OBVOZ j Vaskih veselic *iaw?ane ™ veselice, i tetk,, 'ateremu društvu pt le Po’t*aJ i'h je potrebno kršile mn°Z° M1 ra gasilci**?? letošni‘ veselit tepe’ kl so se na veselici kžkn ?remena in obiska Žanri* / r? - u r> Utrjevali vezi bratstva jn enotnosti Tabor Sutjeska 80 končan — Bogat spored S prikupnim pevsko-dekla-■Jiatorskim programom je v "he-: 1° ,zve^er osemdeset pionirjev zi ■ n6 f oP°’e> Beograda, Mo-o5a’ ev|ja, Podujeva, Skopja, m n.’ ln '^e^*ce Kladuše v novo-,m Domu Majde Sile skle-vr«-i nj' ^ lr‘>ndvajseti po gQ slovenski tabor Sutjeska. deije^0,*ov^i pa so se v pone- ki keseP^ poprej. Sovjetska letala MIO' so na primer zgrajena en05 nejše kot podobni ame * m ski bombniki, za katere je t* bolj skrbeti na tleh, če naj . letijo v zraku - tega pa Q za zdaj še ne zmorejo, ker izšolali dovolj uporabnih me nikov .,. Novo orožje, n°ve žave ... ,. »i O TEŽAVAH Z LETAU * SO TE DNI POROČALI tudi ^ drugje: ameriška letalskaup ^ je namreč suspendirala p“° njegovega pomočnika, kist ^ mesto na civilnem letal#» Tampi, v zvezni državi n° ^ pristala na deset kilomet^v ^ daljenm vojaškem letali^’ znano, kdo je bil bolj čen: pilota, ki sta šele na . spoznala svojo pomoto, zomik poletov na vojaškem lišču, na katerem je npna^jci, pristalo civilno letalo aliP®®^ ki so se presenetljivo zna9*s ^ lovcev in bombnikov. Toda bo kakorkoli že, stvar se ^ končala brez hudih p°slecuc . jo niti približno ni mogP®y^ merjati s trčenjem dveh 1 . blizu Nanta v Franciji, tft leta 1973 umrlo 68 potnik1^' Razlog, da to nesrečo d*J: omenjamo, je sklep sodišča-1^ spoznalo francosko vlado za ^ vo te nesreče in ji naloži*0’ mora plačati 2,2 milijona d® jev odškodnine svojcem pon® v, čenih potnikov. Vlada j« a' zato, je ugotovilo sodišče, ke/j j dovolila, da so usodne^ J letala usmerjali vojaški nadz° .. ki poletov, ki so zamenjali * ne - ti so namreč stavkal' Dokazana krivda po scdiTOt tih... . Iz zadnjegaPavlihe,,—■——— IZ NAŠIH ambulant J TEHERAN - Kabinet iranskega predsednika Bani Sadra je zavrnil pisanje teheranskega časopisja o aretaciji nekdanjega komandanta vojnega letalstva generala Amira Bahmana Badherija, ker naj bi sodeloval pri spodletelem poiskusu državnega udara. Kakor je sporočila iranska agcncija PARS, je predstavnik iranskega predsednika danes kategorično zavrnil pisanje^ dnevnikov „lsla* mic republic” in ..Azadegan, da je general Badheri aretiran. General Badhcri je pred nekaj tedni odstopil z dolžnosti poveljnika iranskega vojaškega letalstva, po čemer je radijska postaja „Glas Amerike” objavila, da je pobegnil iz Irana. To vest je demantiral že sam Bani Sadr v enem izmed zadnjih intervjujev, WASHINGTON, - ZDA se'ne nameravajo vojaško angažirati v jugovzhodni Aziji, kljub ponovnim sovražnostim na tajsko-kampučij-ski meji, pri katerih sodelujejo tudi vietnamske čete. Washington meni, da razširitev spopadov ne bi pripo-mogla k ureditvi problemov, ki so nastali na tem koncu sveta. Uradni VVashington pa je vnovič poudaril, dabo izpolnil obveznosti iz sporazuma s Tajsko, če bo to ozemlje ogroženo, in to je bDo jasno povedano vsem, kot so objavili v ZDA. Takojšnje pošiljke modernega orožja na Tajsko potrjujejo ameriško zanimanje za varnost in nedotakljivost tajskih meja. ZDA menijo, da navzočnost vietnamskih čet v Kampučiji in sovjetskih v Afganistanu „ogroža” ameriške interese na tem koncu sveta, zlasti trgovske poti, po katerih plujejo ameriške ladje. — Ja, človek boiji, saj nimate nobenega zoba več! KJ* pa bili tako dolgo? — Čakal sem v vrsti pred vašimi vrati! — Vsi me preganjajo: žena, stabilizacija... 1 otroci, cene, St. 29 JAZA NAJBOLJ OBISKANA - Partizanski Rog vin • „° Pre^ 70.000 izletnikov iz vse domo- 7“* «n tujine. Ob letošnjem dnevu boica se je ob v^nem vznožju pri Lukovem domu nabralo kar ffriobusov, vsaj dvakrat tdiko pa je bilo tudi ®nih avtomobilov. (Foto: J. Pavlin) raaU' •.... a* W9M£5 Sj| 'šm11 d PARADA VOZIL SKOZI BREŽICE - Šoferji in avtomehanlci so imeli 13. julija svoj praznik. Samo enkrat na leto se zberejo vsi skupaj, da se pogovorijo o delu združenj in da se s priznanji in pohvalami oddolžijo najvzomejšim v svojih vrstah. (Foto: J. Teppey) KARATE POD ŠOTORI - Sleherni sončni vikend dokazuje, kako Zagrebčani bolj cenijo lepote našega Otočca, saj na zelenicah ob Krki iščejo mir in razvedrilo. Vsako leto pa so gostje travnika tudi karateisti z letno šolo, ki so si del travnika kar ogradili. (Foto: J. Pavlin) STARO DAJE PROSTOR NOVEMU - Po buldozetjevimi zobmi je pretekli teden pada stara Apetova hiša na Zagrebški cesti v Novem mestu. Stanovalcev že nekaj časa ni imela, za nove nenaročene, pa so se zbali, zato sojo rajši porušili. Na njenih temeljil bo čez nekaj let zraslo novo poslopje SDK Novo mesto ' PŠENICA dinar DRAŽJA V želji, da bi povečali odkup m Preprečili, da kmetje pšenice ne bi krmili živini, je zvezni jzvršni svet sklenil povečati odkupno ceno pšenice za en dinar Pn kilogramu.' ■ . Tako bi na primer a pšenico druge kvalitete, ki je J6 pri nas največ, dobil slovenski ct zdaj 5,70 din, razen tega P® še , 0,20 din republiškega re-^a za umetna gnojila pri kilogramu pogodbeno pridelane in st ge16 P^en'ce ter 0,32 par za uoške prevoza do silosa, torej skupno 6,22 din. . Ker bo cena ostala na lanski ravni, je pričakovati, da bo pšenica zares porabljena za kruh, kar je osnov-uamen njenega pridelovanja. Zaradi koksa prisilno na dopust Belt Črnomelj: koks kot uvod v pomanjkanje surovin, predvsem železa? O _ • « v v oejm/sca NOVO MESTO: Ponudba puj-°v je bila izjemno skromna, zato Pa to cene nekoliko poskočile. Na-^odai je bilo 139 pujskov in 18 nad I f»meSece starih prašičev, prodan pa Nski so stali 1.100 do 1.400 j-.011 pet mesece stari 1 Pa 1.450 do 2.500 din. D Na sobotni sejem so Dren*!: Popeljali le 290 pujskov, Ptodah pa 135 okoli 65 di„ ^°gram žive teže. Delavci Beltove temeljne organizacije Livama so letošnji kolektivni dopust začeli dva tedna poprej kot ponavadi. Razlog, da je 520 zaposlenih odšlo na predčasen dopust, ie zelo preprost in hkrati zelo zaskrbljujoč: koksarna Luko-vac, edina koksarna za livarski koks v Jugoslaviji, je zadnjo pošiljko koksa poslala v Črnomelj pred skoraj mesecem dni, tako da so v Bel tu brez tega ne obhodne