javornik, v torek je to storil tudi Zivojin Vidojevič, "rudarji" pa so postali tudi: prav tako v torek Simon Pire (prej Protonavto Publikum), včeraj Zlatko Čerimovič (prej Korotan), že pred dnevi pa 23-letni Zagrebov igralec Goran Granič. ■ vos Rolando Kaligaro se iz nordijske kombinacije uspešno vrača k skokom upoštevali kot prvo v konkurenciin tekmovanje je bilo rešeno. Primož je bil tudi na tej tekmi , obakrat najdaljši in tudi edini, kiji preskočil 80 metrov (79,5,81 in 2 točk), 14 točk za njim je bil Pets I Žonta (79,76,5 in 219 točk), tretji p | Damjan Fras (78,75,5 in 216 točk), J seveda so vsi trije člani slovenski A reprezentance. Na četrtem mesta I je bil prvi tujec Švicar Marco Steina-uer (75, 75 in 209), peti pa je i 16 - letni Uroš Kočnik, državni prvak do 16 let, je ] bil veliko presenečenje nočne tekme I Avstrijec Mathias Wallner (77,5,73 in 204). Tretji z nočne tekme Čeli Jan Doležal se je v nedeljo moral sprijazniti s sedmim mestom, boljši od njega je bil tudi njegov rojak Ja-roslav Kahanek na šestem. Na nedeljski tekmi je bil Rolando Kaligaro 15., Milan Živic 17., Uroš Koč-1 nik 24., Marko Zorko pa 44. Enak vrstni red treh najboljših I kot na tekmi za pokal Gorenja je bil tudi v tekmi za najdaljši skok. Primož je pristal pri 82 metrih, Peter | Žonta pri 79 in Damjan Fras pri 78. ■ vos I Rekli so: Predsednik častnega odbora revije mag. Jožko Čuk: "Navdušen sem nad revijo, nad visoko kakovostjo organizacije, še posebej nad uspehom naših skakalcev, Primož peterka pa me vedno znova preseneča s psihološko kondicijo. Prireditev je v celoti uspela, osebno sem zadovoljen, ker je tudi tudi veliko sponzorjev iz gospodarstva pokazalo interes, zato sera prepričan, da ta prireditev ima perspektivo v naslednjih letih. Tudi sam bom po svojih močeh prispeval, da bo ta prireditev ostala naprej." Predsednik organizacijskega odbora Borut Meh: "Revija je gotovo okrepila svojo dušo, tokrat smo jo popestrili s tekmo najboljših za najdaljši skok, torej je revija kot celota zares uspela. Z veličastno sobotno tekmo za rudarsko svetilko smo dodali lep delež k prazniku naših rudarjev, zelo lepega tudi pihalni orkester s sijajno izvedbo, t udi ognjemet je bil po moje najlepši doslej. Prepričan sem, da so uživali tudi člani velenjskega Premogovnika, zato jim v imenu organizacijskega odbora čestitam - srečno rudarji." .julija 1998 ŠPORT IN REKREACIJA KAK ČAS 17 Atletske novice Sedem zmag na mitingu mladih Preko 100 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Češke je nastopilo na atletskem mitingu mladih v Murski Soboti, mladi velenjski atleti in atlwetinje pa so bili s sedmimi prvimi mesti zelo uspešni. Med mlajšimi mladinci so zmagali Jure Pocajt v daljini, Miha Bandalo na 300 m ovire, Sebastijan Kavcl v višino, Boris Vugrinec pa je bil drugi na 2000 m; Neca Čepelnik je zmagala pri mlajših mladinkah na 300 m ovire; Alenka Majdak je bila prva v višini pri starejših mladinkah; pri pionirkah je bila Jožica Hozjan prva na 300 m, Nika Hudej druga, pionirke pa so zmagale še v štafeti 4 300 m; pri članih je bil Marko Štor tretji na 100 m. Norme še ni V super ligi tekmovanja za evropski pokal v ruskem St. Pe-tersburgu je za slovensko reprezentanco v teku na 800 m in v štafeti 4 x 400 m nastopila tudi Jolanda Čeplak. Na 800 m je v izredno močni konkurenci osvojila osmo mesto, s časom 2:03,70 pa je za sekundo in 20 stotink zaostala na normo za evropsko prvenstvo v Budimpešti. Srečne številke Na mednarodnem atletskem mitingu v Velenju izžrebane naslednje vstopnice: za 1. nagrado - 01255, za 2. nagrado -02551, za 3. nagrado - 01548. Balinanje Zdrs na lestvici Balinarji v 1. državni ligi so odigrali 9. in 10. prvenstveni krog. Bali-I narji ekipe Velenje Premogovnik so obakrat gostovali in obakrat I izgubili. Najprej z Bistrico z 8:16, nato pa s 7:17 z vodilno Jadran I Pakirko. Dva poraza pomenita zdrs na lestvici; saj so sedaj na 6. mes-I lu, vendar za ekipami pred njimi zaostajajo le malo, pred zasie-I dovalci pa imajo veliko prednost. Zoran območni prvak Na prvenstvu štajersko - dolenjske območne zveze v hitrostnem I zbijanju za mladce je premočno zmagal Zoran Rednak (69), drugi jebil Siniša Moravac (1946), tretji Bojan Špoljar (34) in četrti Dra-j ian Simič (25). V soboto državno prvenstvo Balinarsko športno društvo Velenje Premogovnik bo v soboto, 4. I julija, izvedlo državno prvenstvo v hitrostnem zbijanju za mladince. I Lanski naslov bo branil Zoran Rednak, na osrednjem balinišču v Ve-snju pa ga bodo pričeli ob 9.00. % Ranč Burger Veniše Privlačen konjeniški turnir Na Venišah pri Nazarjah je bila v soboto in nedeljo lepa konjeniška prireditev, ko sta Ranč Burger in občina Nazarje gostila turnir Konjeniške zveze Slovenije v preskakovanju ovir in tekmovanje kočij eno in dvovpreg. Nedeljsko tekmovanje kočij je sicer skalila nevihta, tokratni prireditelji pa vseeno pričakujejo, da bo to panogo »svoje okrilje prevzela tudi slovenska konjeniška zveza. Zares lep je bilo sobotno tekmovanje v preskakovanju ovir v štirih disciplinah. Prijetno vreme, privlačen parkur,v zanimivi