ga materiala že od 20. junija. „Od t- Četrt je izgubljena, razen v redki) .bolezni SP^nemo zdraviti zares pravočasno. J vtoiena in .J11110. tako> da varujemo žival pred poškodba- £ dt?vimo. Obolel uV “ če že nastanejo, takoj primemo £ i® na zdravc5n i r^y° j6 tr®ka osamiti, da bolezen ne prehaja s lwJraveživali. (Po Kmečkem alasu) 5 vročem poletnem času, Mikrobi vdro v vime skozi pomen pristali in niso niti fakturirali po taki ceni. Tako jih je zamrznitev cen zatekla v stanju, ko so dejansko veljale še lanske cene. Takrat so tudi nehali dobavljati koks. Beltova livama potrebuje za normalno proizvodnjo 300 ton koksa na mesec, sedaj pa je tako rekoč brez njega. Poleg tega so jih iz Lukovca obvestili, da bodo jugoslovanske livarne od najavljenih količin za letošnje drugo polletje dobile le 40 odstotkov. V Beltu skušajo kakorkoli priti iz te zagate. Iz Francije poskušajo preko ljubljanskega Tehnoimpexa uvoziti 1.000 ton koksa, kar bi jih stalo 150.000 dolarjev, to je dvakrat dražje kot doma. S to količino in tistimi 40 odstotki iz Lukovca bi nekako shajali do konca leta. Računajo, da bodo koks iz Francije dobili konec avgusta, kako bodo delali do takrat, pa še sami ne vedo. Pomanjkanje koksa je povzročilo tudi težave pri oskrbi z drugim potrebnim livarskim materialom, sivim surovim železom, saj tudi železarne nimajo dovolj koksa. Železarna v Varešu, od koder to železo dobiva Belt, dobiva le toliko koksa, da ji ne ugasne peč. V Beltu se zato upravičeno bojijo, da bo, ko bodo dobili koks iz Francije, zmanjkalo domačega sivega surovega železa, ki ga potrebujejo 570 ton na mesec. Da bi si zagotovili to surovino, so železo naročili iz Brazilije, za potrebne devize pa so se obrnili na mariborski Tam, preko katerega Belt posredno izvaža svoje izdelke in s katerim je sklenil samoupravni sporazum, ki zagotavlja 13 milijonov deviznih dinarjev na leto. Vendar jim Tam lahko da le 2 milijona deviznih dinarjev, ker od njega zahtevajo devize za svoj uvoz žele-zarji, gumarji, predelovalci in drugi, ki kakor koli sodelujejo s Tamom in preko njega posredno izvažajo svoje izdelke. Tako kaže, da bo uvoz brazilskega železa padel v vodo. Tudi s tistimi 800 tonami sivega surovega železa, kolikor so jim ga odobrili iz jugoslovanskih materialnih rezerv, si v Bellu ne morejo prav nič pomagati. To železo bi morali namreč dobiti iz železarne v Varešu, vendar jun ga od tam ne morejo poslati, ker nimajo - koksa. Tako imajo v Beltu železo na papirju, kaksa pa niti na papirju ne. A. BARTELJ ZRCALO RlftC: BORI ZUPA Boj tudi za plin Zalog le za 50 let Tudi v Jugoslaviji je zemeljski plin vse pomembnejši dodatni energetski vir, ki danes v svetu krije 20 odstotkov porabe energije. Jugoslovanska proizvodnja plina znaša 1,9 milijarde kub. metrov, kar je veliko premalo, da bi zadovoljili vse potrebe. Zato je tudi za normalno pre-skrbo s plinom potreben uvoz. Po pogodbi, sklenjeni leta 1978, že dobivamo sovjetski plin preko Češkoslovaške in Madžarske, potekajo pa tudi pogajanja za dobavo plina iz Alžirije, ki bo od leta 1985 dalje napajal tudi slovenski plinovod z zahodne strani. Dežele, uvoznice nafte, si hkrati s prizadevanji za zagotovitev potrebnih količin nafte skušajo pridobiti' tudi čim večje količine plina, ki ga največ pridobivajo prav v tistih državah, kjer črpajo nafto. Izjema je Nizozemska, ki spada med največje proizvajalce plina na svetu, saj sta pred njo le ZDA in Sovjetska zveza s 545 in 372 milijardami kub. metrov. Ugotovljene svetovne rezerve plina znašajo 71.250 milijard kub. metrov, od tega jih je največ v Sovjetski zvezi, na Bližnjem vzhodu in v Severni Ameriki, kar bi glede na sedanjo svetovno porabo zadoščalo za okrog 50 let * S * * ž ! EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja:7it Doberšek Po deževnem juniju in delno juliju vinogradniki upamo, da bo vsaj v drugi polovici julija in v avgustu lepo vreme. Tako lahko pričakujemo za peronosporo, ki se je v večji meri pojavila prve dni julija, še pojav druge nevarne bolezni vinske trte oidija. Naj danes zapišemo kaj več o ; Zatiranju oidija ^ '16141 e/« - Zakaj bi razmetaval denar za reklamo? Najbolj učinkovita reklama je, če napoveš, da bo izdelka zmanjkalo! Sredstva, ki jih uporabljamo za zatiranje peronospore (dihta-ne, antracol, mycodifol, ortho-faltan, vitisan, cuprablau, modra galica) ne učinkujejo proti oidi-ju. Zato je :za zatiranje oidija treba uporabljati druga sredstva. To so zlasti žveplena sredstva. V sedanjem času oidij zatiramo tako, da k škropivom za zatiranje peronospere mešamo koloidna žvepla, od katerih je v prometu „cosan”. To sredstvo je razmeroma poceni in ga zato redno mešamo k škropivu proti peronospori. Le če škropimo med cvetjem, je bolje, da žveplenih sredstev ne mešamo, ker bi lahko poškodovali prašnike cveta. Za škropljenje z navadno nahrbtno škropilnico in tudi za traktorske škropilnice jemljemo koncetradjo, ki je napisana na navodilih za uporabo sredstva, to je 0,3 %. Ta odstotek lahko povečamo na 0,4 %, kadar škropimo z nahrbtno motorno škropilnico (štilerico), pri kateri je uporaba vode manjša. Opozarjam na uporabo prevelike kon-centadje cosana, kar mnogi počenjajo, saj večje koncentradje povzročajo ožige (kraste) na jagodah in zavirajo rast in razvoj jagod. V starih, mešanih vinogradih, v katerih so med žlahtnimi trtami še samorodnice, zlasti otela in bahorica, amerikan in druge, naj ne uporabljajo žveplenih sredstev, torej tudi cosana ne, ker žveplena sredstva povzročajo močan ožig listja, pa tudi grozdja samorodnic. Drugi zelo uspešni sredstvi, ki ju mešamo k škropivu proti peronospori za zatiranje oidija, sta škropivi „karathane” in „more-stan”. S temi škropivi pa ne smemo škropiti, če je temperatura nad 30 C, ker bi povzročili poškodbe. Karathane lahko uporabljamo tudi v vingoradih, v katerih so med žlahtno trto navedene samorodnice. Kb nehamo škropiti proti peronospori, še vedno obstaja nevarnost pojava oidija, in to vse do srede avgusta. V tem času bi lahko trto zaščitili proti oidiju z žveplan jem z žveplom v prahu, ki je bilo pred močljivimi žvepli edino sredstvo za zatiranje oidija. Na žalost žvepla v prahu danes ne moremo uporabljati iz preprostega vzroka, ker vsa naša trgovska mreža ni sposobna vinogradnikom preskrbeti preprostega nahrbnega žveplalnika, kakršnih smo imeli pred vojno na pretek. Preprosti ročni žve-plalniki, ki jih nekateri kupujejo v Trstu, so bolj igrača, primerni za žveplan je rož na balkonu. Kalijev hipermangan uporabljamo za zatiranje oidija takrat, kadar se bolezen močno razpase. Kalijev hipermangm je vijoličasta kristalna sol (kupimo jo v apoteki), ki takoj razpade, ko pride v stik z organsko snovjo (micelyem).d*ri tem razvije prost kisik, oksidira (vžge) nežne organe oidjja in očisti okuženi del trte. S tem učinek hipermangana preneha. Drugi dan lahko nove klice oidija vnovič okužijo trto, zato moramo trto po uporabi tega sredstva žveplati ali pa poškropiti s cosanom. Hipermangan uporabljamo v raztopini 125 gramov na 100 litrov vode, ki ji dodamo 3 kg gašenega apna, da se škropivo bolj prime. Hipermangan uspešno zaustavi močan napad oidija, ne more pa nadomestiti žvepleni) pripravkov. Kjer se oidij trdovratno pojavlja, priporočajo škorpljenje pred začetkom brstenja trte s 15- do 10-odstotkov žvepleno- apno brozgo, ki pa si jo moramo sami skuhati po posebnem receptu. Kako kuhamo žvepleno—apneno brozgo? Žvepleno-apneno brozgo kuhamo takole (po dr. inž. Janežiču): 20 kg žvepla v prahu dobro zmešamo z 9 kg ne gašenega apna v prahu (ali pa s 27 kg gašenega apna). Najprej dodamo malo vode, da sc živo apno ugasi, nato pa nalijemo toliko vode, da je vsega skupaj 100 litrov. V železnem ali paloščenem pokritem kodu (ne v bakrenem) kuhamo mešanjco tako, da počasi vre eno uro. Med vrenjem brozgo mešamo in dolivamo toliko vode, kolikor je izhlapi. Ko začne brozga dobivati zelenkasto barvo, moramo s kuhanjem prenehati, ker bi se učinkoviti palsul-fidi začeli razkrajati. Brozgo shladimo in bistro brozgo odlijemo od usedline, ki ni za raba Brozgo shranimo v dobro zaprtih posodah, da zrak do nje nima dostopa in da ne more zmrzniti, ker na zraku in na mrazu zgubi učinkovitost Tako pripravljeno žvepleno-apneno brozgo uporabljamo pri zimskem škropljenju trt (pa tudi pri sadnem drevju) v 15- do 20-od-stotkov jakosti, paleti pa največ v 2 odstkih jakosti DT julija 1980 Šepajoča oskrba Omajano zaupanje ljudi Zakaj tak šok? Petintrideset let življenja in dela v svobodi, že zdavnaj pozabljeni časi živilskih kart in točk, sorazmerno visok življenjski standard - potem pa nenadoma zmanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin: zdravil, pralnih praškov, olja, sladkorja, da o kavi sploh molčimo. Sramota, blamaža, dišiš od ljudi ob praznih policah. Na četrtkovi novinarsk i konferenci v republiškem izvršnem svetu nam je predsednik republiškega komiteja za tržišče in splošna gospodarska, gibanja Borut Šnuderl pojasnjeval ozadja pomanjkanja. Poudarjal je zlasti, da so sedanje razmere na trgu tudi logična posledica naše nujne zunanjetrgovinske usmeritve ter drugačnega načina razpolaganja z devizami, za kar pač ni poti nazaj. Petinosemdeset odstotkov ustvarjenih deviz je v rokah tistih, ki so jih z izvozom ustvarili in oni so dolžni združevati devize za blago, ki ga naš trg potrebuje, tudi za nakup kave denimo. Toda videli smo, kaj se dogaja, Če nov način ne zaživi takoj kot je zamišljen in če tisti, ki devize ima, vidi najprej sebe in šele potem splošne družbene potrebe. Na cedilu ostaja občan, ki upravičeno pričakuje, da bo nekdo zaščitil njegov interes in se nehal igrati z njegovo potrpežljivostjo. Zaščitnika vidi v demokratično izvoljeni „oblasti", zlasti v izvršnem svetu, od katerega ne pričakuje izgovorov, tolažbe, pojasnjevanja, niti „odločnih stališč" marveč naglo ukrepanje. Izvršni svet mora intervenirati, zagotoviti redno oskrbo, pravočasno preskrbeti materialne rezerve, vnaprej načrtovati ustrezne bilance. Očitno to ni bilo opravljeno v zadostni meri. Koliko mesecev se že vleče pomanjkanje pralnih praškov, pa še vedno nihče ne da zanesljivega jamstva, da bo preskrba v doglednem času urejena. Koliko je besedovanja, pa tudi gospodarske in politične škode zaradi v • Nekatera zagotovila z novinarske konference: težave v oskrbi bodo trajale še nekaj časa. Vendar so problemi zaradi dadkoija in olja, ki prihaja na tržišče iz državnih rezerv, v glavnem že odpravljeni. Za pralni prašek bo, kot je bio rečeno, zadrega odpravljena do novega leta. Po energetski bilanci bo kurilnega olja za gospodinjstvo za silo dovolj, vendar bo treba začasno enkratne nakupe količinsko omejiti. Način distribucije še ni ddočen. Kave je zaenkrat dovolj le za gostinstvo in turistično porabo, obeta pa se, da bo višja cena, ki naj bi bila v republiški pristojnosti, pripomo^a k povečani ponudbi. / bistvu tako vsakdanje zadeve, kot je oskrba s pralnim praškom. Gotovo je pretirano pričakovati, da bo tržna inšpekcija, kot nek „deux ex machina" postavila stvari na svoje mesto in preprečila goljufije, saj ne more vsakemu prodajalcu gledati pod prste. Tudi ne more prisiliti delovnih organizacij, da bi delale z izgubo. Samo zadostne količine blaga, samo polne police bodo trajno odpravile zagato in preprečile nakupovalno mrzlico. Očitno je, da vse dopovedovanje in sklicevanje na zavest ne zaleže dosti, ko se v ljudeh vzbudi - da tako rečemo samoohranitveni instinkt. V resnici je težko prepričati ljudi, da deviz za tako vsakdanje življenjske potrebščine primanjkuje, ko pa lahko na lastne oči vidijo toliko uvoženih stvari, ki bi se jim morali najprej odreči, če hočemo v resnici uravnotežiti zunanjetrgovinsko bilanco in ustaliti naše gospodarstvo. MARJAN LEGAN BRIGADIRJI ODHAJAJO NA DELOVIŠČA-MDB Matjan Kozina letos že dntgo leto odhaja na delo. Pod pokrovi-, teljstvom Za varovalne skupnosti Triglav, Območne skupno* sti za Dolenjsko, bodo od 9. julija do 4. avgusta kopali višinski vodovod na Reki (Foto: J. Riviin) Graditelji jutrišnjega dne Novomeška občina bo letos na delovišča poslala 300 brigadirjev v sedmih brigadah Med mladimi v novomeški občini je letošnje poletje izredno zanimanje za mladinske delovne akcije. Na sedmih deloviščih po domovini se bo za udarniško značko potegovalo tudi skoraj 300 Dolenjcev V sredo, 9. julija, je odšla na. z vezno mladinsko delovno akcijo na Reko 52-članska posadka brigadirk MDB „Maijan Kozina”. Na Reki bodo z