nastopi, čudovito okolje Veniš in izvrstna ponudba hotela Štorman so prispevali k temu, največ pa seveda tekmovalci in tekmovalke s svojimi konji. Na popoldanski uradni otvoritvi so bil številni gostje, med njimi tudi župan občine Nazarje, ki je izrazil posebno zadovoljstvo ob krepitvi turistične ponudbe in razvoju konjeniškega špoorta na čudovitem predelu Veniš. Izidi - A 1 , 1.00 m: brez kazenskih točk je parkur opravilo devet jahačev, iz KK Velenje so to bili Maja Novak (Okser Hilton), Tjaša Copot (Carlito), Borut Knapič (Scampolo), Nataša Burger (Okser Gitano) in Niko Lah (Perle); A2- 1.10 m, mladinci : 1. Janez Krumpak (Finezza Kodak Gold) iz Krumperka, od Velenjčanov pa sta bila najboljša Robi Skaza (Galan) na 5. in Tjaša Copot (Carlito) na 6. mestu; L - 1.20 m: 1. Andrej Kučer (Patricia) iz Gotovelj, 6. Miro Skalicky (Vivien), 9. Valerija Pirmanšek (Moreš), 10. Uroš Štraus (Csako), vsi KK Velenje; Ma - 1.30 m: 1. Matjaž Cik (Delano n Albatros) iz Velenja, 2. Sandi Smolnikar (Mr.Major) iz Krumperka, 3. Aleš Pevec (Felis Rhapsody) iz Velenja. Zares lepa dvodnevna prireditev je le še potrdila, da na Venišah shitrimi zamahi nastaja novo konjeniško središče. m jp Plavanje Državni rekord in sedem medalj V Krškem je bilo preteklo soboto in nedeljo državno šprintersko prvenstvo. Kar 354 plavalcev iz 15 slovenskih klubov se je potegovalo za naslove državnih prvakov v štirih starostnih kategorijah in v absolutni konkurenci. Tekmovanje je potekalo v treh delih: predtek-movanje, finale po posameznih kategorijah in absolutno finale. Tudi tokrat so se plavalci velenjskega kluba zelo izkazali. Osvojili so 7 medalj: 1 zlato, 4 srebrne in 2 bronasti ter postavili državni rekord v kategoriji kadetinj. Državna prvakinja je postala Tina Pandža, medalje pa sta osvojila še Jernej Ocepek in Nina Sovinek. Državni rekord za kadetinje so postavile Maja Sovinek, Nina Sovinek, Teja Tomažič in Tina Pandža v štafeti 4 x 50 m mešano z rezultatom 2:15.72 (1,58 sekunde bolje od starega rekorda iz leta 1994). Rezultati plavalcev, ki so se uvrstili v finale med najboljših osem: deklice - 50 m prosto: 5. Nina Kugonič 31.38; 50 m hrbtno: 7. Nina Kugonič 37.40; dečki - 50 m prosto: 2. Jernej Ocepek 27.32; 50 m hrbtno: 2. Jernej Ocepek 31.57; 50 m delfin: 3. Jernej Ocepek 30.15; kadetinje - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 29.31, 3. Nina Sovinek 30.34; 50 m prsno: 5. Nina Sovinek 38.53; 50 m hrbtno: 2. Tina Pandža 33.29, 4. Maja Sovinek 34.17; 50 m delfin: 2. Tina Pandža 31.83,5. Nina Sovinek 32.80; kadeti -50 m hrbtno: 5. David Danev 31.86; mladinke -50 m hrbtno: Helena Dolšak 36.05; mladinci - 50 m prosto: 6. Bojan Knez 26.38, 8. Mario Petras 26.97; članice - 50 m prsno: 4. Mateja Udovičič 38.49. Absolutno ženske - 50 m prosto: 4. Tina Pandža 28.82; 50 m delfin: 5. Tina Pandža 32.03; štafeta 4 x 50 m prosto: 5. Velenje 2:01.82 (Helena Dolšak, Teja Tomažič, Nina Sovinek in Tina Pandža); štafeta 4 x 50 m mešano: 4. Velenje 2:15.72 (državni rekord za kadetinje). ■ Marko Primožič Med najmnožičnejšimi Čeprav so nekateri zbali, da bo po hudi pripeki dež, nekaj kapljic je resda priletelo na zemljo, se je olimpijskega teka v Velenju udeležilo kar 462 ljubiteljev tovrstne rekreacije v naravi. Pripravili so ga zaposleni v TRC Jezero s startom in ciljem v njihovem avtokampu, ki so z žrebom poskrbeli, daje 34 udeležencev odšlo domov tudi z zanimivimi nagradami, posebej pa so nagradili tudi najstarejšo udeleženko in udeleženca pa tudi najmlajšega; to je bil komajda dva meseca star dojenček, kije približno šest kilometrov dolgo progo "pretekel" v vozičku s pomočjo mamice. To je bil že dvanajsti in hkrati zadnji olimpijski tek v državi, velenjski pa gotovo sodi med najbolj množične. ■ vos Nemških "navijačev" ni bilo Zmagala prva ekipa graščakov Prejšnjo soboto je bilo zanimivo v velenjski Rdeči dvorani, saj so domači rokometni navijači Šaleški graščaki pripravili drugi mednarodni turnir navijaških skupin. Zal ekip iz Nemčije ni bilo, verjetno zaradi nogometnega prvenstva, tako da so moči merile samo slovenske navijaške ekipe iz Trbovelj, Celja in Velenja. Prvo mesto je osvojila prva ekipa Šaleških graščakov, ki je v finalni tekmi s 15:14 premagala torcido iz Trbovelj. Zanimivo, velenjsko ekipo je okrepila - pravila to dovoljujejo - tudi odlična rokometašica, sedaj članica ljubljanske Krim Electe, Tanja Oder, ki je bila s sedmimi zadetki tudi najboljša strelka finalnega obračuna, strelci pa so bili še Zlatko Svečko trikrat, po dvakrat pa Tomaž Kumer, Andrej Rupreht in Tomaž Pungartnik Lokostrelski klub Indiana Gostitelji odlični Na kmetiji Gradišnik v Logarski dolini je domači LK Indiana prejšnjo soboto izvedel tekmovanje za CAMO pokal, na katerem je nastopilo preko 100 tekmovalcev iz Češke, Hrvaške in Slovenije. Ob odlični organizaciji so se gostitelji izkazali tudi z odličnimi tekmovalnimi dosežki, zlasti s samostrelom. Vsa najboljša mesta s samosatrelom so osvojili člani LK Indiana. Zmagal je Toamaž Praprotnik, kije celo dosegel za pet točk boljši izid od evropskega rekorda, drugi