mladimi vse Jugoslavije kopali višinski vodovod. Druga brigada MDB „Baza 20” pa je odšla na pot v nedeljo, 13. julija. Štirideset mladih bo na Goričkem pomagalo graditi cesto in vodovod. Pokroviteljstvo nad brigado je prevzela tovarna Novoteks. Štirideset brigadirjev bo 20. ji/fcja odšlo v Bohinj, kjer bodo z drugimi slovenskimi mladinci pripravljali teren za gradnjo novega mladinskega doma. Največja novomeška brigada MDA „Katja Ruperta”, v kateri bo letos kar šestdeset brigadirjev bo Z avgusta krenila na zvezno akcijo v Kragujevac, kjer bodo delali pri regulaciji reke Lepenice. Pokroviteljica brigade bo 1MV. Dan kasneje bosta na pot odšli še dve brigadi. Petinštirideset pionirjev bo na Istri ’80 kopalo vodovod, trideset pa jih bo odšlo v Suho krajino. Štirideset brigadirjev se je 23.1 junija že vrnilo z akcije Slovenske gorice. J. P. TURISTIČNE ZANIMIVOSTI Turistično društvo BOHINJ priporoča 20. julija ogled KMEČKE OHCETI. Program se prične ob 13. uri, ko pride ?enin na nevestin dom prevzemat nevesto, da jo pelje k poroki. Na poti v cerkev jih ustavi „šranga", kjer mora ženin odkupiti svojo dekle. Program bo prikazan na prireditvenem prostoru pod Skalco. Končal se bo z zabavo in plesom. V BREŽICAH je v galeriji Posavskega muzeja na ogled razstava MAKEDONSKO NARODNO VEZENJE do 31. avgusta, vsak dan od 9., do 13. ure. CELJE - HOTRIKULTURA 80 — V sklopu prireditev Hortikultura 80 v Celju bo v petek, 18. julija ob 15. uri na zemljišču Vrtnarstva Celje demonstracija vrtnarske mehanizacije. Ob 16. uri bodo v Mestnem parku odprli republiško vrtnarsko cvetlično razstavo. Tu bo ob 17. uri tudi promenadni koncert. V soboto, 19. julija bo ob 19. uri v Atriju na Tomšičevem trgu 7 Stane Tavčar predaval o lepotah Slovenije. V nedeljo, 20. julija bodo ob 19. uri razstavo zaprli. V LIPICI se je začel mednarodni kiparski simpozij Lipica 80, ki bo trajal do 20. avgusta. NOVO MESTO — Razstava podvodnih fotografij v Dolenjski galeriji bo na ogled do 28. julija. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka in to od 9. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure ter v nedeljo dopoldan od 9. do 12. ure. TREBNJE — Dela, ki so nastala na taborih likovnih samorastnikov Jugoslavije od leta 1967 dalje so na ogled do konca leta vsak dan razen ob. ponedeljkih. Viaka naloga... Narediti... Nevihte ne ovirajo udarnikov Ljubljančani in'Ravenčani na mladinski delovni akciji „Bela krajina 80" niso zatajili — Zdaj so na vrsti brigadirji iz Sežane in Maribora — Pomoč tudi popoldne V soboto je končala delo na mladinski delovni akciji „Bela krajina 80” druga izmena, v kateri je bilo 91 brigadirjev iz Ljubljane—Šiške in Raven na Koroškem. Njihovo delo pri zaključku rekonstrukcije vodovoda Semič — Petrova vas ter gradnji vodovoda v Adlešičih nadaljuje tretja izmena, v kateri so brigadiiji iz Sežane in Maribora. so dokazali tudi na zadnjem udarniškem dnevu, ko so normo presegli kar za dobrih 70 odstotkov. Poleg rednega dela na trasi brigadirji ob popoldnevih in prostih dneh radi priskočijo na pomoč ljudem iz okoliških vasi, pa naj bo to delo na polju ali v vinogradu, spravilo krme ali kopanje jarkov za hišne vodovodne priključke. V brigadirskem naselju v Kotu imajo tud vrsto interesnih dejavnosti, v katere so vključeni skoraj vsi brigadirju Deževne dni so izkoristili za oglede kulturnih zanimivosti Bele krajine; tako so že obiskali Zupančičevo rojstno hišo na Vinici in metliški Belokranjski muzej, ogledali so si delovno organizacijo Beti, sedanja izmena pa naj bi med drugim obis- kala semiško Bel L Iskro in črnomaljski .A.B. (Nadaljevanje s 1. strani) cementom, kurilnim oljem in kavo, ker blago naročajo, a ga ne dobijo. Ponekod - denimo v Črnomlju - so pomanjkanje močno ublažili s pomočjo občinskih blagovnih rezerv. Povpraševanje se je v hipu zmanjšalo. Pač pa trgovci prispevajo k potrošniški mrzlici, čc prodajajo pod pultom, dajejo dvomljive izjave itd. Menili so, da bi morali s pomočjo politične akcije poskrbeti, da bi se varčno obnašali tudi pri ravnanju s hrano, ne samo pri energiji. V več obratih družbene prehrane namreč velike količine hrane zmečejo v pomije. Vsekakor pa je zdaj čas, da bi potrošniški sveti v posameznih krajevnih skupnostih zaživeli in se spoprijeli s tistimi slabostmi, ki jih je moč odpraviti. Tudi teh ni ravno malo. Na ponedeljkovem posvetu so Dolenjci menili, da bi morali blagovne rezerve Slovenije enakomerno razdeliti po trgovinah tudi v oddaljene kraje, ker ni pravično, da so pogostnejših pošiljk manjkajočega blaga deležni samo meščani večjih mest. Naslednja zahteva, ki jo bodo posredovali na ustrezno mesto, pa je: sprostitev prodaje kurilnega olja, da ne bo jeseni nova nervoza, ko bodo hoteli vsi naenkrat napolniti cisterne. R. BACER TUDI V ČRNOMLJU POČASTILI 13. JULIJ 13. julija, dan šoferjev in avtomehanikov so člani ZSAM Čmomelj-Metlika počastili nadvse slovesna V soboto so se zbrale motorizirane enote vseh vrst na Loki in slovesno okrašene krenile skozi Črnomelj do gasilskega doma, kjer je imel slavnostni govor Vinko Smrekar, član predsedstva ZZSAM. Delo organizacij v povojnih letih je orisal kot zelo uspešno, na koncu pa se je zahvalil stanovskim kolegom za sodelovanje v združenju. Vsem najstarejšim in še živečim aktivnim članom so ob tej proložnosti podelili posebna priznanja. V. S. • t V-' (Nadaljevanje s 1. strani) nemu tožilcu zaradi kršitve zakona. Samoupravni organi delovnih orga-’ nizacij pa so na nove zahteve že opozoijeni. Počrvina: „V prihodnje bodo npr. gradbene delovne organizacije lahko najele obrtnike za izvajanje točno določenega dela, kooperantska pogodba pa bo morala vsebovati vrsto dela, ceno in rok izvedbe ter določbo, kdo je odgovoren za zagotovitev varnosti pri delu.” Naj se ne bi več dogajalo, da bi, kot npr. pri obrtni zadrugi Pečalbar iz Vevča-nev, njen direktor Slavko Daskalov-ski istočasno kot zasebni obrtnik preko kooperantske pogodbe z No-vogradom zaposlil še 5 ljudi. Se .vedno obstaja tudi problem nastanitve teh ljudi, ki pogosto žive v slabih in dotrajanih barakah brez vode in sanitarij, ki so zaradi starih elektroinštalacij tudi življenjsko nevarne in je stalna nevarnost požara. Na tak primer so pred kratkim