je bil Janko Pinter, tretje mesto pa sta delila Sandi Huič in Gorazd Grosek. V kategoriji lok CU je zmagal Uroš Krička (DLLL Mobitel Ljubljana), v kategoriji lok 3D pa Tomaž Filipič (ZSČ Ljubljana). Ponosni na svojega skakalca Motorno kolo in štedilnik za Milana Na letošnji Planici seje Milan Živic z dobrim nastopom dokazal, daje zelo nadarjen skakalec. S 14. in 28. mestom je prvi Velenjčan, ki je osvojil točke v svetovnem pokalu, tega pa so se še zlasti razveselili v njegovih Skalah in tudi v Gorenju kot generalnemu pokrovitelju naših reprezentanc. Tedaj so si dejali - Milan si za to zasluži nagrado. Prejšnji četrtek, na dan državnosti, so predstavniki športnega društva Škale - Hrastovec povabili Milana medse skupaj s celotno reprezentanco in glavnim trenerjem Jelkom Grosom na čelu, zaradi mature je manjkal le Primož Peterka. Reprezentanti so najprej odigrali tekmo v malem nogometu z domačo žensko ekipo (4:1), nato pa mu je v dvorani tamkajšnjega doma med priložnostno slovesnostjo, ki so jo z nastopom popestrili domača plesna skupina Hip hop frkl-je in ansambel Živic, predsednik društva Herman Arlič (na posnetku) izročil ključe motornega kolesa, darilo donatorjev, predstavnik Gorenja Zdenko Hriberšek pa ga je za prve točke nagradil s kombiniranim štedilnikom Gorenja. ■j VGS Črni in beli rudarji Velenjčani zmagovalci Pred nedavnim je bilo v Lendavi 4. Mednarodno srečanje "črnih" in "belih" rudarjev. V šestih disciplinah so nastopile ekipe šestih rudnikov iz Slovenije in sosednje Madžarske. Velenjska ekipa je nastopila v vseh disciplinah in osvojila pokal za skupno prvo mesto, uvrstitve v posameznih panogah pa so: 3. mali nogomet, 4. kegljanje, 4. streljanje, 1. pikado, 4. šah, 1. ribolov. Velenjčani so osvojili 52 točk, druga ekipa RHT Trbovlje 50 in tretja Lendava 48. Prihodnje srečanje bo naslednje leto v madžarskem Veszpre-mu. Medobčinska liga Škale 98 Sklenili pomladanski del V prvi in drugi ligi malega nogometa v Skalah so sklenili pomladanski del prvenstva, jesenskega pa bodo pričeli 28. avgusta. V obeh ligah sta se na vrhu izdvojili po dve ekipi, v prvi ligi ŠD Skale Hrastovec in Kam-noseštvo Kozjak, v drugi pa še bolj prepričljivo Kalimero in KMN Bambino. Izidi 9. kroga v prvi ligi: Texas KK Zbičajnik - Mušketirji 0:2, KMN Fori Škale - Mušketirji Cigrad Kajuh 2:1, SK Cirkovce - Saloon Mins 3:3, Kamnoseštvo Kozjak - Avtoprevozništvo Sovič 2:1, NK Vigo Herbi - ŠD Skale Zlatorog 2:2; vrstni red po pomladanskem delu: 1. ŠD Škale Hrastovec 21, 2. Kamnoseštvo Kozjak 20, 3. KMN Fori Škale 17, 4. NK Vigo _ Herbi 16,5. Mušketirji Cigrad Kajuh 15, 6. Saloon Mins 12, 7. Mušketirji 12,8. Texas KK Zbičajnik 6,9. ŠK Cirkovce 5,10. Avtoprevozništvo Sovič 1; s 7 zadetki je najboljši strelec Matjaž Turnšek (Kamnoseštvo Kozjak). V drugi ligi so odigrali 10 krogo, izidi zadnjega pa so bili: KMN Fori II Avtoličarstvo Vodišek - Zavodnje 0:5, S Team - Okrepčevalnica Mastig 0:2, Kalimero - Veplas 1:0, Flamengo - KMN Bambino 2:3, NK Vigo Teves - Skaza Trans 5:1, Trobentice proste; vrstni red: l.Kalimero 28, 2. KMN Bambino 25,3. Veplas 19,4. NK Vigo Teves 19,5. Skaza Trans 16,6. Flamengo 15, 7. Zavodnje 14, 8. Okrepčevalnica Mastig 10, 9. Trobentice 6 (-1), 10. S Team 4, 11. KMN Fori II Avtoličarstvo Vodišek 3; s 13 zadetki je najboljši strelec Boris Ograjenšek (Bambino), po 12 pa so jih dosegli Marko Kodrun (Zavodnje), Janez Vozelj (Kalimero) in Borut Aristovnik (Bambino). Športno društvo Škale - Hrastovec Že 14. "olimpiada" Tako imenovana škalska vaška olimpiada privabi vsako leto veliko ljudi od blizu in daleč. Člani ŠD Škale - Hrastovec so prepričani, da bo tako tudi v soboto, ko se bo od 14. ure dalje vseskozi nekaj dogajalo. V tekmovalnem delu bo preizkusilo svojo spretnost, hitrost in moč kar petnajst ekip krajevnih skupnost Šaleške doline, iz sosednjih občin pa tudi iz severovzhodnega dela države (Voličina, Radovci), prišli pa bodo tudi Sevničani.Tekmovali bodo v vlečenju vrvi, ki bo hkrati veljalo za državno prvenstvo, košnji in grabljenju ter v podiranju dreves. Predstavili se bodo tudi mladi harmonikarji, že osmič pa se bodo na olimpiadi zbrali Škalčani, ki so morali zaradi ugrezanje zemlje zapustiti rodni kraj. Člani društva bodo pripravili tudi bogat srečelov, da bo vse trajalo pozno v noč pa bodo poskrbeli Gorenjski muzikantje s humoristom Klemenom Koširjem. 18 NAS VAS OBVESCEVALEC 2, julija 1998 DEŽURSTVA Zdravniki: Četrtek, 2. julij - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Žuber, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Blatnik Petek, 3. julij - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Stravnik. Kočevar, nočni dr. Urbane in dr. Lazar Sobota, 4. julij - dežurni dr. Friškovec in dr. Budnjo Nedelja, 5. julij - dežurni dr. Friškovec in dr. Budnjo Ponedeljek, 6. julij - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Stravnik, nočni dr. Lazar in dr. Stupar Torek, 7. julij - dnevni dežurni dr. Žuber in dr. Blatnik, nočni dr. Gusič in dr. Stravnik Zobozdravstvo: 4. in 5. julij - dr. Darinka Šuster, v zasebni zobni ambulanti na Stanetovi 27 v Velenju. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303). Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 3. julija do 10. julija - Ivo Zagožen, dr. vet. med., mobitel: 0609/633-677. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Jože Stropnik, Lepa njiva št. 89 in Mateja Robida, Topolšica št. 129; Alojz Trček, Sevnica, Planinska c. št. 19 in Majda Fišer, Velenje, Koroška c. št. 15; Milan Vošnjak, Velenje, Ljubljanska c. št. 26 in Brigita Stropnik, Velenje, Ljubljanska c. št. 26. Upravna enota Žalec Poroka: Mitja Popit, Žalec in Barbara Holobar, Vrbje; Božidar Rojnik, Velika Pirešica in Lidija Novak, Velika Pirešica; Ernest Golavšek, Žalec in Irena Šlogar, Vrbje; Damjan Planinšek, Petrovče in Jasna Živkovič, Šoštanj. Smrti: Alojzija Cencen, stara 90 let, Latkova vas 257; Ivana Rovšnik, star 78 let, Preserje 9. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 22. junija do 28. junija 1998 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SOg/m3 zraka. 22.6. AMP Šoštanj 130 mikro-g/m3 22.6. AMPZavodnje 160 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 22.junija do 28.junija 1998 IdLoS— ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VBJKI VRH ZAVODNJE VELBUE GRAŠKA G. □ 22.6. D23.6. B24.6. [125.6. D26.6. B27.6. B28.6 Delovni čas knjižnice julija in avgusta: VELENJE ponedeljek, sreda : 13.-19. ure torek, četrtek, petek: 8. -13. ure ŠOŠTANJ: ponedeljek: 12.30-18.30.ure ' petek:9.30-14.30.ure ŠMARTNO OB PAKI: julija zaprto avgusta vsak četrtek :12. -18..ure Telefonske številke: Velenje:853-265,852-938 ' Šoštanj:882-121 Šmartno ob Paki:885-017 Posebno obvestilo: VELENJSKA KNJIŽNICA BO OD 7. DO 12. SEPTEMBRA T 998 ZARADI INVENTURE ZAPRTA. s:l':'M:?*U&.ra ■::;■;.;;;:■■.:>:■",:■ ■■ i ;;:■ ,■,. : .■:. - ^■ ■ ■ : ■ ::■■:< ^ ■ > ■..■: ■:■ • ___ PIAUA IAGUNA f®H® POČITNICE V POREČU SO NEKAJ POSEBNEGA, SO DOŽIVETJE! Želimo vas informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 25. julija. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase I Dnevna najemnina apartmaja že od 8.360 Sit (89 DEM)! Dobrodošli v autokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Istra, Laguna Gran Vista, Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona na osebo na dan že od 6.110 Sit (65 DEM)! V hotelih B kategorije: Delfinu, Galebu so cene polpenziona na osebo dnevno manjše od lanskih: že od 5.170 Sit (55 DEM)! V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracij e! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 207 Sit (2,20 DEM) po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12-18 let pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410-101 fax: 00 385 52 451-044 A 3Mii» ALEA group d.o.o. Ceije Gradbena operativa Ložnica 43, 3310 Žalec ALEA group Na podlagi sklepa kolegija direktorja objavljamo RAZPIS ZA SPREJEM V DELOVNO RAZMERJE 1. gradbeni tehnik pripravnik 2 osebi 2. tesar pripravnik 3 osebe 3. zidar pripravnik 3 osebe POGOJI ZA SPREJEM V DELOVNO RAZMERJE: 1. Vozniški izpit B kategorije za vse tri točke 2. Pod točko 1. je potrebno aktivno znanje vsaj enega tujega jezika Za vse naštete točke je potrebno oddati pisne prošnje na naslov podjetja. Prošnje sprejemamo do 13. julija. Sprejeti kandidati bodo pisno obveščeni do 31. julija. ALEA group d.o.o. Celje Gradbena operativa Ložnica 43, 3310 Žalec j_j— Na podlagi sklepa kolegija direktorja objavljamo RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LET01998/99 za naslednje šolske programe: 1. študij gradbeništva 1 štipendija 2. študij strojništva 1 štipendija 3. gradbeni tehnik 2. letnik 2 štipendiji za poklice po starih programih za učence 2. letnikov: 4. poklic zidar 3 štipendije 5. poklic tesar 3 štipendije 6. poklic ključavničar 1 štipendija 7. poklic avtomehanik 1 štipendija 8. poklic montažer vodovodnih instalacij 1 štipendija 9. poklic montažer toplovodnih instalacij 1 štipendija RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000 za poklice po novih (dualnih) programih: 10. poklic zidar 5 štipendij 11. poklic tesar 5 štipendij Za vse naštete točke je potrebno oddati pisne prošnje na naslov podjetja. Za točke od 1 do 9 sprejemamo do 13. julija., točki 9 in 10 pa do 1. decembra. Sprejeti kandidati bodo pisno obveščeni do 31. julija po točkah od 1-9, po točkah 10 in 11 pa do 15. decembra. SERVIS B I R O T E H N ELEKTRONIKA BRUNO PODVINSEK S.P. Mobil: 0609 638 714 Tel./fax: 063 893 385 ČETRTEK,2. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje PETEK, 3. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; I Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 5. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današn dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Trič trač in ostale čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 6. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 1 07,8 Avto moto hereov; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.1 Na svidenje. TOREK, 7. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Nasvidenje. SREDA, 8. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.0 svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Poletnih IS Radia Velenje in tednika Kaj; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Nasvidenje. VELIKA DVORANA ZADNJI UDAREC (znanstvenofantastični triler), DTS vsak dan, od 1. do 5.7., ob 18. in 20.30 uri Režija: Mirni Leder Vloga: Robert Duvall, Tea Leoni, Elijah Wood Dolžina: 121 minut Zemlji se bliža komet, ki je tako masiven, da bo ob trku z Zemljo povzročil konec življenja. Skupina astronavtov ima brezupno nalogo, da odvrne komet. Nalogo, v kateri morajo zastaviti svojo prihodnost za prihodnost sveta. GEORGE IZ DŽUNGLE (komedija), D0LBY DIGITAL Ponedeljek, 6.7., ob 18. uri Režija: Sam VVeisman Vloga: Brendan Fraser, Leslie Mann Dolžina: 94 minut Simpatična komedija za poletne dni s čudovitimi zvočnimi efekti! ŽELIM SI TE (romantična komedija), D0LBY DIGITAL Ponedeljek, 6.7., ob 20. uri Torek, 7. 7., ob 18. in 20. 30 uri Režija: Nicholas Hytner Vloga: Paul Rudd, Jennifer Aniston Dolžina: 112 minut Film pripoveduje zgodbo o samostojni in samosvoji ženski, ki se zaljubi v geja zato, ker je on vse tisto, kar pričakuje od moškega in naivno upa, da izostanek seksa ne bo nikakršen problem oziroma da bo ob splošni idili tudi seks sam po sebi prišel... TITANIK (romantični spektakel), DTS Od srede do nedelje, od 8. do 12. 7., ob 17. in 20.30 uri Režija: James Cameron Vloga: Leonardo DiCaprio, Kate VVinsIet Dolžina: 190 minut Film leta! Dobitnik 11 Oskarjev! Ponovno v Velenju za vse zamudnike! Izjemni zvočni efekti! Cena vstopnice 700 SIT! MALA DVORANA GEORGE IZ DŽUNGLE (komedija), D0LBY SR. Sobota in nedelja, 4. in 5.7., ob 16. uri Otroška matineja! Cena vstopnice 400 SIT! ZADNJI UDAREC (znanstveno-fanstastični triler), D0LBY SR. Ponedeljek in torek, 6. in 7.7., ob 19. uri ŽELIM SI TE (romantična komedija), D0LBY SR. Sreda, 8.7., ob 19. uri Cena vstopnice za redne predsta-1 ve je 600 SIT, cena vstopnice 2 otroške matineje je 400 SIT. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik | na št. 856-384 (Kino Velenje) od 8. do 14. ure. KINO VELENJE - V HOTELU PAKA 2. julija 1998 OBVEŠČEVALEC NAŠ i:AS 19 MALI OGLASI APARATI & STROJI KOSILNICO BCS 110 cm, mala kolesa in Sipov tračni obračalnik 180 cm prodam. Telefon 854-783. KIPERBUŠ DERBI 84 in Pianino Belarusia, poceni prodam. Telefon 865-578 ali 853-388. KUPIM KUPUJEM DELNICE GORENJA ter ostale PID-e. Zbiramo certifikate, ki jih niste vložili. Telefon 862-392 LOKALI ODDAM POSLOVNI PROSTOR 36 m2, Trg mladosti. Telefon 882-493. POSESTI V KAVČAH pri Velenju (800 m iz Velenja) prodam zemljo v izmeri 87 a (gozd, travnik), primemo za vikend. Telefon 062-514-717 ali 041-704-384. HIŠO V ŠOŠTANJU, vrt, garaža, toplovod, prodam. Telefon 882-551. VEČJO STANOVANJESKO HIŠO z delavnico, možnost poslovnih prostorov, prodam. V račun vzamem stanovanje. Telefon 063-720-057. RAZNO PRODAM RABLJENO JEDILNICO, mizo, 6 stolov, 2 nizki komodi, prodamo. Telefon 832-367. OTROŠKI VOZIČEK, sončnik, peč na olje, bojler, opaž 40 m2, ČTV, prodam. Darko Zupane, Cesta Talcev 14,Šoštanj od 15. do 20. ure. ZELO DOBRO OHRANJENA GARAŽNA VRATA, 2250 x 2050 prodam za 40.000 SIT. Telefon 829-565. REDEČE VINO, sorta izabela, prodam po ugodni ceni. Telefon 852-983. ŽGANJE MEŠANO, jabolka, hruške, 1 I/600 SIT, prodam. Telefon 063-882-075. OMARO ZA OTROŠKO SOBO in nadstropne postelje, prodam. Telefon 850-703. DVE OTROŠKI KOLESI in dva od- dojka prodam. Telefon 063-893-063 zvečer. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK Inglesina, star 9 mesecev in torbo za nošenje dojenčka, novo, prodam. Telefon 858-524. EVRO PRIKLOP za R-5 in staro sadno prešo za okras, ugodno prodam. Telefon 882-682. OTROŠKO POSTELJO, ugodno prodam. Telefon 865-515 po 20. uri. OTROŠKI VOZIČEK Inglesina, globok s športnim sedežem, velika kolesa, skoraj nov, ugodno prodam. Telefon 858-011. PEČ NA OLJE, litoželezno, novo ter športne vzmeti za Golfa 2, prodam. Telefon 893-014. STANOVANJA KONFORTNO 2,5 sobno stanovanje v Celju, prodamo. Telefon 707-051 ali 041-620-450. DVOSOB. STANOVANJE V VELENJU oddam v najem. Telefon 857-825. V CENTRU VELENJA oddamo opremljeno II. sobno stanovanje za 5 let ali po dogovoru. Šifra "Poštenost". V VELENJU prodam enosobno stanovanje 43 m2, pri kotalkališču. Telefon 852-913. DVOSOBNO STANOVANJE 73 m2, prodam. Telefon 851-657 ali 833-754. OPREMLJENO GARSONJERO na Goriški ulici oddam. Telefon 853-284. KUPIM MANJŠE STANOVANJE v Velenju ali Šoštanju. Telefon 853-189. VOZILA OBRAČALNIK ZA TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, prodam. Telefon 893-532. ZASTAV1101 in 128, lepo ohranjeni,prodam. Telefon 882-940. PRODAJAMO GORSKO KOLO, skoraj novo, za starost 8 let. Telefon 831 -154. JUGO 45 KORAL, I.89, reg. do mar- ca, prodam za 150.000 SIT. Telefon 041-643-235. ŽIVALI PODARIMO BELE MUCKE. Telefon 881-158. DELOVNO KOBILO NORIK prodam, ali zamenjam za brejo. Telefon 882-941. ZAMENJAM BIKA 500 kg za kravo ali brejo telico. Telefon 885-485. PRAŠIČA ZA ZAKOL, 140 kg, prodam. Telefon 893-578. TELICO SIVE PASME iz A kontrole, 350-400 kg ter bikca sive