inšpektorji in UJV naleteli v Žabji vasi, kjer stanujejo delavci obrtnikov s Kosova, ki imajo kooperantske pogodbe z Novogradom. Glede varstva pri delu so se razmere v zadnjih letih na splošno zelo -izboljšale tako v delovnih organizacijah kot pri posameznih obrtnikih, k čemur so prispevale organizirane službe varstva pri delu in številne tehnološke izboljšave. Problem zagotavljanja in izvajanja varstvenih ukrepov se v večji meri pojavlja pri zasebnih izvajalcih del zaradi pomanjkanja materialov in znanja, kar pa inšpektorji dela, sta povedala Blažič in Počrvina, stalno nadzirajo in v primerih kršitve tudi ukrepajo. Inšpektorja sta spregovorila tudi o L im. počitniški praksi mladih. Do » sedaj so delovne organizacije v času počitnic zaposlovale mladino brez ! ustreznih pogodb, da so zapolnile vrzeli zaradi dopustov. Praktikanti so bili zavarovani za primer nesreče pri delu, več pa ne. Ze to je bilo v nasprotju z zakonom. Letos pa lahko delovne organizacije med počitnicami zaposlijo le mladino, ki ima po učnem programu obvezno počitniško prakso. Z vsemi ostalimi bo treba skleniti pogodbe o delu, in sicer za dela, ki so natančno opredeljena v samoupravnih aktih, ali pogodbe o zaposlitvi za določen čas za različna dela. Podobno je tudi z zaposlovanjem upokojencev, ki jih delovne organizacije lahko sprejmejo za opravljanje točno določenega dela, seveda za z zakonom določeno ZDENKA LINDI število ur. Druga izmena je svoje delo dobro opravila, čeprav jim je dež vzel kar tri delovne dni, v začetku pa so imeli težave tudi zaradi tega, ker delovišče v Adlešičih, kjer brigadiiji gradijo 1100 metrov dolg vodovod, ni bilo pripravljeno. Da so mladi brigadirji res pripravljeni krepko poprijeti za delo, RIBICI NA SUHEM Na starem nogometnem stadionu ob Bistrici v Ribnici so se ribniški ribiči pomerili v „suhih'‘ disciplinah Med 31 tekmovalci pri članih so dosegli tele uspehe: 1. Andrej Kersnič 148 točk, 2. Ivan Bančič 13°, 3 Andrej Vidic 134 itd. Med 12 mladinci je zmagal Toman Lovšin. * * * 9 Wmm2 _ __ ZA VODOVOD V ADLEŠIČIH - Mladi brigadiiji v drogi izmeni MDA Bela krajina 80 iz Ljubljane—Šiške in Raven na Koroškem ;o začeli z deli za 1.100 metrov dolgi vodovod v Adlešičih. PRAVILEN PODATEK V 27. številki Dolenjskega lista smo poročali o letošnjih zveznih priznanjih ob 304etnici samoupravljanja, pa so bili pomotoma nekateri podatki izpuščeni. Skupnost Klubov samoupravljalcev Jugoslavije je s priznanjem in Plaketo „Josip Broz Tito-30 let samoupravljanja” nagradila 6 klubov v Sloveniji, med kate^ rimi sta z našega območja sevniški in novomeški sKlub samoupravljalcev. Med 6 dobitniki v naši republiki, ki so dobili priznanje s plaketo klubov samoupravljalcev Jugoslavije, pa sta tudi Franc Markovič iz GG Novo mesto in Janez Picek, diužbe-ni pravobranilec samoupravljanja iz Ribnice. Izpolnjene besede o Suhi krajini Pred dnevom vstaje slovenskega naroda: iz govora Bogdana Osolnika, predsednika jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, ki ga je imel ob nedavnem odkrivanju spominske plošče Zakrajškovim v Vidmu pri Dobrepoljah in v katerem se dotika tudi belogardističnega izdajstva v Suhi krajini Kot vsi drugi naši kraji tudi Suha j krajina doživlja svojo preroditev. * -Zacelile so se rane iz časa vojne, j ljudje so začutili blagodati splošne-4. ga napredka, zlasti boljših možnosti S zaposlitve in so tudi sami krepko ¥ poprijeli, da bi se uredilo vse to, kar J je potrebno za boljše življenje. 4 " ¥ Tudi krajevna skupnost Ponikve J je dosegla že kar lepe uspehe v ¥ svojem razvoju in v sodelovanju z J drugimi sosednjimi kraji. Novi do- * movi, asfaltirana cesta, vodovod, J nova Šola v Vidmu — Dobrepoljah 4- in še marsikaj drugega so pridobitve, J ki so že močno spremenile življenje v teh krajih. Prebivalcem teh krajev-J nih skupnosti gre vse priznanje, da * so s samoprispevkom, udarniškim J delom in na druge načine sami * prispevali k napredku svojega kraja. J To je tudi najboljša pot za uspešno 4- reševanje preostalih potreb, želja in j načrtov — in pri tem vam želim * veliko uspeha, tudi v prihodnje.4 * } Se posebno me veseli, da sc je v * teh krajih uveljavil teden tradicij J narodnoosvobodilnega boja in prire- ♦ ditev v njegovem okviru, ki so letos že šestič razgibale vso mladino in krajane. Letos nam je odhod tovari- ša Tita in vse, kar smo ob tem doživljali, še posebno priklicalo v zavest veličino našega revolucionarnega in osvobodilnega boja, ki smo ga izvojevali pod njegovim vodstvom. To je bil boj ne samo za narodnostno svobodo, ampak tudi za osvoboditev delovnega človeka, za nove, pravičnejše družbene odnose, za boljše življenje vseh garačev in trpinov. Tak trpin je bil nekoč tudi suho-kranjski človek. Partizani smo že v času vojne spomladi leta 1942, ko je Suha krajina prvič postala del osvobojenega ozemlja - takrat, ko so se Nemci bližali Moskvi in napovedovali njeno zavzetje - odločno predstavili ne le kot borci proti fašizmu, ampak tudi socialna osvoboditev delovnega človeka. Tudi kasneje, v novi pomladi 1943. leta, ko so Italijani in bela garda hujskali ljudi v teh krajih proti partizanom in proti komunistom, smo mi ne samo svarili pred izdajstvom, ampak tudi poskušali dopovedati vsem, da je prišel čas, ko si bo delovni človek lahko sam ustvaril to, kar so mu tako dolgo od trgovali njegovi izkroiščevalci. O tem govorijo mnoga pričevanja iz tistega časa. Dovolite mi, da se sklicujem le na en tak ohranjen dokument, pri katerem sem bil sam udeležen. ^ Po dogovoru z vodstvom OF sem aprila 1943 kot takratni sekretar stiškega okrožja, v katerega je spadal tudi večji del Suhe krajine, napisal brošuro „Suha krajina v plamenih", ki so jo natisnile partizanske tehnik'- V njej je bilo opisano trpljenj* izkoriščanje suho-kranjskega jveka še pred vojno in potem v vojni, deo so Italijani in domači izdajalci strahovali ljudstvo, italijanski avioni pa z bombami zažigali vasi in delavnice. Kdor bi to danes hotel brati, lahko vidi, da smo partizani ob srečanju s siromaštvom in bedo teh krajev iskreno poskušali pridobiti ljudi, ki so, kot sem takrat zapisal, „Vsak košček tega kameni-tega nehvaležnega sveta prepojili s svojim znojem, da jim je dajal skorjo trdega kruha. V