pasme, star 6 tednov, prodam za nadaljno rejo. Telefon 892-374. ODDOJKE od 20 do 35 kg. prodamo. Telefon 722-376 ali 709-340. RJAVE KOKOŠI, v polni nesnosti in pujske od 20 do 25 kg, prodamo. Telefon 885-056. SREMI5 ... N6FR£J»ktNlWE > • garsonjero v Šoštanju - 26 m i • dvosobno stanovanje v Šoštanju : - 61 m • poslovni prostor v Velenju pritličje - tržnica - 24 m i • dvosobno stanovanje v Velenju i • manjšo hišo v okolici Velenja in v ' Savinjski dolini 063/861-835,0809/624-775 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON: 063 / 863 - 664, MOBITEL 0609 / 636 - 939 - POGREBNE STORITVE V CELOTI - PREVOZI - UREDITEV DOKUMENTACIJE - NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije - glede oskrbe sporočajo dežurni službi nunalnega podjetja na telefone: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU OLJE ZVEZDA 12/1 L 199,90 PIV0PL0C. 0,5 L 24/1 2599,00 MOKA T 500 25/1 KG 62,90 JERUZALEMČAN 12/1 L 369,90 SLADKOR 50/1 KG 122,90 DETERGENT ZA POSODO 4L 369,90 VEGETA1 KG 799,90 PERSIL 5,4 KG 1129,90 BAR KAVA 100 G 149,90 TOAL. PAPIR CARL. 10/1 259,90 ALPSKO MLEKO 12/1 L 114,90 MEHČALEC B0H0R 4 L 349,90 KOMPOT BRESKEV 6/1 KOM 199,90 KRMNI JEČMEN 26,90 RADENSKA 6X1,5 L 707,40 KRMNA KORUZA 24,90 BIBITAORA LAHKA6X1,5 L 659,40 KOSILNICA LAKS GT32 40990,00 NA ZALOGI AGREGATI ZA PRANJE IN AGREGATI ZA ELEKTRIKO. PRI NAKUPU KOLES PA VAM NUDIMO 10 % POPUST. *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* PREMOGOVNIK UELENJE OBRAT 0PP BET0NARNA Spoštovane kupce in poslovne partnerje obveščamo, da vam v betonarni Premogovnika Velenje lahko po ugodnih cenah in plačilnih pogojih ponudimo vse vrste betonov in dostavo z avtomešaicem. Za vse betone zagotavljamo ustrezna potrdila o kakovosti. Za informacije pokličite na tel.: 855-312, int. 1520. Obiščite nas, mi uas pričaHuiemo! ZAHVALA Ob bolečem spoznanju, da ni več med nami našega dragega očeta, starega očeta, pradedka, tasta in strica IVANA HUDOURNIKA 25.12.1908 - 22. 6. 1998 iz Škal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala družinama Špital, Verboten ter sosedi Lojzki. Posebna hvala dr. Kralju in patronažni službi za skrb in nego, govornikoma, pevcem, rudarski godbi in častni straži ter č. g. duhovniku za svečan obred. VSI NJEGOVI Vedno nam bo za zgled tvoj pronicljivi um, tvoja skrb in ljubezen in tvoj neizmerni pogum. ZAHVALA Na pragu poletja se je utrnila življenjska lučka našega ljubega STANETA SEVČNIKARJA iz Podkraja 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sokrajanom, sodelavcem iz TEŠ ter znancem, ki ste mu namenili dobro misel, darovali cvetje, sveče ter ga pospremili na poslednjo pot. Prisrčna hvala požrtvovalnemu osebju Intenzivnega oddelka interne medicine iz Celja, hvala radioamaterjem, čebelarjem, posebno pa prijateljem lovcem za ganljivo slovo, hvala godbi, rogistom in pevcem, hvala za tople besede govornikoma. Spoznali smo, kako veliko je ljudi, ki ste ga imeli radi. Hvala vam! Žena Helga, hčerka Polona z možem Igorjem, sin Jure z ženo Branko, vnuki Jernej, Gašper in Anže, sestra Greta z družino in družini Vaupotič in Juršič. Velenje, 29.6.1998 Le delo, skrb, skromnost in poštenje, bilo tvoje je življenje. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega očeta, dedija in brata RUDIJA ŽOHARJA 17. 11.1937 - 24. 6.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili bolečino, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom Hliševim za pomoč in Ivanu za poslovilni govor. Iskrena hvala teti Danici in vsem, ki so nam pomagali. Enako zahvalo izrekamo tudi kolektivu NO Gorenje - Kopalnice, kolektivu Blagovnice Živila Šoštanj in pogrebni službi Usar. Hvala tudi gospodu kaplanu Janku Kvartiču za opravljen obred in sveto mašo, upokojencem Premogovnika Velenje, rudarski godbi, DU Šoštanj in vsem, ki so ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoče hčerke Lidija, Alenka in Mojca z družinami. Ko ljubezen vso si nam razdala, o mamca trudna si zaspala. Ob nenadni izgubi drage žene, mamce in mame MARTE VODONČNIK 20. 9.1937 - 18. 6. 1998 iz Pake pri Velenju Težko je razumeti, da ni več njenega smeha, njene tople besede, ki nas je opogumljala in spodbujala. Nikdar in nikoli več... Ostaja praznina, nemi krik boleče trga srce. Samo ena želja je, v nebo vpijoča: da jo še enkrat uzremo in ji povemo, kako močno jo imamo radi in kako neskončno jo pogrešamo. Veliko vas je bilo sorodnikov, prijateljev, sosedov, znancev, ki ste jo pospremili v tihi dom, izreki sožalje, darovali cvetje in nam v težkih trenutkih slovesa ponudili roko. Vsem iskrena hvala. Zahvaljujemo se govorniku gospodu Valenciju, pevskemu zboru, duhovniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Usar. Posebna hvala Danici in Mirku Tisnikar, ki sta nam v najtežjem trenutku nesebično pomagala. Njen mož Martin, sin Branko z družino ter hči Avguština z družino. Dan gasilcev Gasilske zveze Velenje so poleg podelitve priznanj zaznamovali tudi s svečano parado Ob dnevu državnosti v Velenju se je s tradicionalnim koncertom predstavil Pihalni orkester Premogovnika. Slavnostni govornik je bil župan občine Mozirje in slanec državnega zbora Jakob Presei udeleženci so se veselili zvokov novega klavirja, posebej pa so navdušili člani pihalnega orkestra pod vodstvom Francija Goljufa, ki so bili deležni tudi čestitk za nedavne odlične uspehe. Krajani sklenili praznovanje Krajevna skupnost je dom V krajevni skupnosti Bodkraj Kavče so ves junij trajale športne in družabne prireditve, v katerih so lahko sodelovali krajani vseh starosti in obeh spolov. Nameni prireditev so bili: družabnost, množičnost in tudi tekmovalnost. Krajevni praznik so sklenili v soboto, 27. junija, s sklepno prireditvijo na novem igrišču za mali nogomet v Spodnjih Kavčah. To igrišče pa je bila le ena od letošnjih pridobitev krajevne skupnosti. Sredi junija »i ob turnirju v odbojki na mivki predali namenu novo igrišče za tovrs ni šport, ob zaključni prireditvi pa še čistilno napravo za komunalne odplake za ta del Kavč. Napravo in igrišče je namenu predal župan ' mestne občine Velenje Srečko Meh. Da ideje postanejo resničnost, imajo največ zaslug člani sveta krajevne skupnosti s predsednikom Francem Vedenikom na čelu ter člani športno-kulturnega in izobraževalnega društva TRIM, ki mu predse duje Janez Kraševec. Z dobro organizacijo in številnimi "sodelavci" posameznih zaselkih - pet jih je - jim je tako tudi letos uspelo odlično organizirati in izpeljati praznovanje krajevnega praznika. Seveda so morali za finančni del vseh prireditev priskočiti na pomoč številni sponzorji in večino so jih našli kar v domači krajevni skupnosti. Krajani so tekmovali v kmečkih igrah (košnja, sestavljanje voza in nošenje vode), gozdnem teku (v 16. kategorijah), malem nogometu, odbojki na mivki, šahu, balinanju, pohodu po mejah krajevne skupnost in na vseh je bila udeležba tekmovalcev in gledalcev odlična. "Pri vsakem tekmovanju je nekdo zmagovalec, lahko pa smo to vsi, ki smo se tekmovanja udeležili," je na zaključni prireditvi dejal Janez Kraševec, ko je podelil priznanja najboljšim. V skupnem seštevku so največ točk zbrali krajani Spodnjih Kavč, ki so za točko prehiteli zaselek Zabrdo. Tretje mesto so si razdelili krajani Prihove in Tajne-Roperč, peti pa so bili krajani Zgornjih Kavč. Čisto sklenjeno pa letošnje praznovanje krajevnega praznika v Podkra-ju-Kavčah le še ni. To soboto bo njihova ekipa sodelovala na vaški olimpiadi v Skalah, 7. novembra pa potujejo krajani na izlet na Štajersko. Tam si bodo med drugim ogledali tudi festival narodnih ansamblov na Ptuju in, seveda, navijali za svojega predstavnika: Podkrajske fante.Ti so na sobotni zaključni prireditvi poskrbeli za veselo razpoloženje in ples do zgodnjih jutranjih ur. ■ D/ana Janežii V občini Šoštanj so osrednjo občinsko proslavo pripravili pri kmečkem turizmu Pirečnik v Skornem, zbrane je nagovoril župan Bogdan Menih, v občini Šmartno ob Paki pa so dan državnosti počastili na letnem odru pri starem gradu na prireditvi z naslovom Ročk v Šmartnem ob Paki, spregovoril pa je župan Ivan Rakun. REČICA OB SAVINJI - Slovesnost ob dnevu državnosti za občino Mozirje so tokrat pripravili na Rečici ob Savinji, izjemno bogat kulturni spored pa sta pripravila tamkajšnja krajevna skupnost in kulturno društvo. Lepih priznanja za izvedbo so bili deležni domači osnovnošolci, harmonikarji Darka Atelška, 90 let P.GD Lokovica in dan gasilcev GZ Velenje Tradicija, vztrajnost, delavnost - gasilci Lokovica, 26. in 27.junija -"Takšno gasilsko društvo, kot je Lokovica, bi si želeli še v marsikaterem okolju v Sloveniji. Skrb za osnovno poslanstvo, razvoj, preventivno dejavnost, vzgoja mladih ter biti ob vsem tem še tako povezan s krajem, s tukajšnjimi krajani in društvi, si zasluži vso pozornost. Če pa je vmes še praznovanje tako visokega jubileja, je razlog za dan veselja, radosti, izmenjavo dobrih misli o sedanjosti in prihodnosti, toliko večji." To so membno vplivale na njegov nadaljnji razvoj. Pri tem je še posebej naglasil, da v 120-član-skem društvu namenjajo veliko pozornosti preventivni dejavnosti in delu z mladimi. Uspehi niso izostali. Društvo živi v tesni povezanosti s krajem, tukajšnjimi krajani in društvi, saj ni dogodka, kjer ne bi sodelovali po svojih zmožnostih in sposobnostih. 16 let negujejo tesne prijateljske vezi tudi s pobratenim društvom Ribno pri Bledu. Izrazil je upanje, da Družmirčani veščanje krajanov." Zbrane je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Velenje Janko Ramšak, ki se je v razmišljanjih o pomeni in vlogi gasilcev dotaknil novega zakona na tem področju, gasilskega kongresa, od katerega so pričakovali, da bo rešil marsikatero njihovo vprašanje. Družba zahteva, po Ramšakovih besedah, od gasilcev vedno več odgovornosti, usposobljenosti in pričakovali bi, da jim bo temu primerno tudi pozOrnost. A, ni tako. "Tradici- zadevnejšim članom gasilskih društev v Dolini podelili priznanja Gasilske zveze Slovenije, GZ Velenje, Emil Juvan in poveljnik PGD Lokovica Andrej Jurič pa sta podelila še društvena priznanja in spominska darila tistim, ki so se še posebej trudili pri izgradnji prizidka h gasilskemu domu. Tega je drugi