skromnih, s slamo kritih bajtah so se porajali otroci, ki jim je bila že v zibelki usojena beda in pomanjkanje, trda usoda slovenskega delovnega človeka ...” Tega delovnega človeka smo želeli prepričati, daje njegovo mesto na naši strani in da nismo njegovi sovražniki, kot jim je govorila protikomunistična propaganda^ In že ta- jjt krat smo napovedali - zopet berem * iz konca te brošure: J „Danes požirajo našo domovino j krvavi plameni, požirajo naše dom o- # ve, ljudi in imetje. Tujci hočejo * uničiti naš narod in ga iztrebiti, da J bi si prilastili to prelepo slovensko J zemljo... Dokler ne bo poslednji * tujec pregnan s svetih slovenskih tal £ in z njim zadnji izdajalec, ne bo ^ miru. Sele potem bodo našemu na- J rodu zasijali boljši dnevi, takrat bo + tudi suhokranjski trpin zaživel no- J vo, lepše življenje, življenje poštene- * ga delovnega Slovenca, življenje, v jj katerem bo vladala pravica in ne bo + več oderuhov in pijavk. Takrat bo- J do novi, srečnejši domovi vstali iz * razvalin.” J 5 Tovarišice in tovariši, lahko ie- * čem, da so se besede, zapisane pred j 37 leti, izpolnile in da se danes # uresničuje to, kar smo nekoč sanja- J li, v kar smo verovali. *. * Želim vsem, ki so sodelovali v prireditvah ob tednu tradicij NOB. da bi tudi v bodoče zavzeto ohranjali svetlo izročilo naše revolucij name preteklosti, pa tudi, da bi naprej prispevali k razvoju in n#' predku, ne le svoje doline, amp^ vse Slovenije in samoupravne socialistične Jugoslavije. S tem se bom° najbolj oddolžili spominu tovariša Tita, ki mu tudi ob tej pri,lJC posvečamo svoje najtoplejše misli m obljubljamo, da bomo zvesto uresni čevali njegovo izročilo. ************************ ***+*+-*****+*+** ****+**********+* ■*+**■** * ********************* *** ***** Stružnica mora v muzej Staro stružnico iz žage v Soteski so partizani uporabljali za izdelavo municije — Bo končala med starim železom? Že pred nekaj leti so v Novole-»vem obratu TOZD TPI in žaga v Soteski umaknili iz proizvoo.rie staro stružnico, ki je delala celih 5C let. Ob modernizaciji 1928. leta jo je v Sotesko skupaj z ostalimi stroji pripeljal industrialec Javornik, ki je imel takrat žago v najemu. Prav ta stružnica za železo je od vseh strojev najdlje opravljala svoje delo. Pred vojno so na njej delali vse, kar je bilo potrebno za popravilo žage pomembno vlogo pa je odigrala tudi v drugi svetovni vojni Že spomladi 1942 so prišli po taborjenje odreda SAMOTNI HRAST Petinpetdeset tabornikov šentjer-nejskega odreda Samotni hrast je od X do U. julija taborilo ob Kolpi. Čeprav smo imeli prve dni slabo vreme, smo v celoti izvedli zastavljeni delovni program. Opravili smo veliko veščin, urili smo se v postav-‘janin šotora, kurjenju ognja, lokostrelstvu, orientaciji, učili smo se tudi Morsejevo abecedo. Seznanili ?mo se s taborniki iz Križ, z mladimi ln Adlešičev ter belokranjskimi bri-Med taborjenjem smo izdali tudi drugo številko Hrastovih listov, glasila našega odreda. MATEJA CEKUTA stružnico partizani, vendar je niso odpeljali, ker je bila pretežka. Poleg tega bi porabili veliko časa, da bi jo razstavili, kar bi bilo lahko nevarno, saj so imeli na drugi strani Krke svojo postojanko Italijani. Zato so takrat partizani odnesli le vrtalni stroj, električno dinamo, kisik in nekaj karbida. S strojnikom Feliksom Čmetom pa so se dogovorili, da bo stružnico pripravil za prevoz. V začetku 1944 jo je prišel iskat Riko Cigoj, ki je takrat delal v partizanskih delavnicah v Starih žagah. Stružnico so srečno prepeljali v Stare žage in jo usposobili za delo v skritem bunkerju V okviru znanih orožarskih delavnic „Gustelj” so partizani do konca vojne na njej izdelovali granate in krogle, ki so jih stružili iz jeklenih osi železniških vagonov, osovine za tiskarsko tehniko in še marsikaj drugega za potrebe partizanske vojske. Po osvoboditvi je bila stružnica spet pripeljana na žago v Sotesko, kjer so jo uporabljali še celih 30 let. Zaradi pomena, ki ga je imela stružnica v preskrbi partizanske vojske z municijo v odločilnih dneh! NOB, zasluži, da bi dobila svoje mesto v muzeju revolucije, ne pa da bi jo zavrgli kot staro železo. TONE VIRANT Soteska 37 KNJIGE ZA MLADE IZ KOROŠKE- Učenci iz osnovne šole Dol pri Hrastniku so vse prispele knjige uredili po zbirkah in jih pripravili za prevoz na Koroško. (Foto: Alojz FunkI). pisma in odmevi ZAČETEK MLADINSKE OUMHADE V petek in soboto 4. in 5-julija^ so mladi športniki in športnice iz osnovnih organizacij ZSMS Artiče, Globoko, Sromlje in Zdole na Zdolah in v Globokem odigrali prvi dve koli mladinske poletne olimpi-ade. Pomerili so se v namiznem tenisu in rokometu. Po dveh kolih je vrstni red naslednji: 1. Sromlje - 31 točk, 2. Zdole - 29 točk, 3. Artiče - 22 točk in 4 Globoko - 16 točk. Tekmovanje seje nadaljevalo zadnji| petek in soboto, ko so se v Sromljah pomerili v šahu in krosu, v Globokem pa v malem nogometu. MILAN JAZBEC OBJESTNOST PO MIRNOPEŠKO! Vsako soboto je v mimopeški gostilni Novljan ples, ki se pogosto zavleče precej čez polnoč. Razgreti plesalci ob bučni glasbi tudi prepevajo 'in tako motijo počitek Mimopečanov. To pa še ni vse. Ob sobotah ponoči izginjajo z oken v Mimi peči tudi lončki z rožami. Najbrž si jih prilaščajo pozni plesalci. Takemu početju lahko rečemo vandalizem, ki ga je treba preprečiti. Nekateri Mirnopečani že razmišljajo, da bi v noči s sobote na nedeljo dežurali ob oknih in skušali razkrinkati nepridiprave, odveč pa tudi ne bi bili hudi psu Ostane pa še ena možnost - v soboto zvečer pospraviti rože z oken. Ob tem pa se zastavlja vprašanje: ali človeška ob- jestnost res nima meja? MIRNOPECAN Tisoče knjig za koroške Slovence V akciji zbiranja knjig sodelujejo tudi šole z Rake, iz Artič, Črnomlja in Ribnice Sodelovanje matične dežele z našimi rojaki v Avstriji se je v zadnjih letih precej poglobilo. Uspešno po- 90 let Plutove mame iz Metlike 90. V Metliki je praznovala svoj rojstni dan Marjeta Plut. Jvojena je" bila v Vidošičih v cčki družini, kjer je bilo pet otrok. Najstarejši je ostal doma na kmetiji, drugi pa so morali po SVetu, tudi v Ameriko. Marjeta je v mladih letih hodila v dnino in * s tem preživljala. Poročila se le v Drašiče na manjšo kmetijo unela troje otrok. En sin je Prevzel kmetijo, drugi je šel štu-trat in živi m dela sedaj kot Profesor v Ljubljani. Mati Marje-Petnajst let v Metliki, pri xj crk* Meri, ki je zaposlena v Novoteksu. Ko se Plutova spominja svoji: ia ■ 6 PreteWosti, trpljenja in de-stoU?K°I,CZni’ katela je P0«0- sedai i Pravi’ da J* Je 6ita * °’ rada P°slu5a radio in dnev .