dan praznovanja 90-letnice društva in dneva gasilcev predal svojemu namenu župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih in predsednik gradbenega odbora Dve cesti, dvojno veselje krajanov ŠKALE - Kako malo je včasih potrebno, da so ljudje srečni in zadovoljni! Ce se meščanom zdi 150 metrov nove asfaltne prevleke malo, se krajanom primestnih krajevnih skupnosti v MO Velenje to včasih zdi ogromno. Z vsakim metrom boljše ceste jim je namreč življenje v manj naseljenih zaselkih lepše in lažje, zagotovo pa so š tem dani tudi pogoji, da njihovi otroci ne bodo "bežali" v mesto. V Škalah so v petek odprli "le" 150 metrov dolg odsek ceste v zaselku Lazoše. Krajani so bili presrečni, saj jim odslej ne bo treba voziti več voziti po zelo strmem klancu, ki je bil dosedaj, sploh ob slabem vremenu, težko prevozen. Ceste ne bi bilo brez prostovoljnega dela krajanov, brez njihovih denarnih prispevkov in prispevka MO Velenje. Predsednik sveta KS Škale Bojan Miklavžina je v govoru ob otvoritvi ceste poudaril, da bodo poskušali v čim krajšem času nadaljevati posodabljanje tega cestnega odseka, pri tem pa je gradbeni odbor naprosil, da pomaga pri zagotavljanju potrebnih zemljišč in dogovorih o trasi ceste. V kraju pa si prizadevajo tudi za čim prejšnji začetek izgradnje kanalizacije v vseh treh zaselkih; Škalah, Hrastovcu in Podlubeli. Preden je župan Srečko Meh prerezal otvoritveni trak, so prikupen program izvedli učenci tamkajšnje podružnične šole, harmo nikarica Micka pa je raztegnila "mehe". Iz Velenja v Vojnik PAŠKI KOZJAK -Dan kasneje, v soboto, so se veselili krajani KS Paka, natančneje prebivalci ob cesti Loke -Jurk. "Pridobitev ceste je za nas velik napredek in hkrati pomeni izboljšanje možnosti za življenje v kraju!", je poudaril predsednik gradbenega odbora Branko Ramšak, potem ko je vse pozdravil predsednik KS Paka Igor Kline. Gre za cesto, ki povezuje dve občini: MO Velenje in Vojnik. Obe sta tudi sofinancirali izgradnjo; prva je prispevala 7 milijonov SIT, druga pa 1,4 milijona SIT Odsek je sicer dolg 2150 metrov, novo asfaltno prevleko pa je zaenkrat dobil v dolžini 1250 metrov. Krajani so sami pripravili spodnji ustroj ceste pred asfaltiranjem, delali pa so kar 1000 ur. Poleg tega so zbrali 2,8 milijona SIT, končni račun pa bo znašal preko 14 milijonov tolarjev. Še posebej so se krajani zahvalili direktorju Kamnoloma Paka Branetu Pahorju, ki jim je tudi finančno pomagal pri izgradnji ceste, KS Dobrna... Tudi na otvoritvi tega cestnega odseka je bilo veselo. Zato so poskrbeli domači muzikatnje in Oktet Paka, cesto pa je prav tako pomagal odpreti župan Srečko Meh. ■ vos, bš Proslave na predvečer praznika Na predvečer praznika dneva državnosti, 25. junija, so se tudi v Šaleški dolini zvrstile številne proslave. VELENJE, ŠIOŠTANJ, ŠMARTNO OB PAKI - Prebivalci Velenja so se zbrali okoli mlade, hitro rastoče lipe na Trgu mladosti, kjer jih je nagovoril župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, za žlahtnost pa je s s tradicionalnim koncertom poskrbel Pihalni orkester Premogovnika Velenje. bile besede župana občine Šoštanj dr. Bogdana Meniha ob praznovanju 90-lctnice uspešnega delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Lokovica. Izrekel jih je na slovesni akademiji minuli petek ter nato še na osrednji svečanosti dan kasneje pred domom krajanov. Jubilej so združili z dnevom gasilcev Gasilske zveze Velenje. Na petkovi svečani akademiji se je predsednik PGD Lokovica Emil Juvan spomnil začetkov delovanja društva, ki je"svoje korenine pognalo v Družmirju ter v nadaljevanju govora omenil nekaj podrobnosti, ki so po- niso razočarani nad odločitvijo o združitvijo z lokoviškimi gasilci pred 24 leti. Ob koncu govora pa je med drugim poudaril: "Za v prihodnje si želim, da bi naši člani čutili še več pripadnosti gasilstvu skozi celo leto. Naši cilji so veliki, za koga morda nedosegljivi. Orodni avtomobil in avtocisterna sta dokaj stara, zato razmišljamo o nakupu novih. Veliko moči bo potrebno vložiti tudi v pripravo mladink, ki imajo možnosti za nastop na olimpiadi v Franciji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na nenehno usposabljanje operativne gasilske enote ter na preventivno os- ja, vztrajnost, delavnost - to so gasilci. Ti še delajo prostovoljno, gredo v najtežjih trenutkih na teren in rešujejo življenja sočloveka, zasebno in družbeno lastnino ne glede na spremembe in družbena dogajanja. Žrtvujejo veliko prostega časa in še bi lahko našteval. Naših težav glede financiranja dejavnosti pa ni in ni konec." Zavzel se je za nadaljnje uspešno in zavzeto delo v gasilskih vrstah na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na slovesni akademiji so najpri- Silvo Pokleka. Poleg sobotne svečane parade, blagoslovitve kipca Sv. Florjana, ki gaje izdelal domačin Ljubomir Melanšek, velja omeniti še nastop moškega zbora gasilskega društva Lokovice, skupino lokoviš-kih deklet ter godbo Zarja Šoštanj, ki so s svojimi nastopi kulturno obogatili praznovanje jubileja. Ob tej priložnosti so prvič izdali tudi bilten društva. H T p