°P'S- Posebno se veseli ko pride Dolenjski list oic, ’ da je naročena nanj že °trok Kada ima tudi obiščei,!2 ,S0Seskc' ki j° Pogosto so ;Q /. nJen 90- rojstni dan Prijati* oroog’ znanci in Zdravnj^ ™ed n-*‘™ tudi njen rahlemu zdravju ima Med r "^ma še dober spomin, "»jtežie uj° v°ino j* je bilo dni niJ?’ • so Čerkezi za teden ""orali Grašiče. Ljudje so d* s0 J “najdljivi in spretni, ostali ŽU na' tujim vojakom tekajo izmenjave kulturnih skupin in obiski dijakov in študentov, v Zasavju pa že tretje leto poteka akcija zbiranja knjig za koroške Slovence, ki so jo letos razširili na vso Slovenija V akcijo so se vključile tudi osnovne šole iz Ribnice, Rake, Artič in osnovna šola Mirana Jarca iz Črnomlja. Organizacijo zbiranja knjig so prevzeli pionirski odredi, literarni krožki, klubi OZN in posamezni razredi. Pionirji iz osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju so napisali: „Ker sami radi beremo, smo se spomnili na svoje vrstnike, ki žive izven naših meja. Odstopili smo knjige s svojih knjižnih polic, pionirska hranilnica je prispevala nekaj denarja za nove knjige, v akcijo pa so se vključili tudi posamezni učitelji in Gozdno gospodarstvo iz Črnomlja. Tako želimo prispevati k poglabljanju odnosov med nami in slovensko narodno manjšino na Koroškem ...” Knjige zbirajo in urejajo po zbirkah pionirji iz osnovne šole Dol pri Hrastniku, mladim Korošcem pa jih bodo izročili na srečanju v Zagorju, ki ga bosta organizirala Slavistično društvo Zasavje in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 4.000 zbranih knjig bo obogatilo podežel- ske knjižnice na Koroškem. Srečanje v Zagorju bodo mladi popestrili s kulturnim programom, ki vedno znova dokazuje željo po ohranitvi jezika in svoje kulture. TELEFONA ŠE NEKU CASA NE BO Kot je Podjetje PTT Novo mesto obvestilo trebanjsko krajevno skupnost, bodo dela pri napeljavi telefonov trajala nekoliko dalj, ker je treba pridobiti še lokacijsko dokumentacijo, za katero je bilo sprva rečeno, da je ne bo treba. Za to pošta prosi na ročnike za uvidevnost. Hkrati krajevna skupnost Trebnje sporoča svojim krajanom, da ni soinvestitorica, ampak samo posrednica pri zbirapju naročnikov in vplačil. Zdaj so bila vsa ta sredstva prenesena na žiro račun investitorja, zato naj se krajani za vsa nadaljnja navodila obrača' jo na strokovne službe Podjetja za PTT promet v Novem mestu ali na telefonsko številko 21-750, na tovariša Hribarja in Bajca. KS TREH4JE m KAPELSKA GODBA LETA 1934. Nosila je gasilske suknjiče, ker je bila od leta 1929 včlanjena v Gasilkso društvo Kapele. Bogati nismo, godbo pa imamo Kapelci v nedeljo praznujejo 130-letnico obstoja svoje godbe PADLI PRVI SNOPI - Tudi na belokranjskih p oljit so, tako kot skoraj po vsej domovini, pretekli teden padli prvi snopi ječmena. Čeprav zaradi hladnega vremena letošnja žetev kasni, si kmetje obetajo dober priddek. (Foto: M. Bezek) Noben dogodek doslej še ni tako trdno povezal vseh sedmih vasi krajevne skupnosti Kapele kot jubilej njihove godbe. Z jutrišnjim dnem se začenjajo prireditve v počastitev njene 130-letnice. Obletnico povezujejo z dnevom vstaje d o venskega naroda, s 35-letni-co svobode in 30-letnico samoupravljanja. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 20. julija, v Kapelah. Domači godbi se bo pridružilo še osem prijateljskih pihalnih orkestrov. Prišli bodo godbeniki s Proseka-Kontovela pri Trstu, iz Dubravice na Hrvaškem, iz Metlike, Trebnjega, Krškega, Sevnice, Senovega in Loč. Godbe bodo dopoldne imele koncerte po vaseh, vsaka za svoje gostitelje v Kapelah, v Jereslavcih, v Rakovcu in Slogonskem, Zupe-levcih, Vrheh in na Podvinjah. Za krajane bo to velik, enkraten dogodek, zato kar tekmujejo med seboj v želji, da bi pripravili svojim gostom kar se da prisrčen sprejem. Starejši rod kapcljskih godbenikov ima še živo v spominu julijske in avgustovske dneve pred 35 leti, dneve, ko so se vračali iz izgnanstva in začenjali novo življenje na zapuščenih domačijah. Svoboda jih je ponovno združila in tako so 15. avgusta 1945 Kapelci po štiriletnem nasilnem premoru vnovič skupaj zaigrali. Odtlej niso več odnehali. Vztrajno so nastopali, pomlajali svoje vrste in navezovati prijateljske stike z godbami po Sloveniji, na Hrvaškem in v zamejstvu. Danes šteje Kapelska godba 40 članov. Kot ena družina so. Druži jih predvsem veselje do igranja, ki ga godbeniki že stoletje in več prenašajo iz roda v rod. Zaradi tega niso nikoli v zadregi za podmladek. Kdaj pa kdaj igrajo v godbi kar po trije rodovi istočasno. Ponosni so, da so^njeni člani, ponosni, da širijo njen sloves tudi zunaj občine, saj je le malo pihalnih orkestrov, ki zdržijo tako dolgo skupaj. Niti prva niti druga svetovna vojna jim nista mogli vzeti veselja do igranja. K igranju jih je spodbujalo tudi okolje, saj ljudje že od nekdaj radi prisluhnejo koračnicam, narodnim pesmim in drugim melodijam, s katerimi Kapelci vnašajo živahnost v njihova slavja in praznovanja, zaigrajo pa jim tudi v žalostnih trenutkih, da se ob zvokih žalostink poslovijo od svojih najdražjih. Godba je nepogrešljivi del vsakdanjega življenja, zato si krajani ne znajo predstavljati, kako bi bilo pri njih brez ..muzikantov”. Letu 1970 je kapelska godba dobila najvišje občinsko priznanje - Oktobrsko nagrado, leta 1971 pa Titovo odlikovanje - red zaslug za narod s srebrno zvezdo. S tem sc ji je oddolžila tudi širša družbena skupnost. Godba namreč nikoli ne odreče sodelovanja na prireditvah in praznovanjih v občini in regiji. Za njen letošnji praznik je dobila tudi nove inštrumente, preurejene prostore za vaje, krajevna skupnost pa dvorano za prireditve, v kateri je prostora za 120 ljudi. Vse to bo veljalo okoli 2,5 milijona dinarjev. Sredstva zbirajo občani s samoprispevkom in prispevki delovnih organizacij, svoj delež pa je prispevala tudi kulturna skupnost JOŽE STANIČ, kapelnik godbe od 1952 dalje. Dragocen prispevek k jubileju je tudi brošura, ki jo je za 130. obletnico kapelske godbe izdal pripravljalni odbor za proslavo. V njej nam etnologinja Inja Smerde-lova predstavlja godbo od njenega nastanka do danes. Iz zapisa diha živa pripoved sedanjih godbenikov. O njihovi pripadnosti k tej kapelski družini, o vzgajanju mladega rodu, o veselih in žalostnih prigodah, o dolžnostih, ki se jim nikoli ne izneverijo, pa še o edinstvenem razumevanju generacij v tem vaškem kolektivu. Kapelci šele štiri leta vadijo v družbenem prostoru. Dotlej so se zbirali na vajah po domovih. Pri sedanjem kapelniku Jožetu Staniču so vadili osemnajst let, nato pa deset let pri drugem godbeniku. 2e to je dokaz za naklonjenost godbi, saj so tako sodelovale z njo cele družine, najmlajši pa so se ob poslušanju navzeli veselja do igranja. Godba je imela do sedaj štiri kapelnike. Prvi je bil Ivan Požar (1850 do 1902), drugi Franjo Sepec (1902 do 1929), tretji Jože Vogrinc (1929 do 1952), četrti pa je Jože Stanič, ki opravlja to dolžnost od 1952 dalje. V obdobju 1935 do 1966 je imela godba dirigenta in umetniškega vodjo Antona Pahorja. Kapelski godbeniki so se izkazali tudi kot prizadevni učitelji naraščaja. Ivan Cemelč jih je med obema vojnama izučil osem, Slavko Krulc po osvoboditvi pet, sedanji kapelnik Jože Stanič pa od leta 1952 do danes kar 37. Opravil je izredno veliko delo kot kapelnik in učitelj, zato so tudi njemu podelili oktobrsko nagrado. JOŽICA TEPPEY i&il mm fr*«*« POVSOD DOBRODOŠLI - Kapelski godbeniki igrajo po vsej občini, sodelujejo pa tudi na prireditvah drugod po Sloveniji, na Hrvaškem in v zamejstvu. <1614) 17- julija 1980 DOLENJSKI LIST LETOVANJE ZA SLOVENSKI DELAVSKI ZEP Uredništva slovenskih pokrajinskih časnikov bodo v prihodnje še tesneje sodelovala. Doslej so pripravila več skupnih prilog, tem pa se tokrat prvič pridružuje tudi tematska rubrika popusti 1980". Zanimalo nas je, kako v posameznih delovnih kolektivih, občinah in regijah skrbijo za organiziran oddih zaposlenih. Sporočila prispevkov, ki so jih pripravila posamezna uredništva, so gotovo spodbudna. Vsako po svoje zgovorno pripoveduje o prizadevanjih, da bi kar največ zaposlenih skupaj z druinskimi člani preživelo dopust ob morju ali v planinah. Pišemo pa tudi o uspešnem delu počitniških skupnosti, ki so resnično lahko za zgled tudi drugim. Gradivo za prvo tematsko prilogo slovenskih pokrajinskih časnikov „Dopusti 1980” so zbrali in pripravili za objavo v uredništvu Našega časa. Dopust za vsak okus Na Koprskem je za organizirane oblike letovanja delavcev poskrbljeno zelo različno. Kot primer delovne organizacije, kjer so za letovanja delavcev dobro poskrbeli, smo izbrali Istra-benz. Njihov počitniški ,.recept” se je v praksi zelo obnesel, ima pa fc to prednost, da ga je mogoče po potrebi prilagajati, saj so prikolice na kolesih. Člani kolektiva se lahko odločajo, da bodo dopust preživeli v počitniškem domu v Logu pod Mangartom, v koči na Veliki planini, osem ležišč imajo na razpolago v Spominčici, kdor pa se bolj ogreva za moije, se lahko odloči za dopust v Vrsarju, kjer imajo deset počitniških prikolic. V Istra-benzu pravijo, da je razen nočitev in hrane po .ugodnih cenah za prijeten dopust potrebno še kaj več, zato poskušajo v počitniškemu domu pod Mangartom v zimski sezoni organizirati tudi brezplačne smučarske tečaje. Tudi bivanje v prikolicah ob morju je prijetno, saj so opremljene z vsem, kar potrebujejo dopustniki. Ugodne so tudi cene: gibljejo se med 30 in 100 dinarji za prikolico, 110 dinarjev velja penzion v Logu pod Mangartom, za 150 dinarjev preživijo dan v Spominčici, 40 dinarjev pa plačajo sobo na Veliki planini. Poudariti velja, da nezasedene zmogljivosti (ki pa jih je vse manj) vsako leto ponudijo zunanjim gostom. V letu 1980 pričakujejo, da bo to še bolje organizirano, saj bo pri občinskem svetu veze sindikatov deloval počitniški iniciativni odbor, ki bo proste zmogljivosti ponudil tistim delovnim organizacijam, ki nimajo lastnih počitniških domov ali prikolic. Na Goriškem je med organizacijami, ki imajo dobro organizirano letovanje za delavce, tudi novogoriški Meblo. 3000 zaposlenih v tem delovnem kolektivu se lahko odloča za letovanje v počitniških domovih in prikolicah na šestih različnih krajih ob morju, razen tega imajo še dom v Možnici na Bovškem. Člani kolektiva in njihove družine lahko preživijo v domovih in prikolicah 10 dni. Zanimanja je seveda precej, doslej se je za letošnje letovanje prijavilo nad 400 družin. V organizirane oblike letovanja je vključenih več kot polovico zaposlenih, ker pa so zmogljivosti premajhne, so se v tej delovni organizaciji odločili za dokaj preprosto rešitev: „sreč-neže” izbirajo z žrebom. Meblovci plačajo za penzion 160 dinarjev na dan, v prikolicah pa stane dan bivanja 160 do 190 dinarjev. Podobno kot v Meblu imajo organizirano letovanje za delavce tudi v ostalih organizacijah združenega dela na Goriškem, v šempetrski Istri in Vozilih ter v Cementarni Anhovo. VITKO KOGOJ, Primorske novice, Koper Kot biser Jadrana V občini Velenje so željam in potrebam delavcev po ustreznem letnem in zimskem oddiiu najprej prisluhnili v Rudarsko-elek-troenergetskem kombinatu, kjer je v večini zaradi težkih delovnih pogojev počitek še posebno potreben. Tako je Rudarsko-elek-troenergetski kombinat že pred leti, ko je naš turizem še iskal ustrezne poti nadaljnjega razvoja in je bilo na organiziranih in divjih plažah še obilo prostora, v Fiesi zgradili lep počitniški objekt Z leti so ga dograjevali in posodabljali, tako daje danes skupno z okolico, v kateri leži, gotovo eden od biserov severnega Jadrana. Kljub izredno ugodni klimi in prijetnemu okolju pa je zadnjih nekaj poletnih sezon zanimanje za letovanje v Fiesi med delavci Rudarsko-elektroencrgetskega kombinata upadlo. Zmogljivosti so zasedli le ob vrhun- ■B Preurejen dom radarjev v Mesi Letovišče počitniške deupnosti Murska Sobota Monsena v Rovinju cu sezone v juliju in avgustu, v ostalih mesecih pa je tu letovalo malo članov kolektiva. Vzrok za manjši obisk v Fiesi so bili jasni. Počitniški dom, zgrajen pred leti, kljub manjšim obnavljanjem ni več ustrezal zahtevam sodobnega letovanja. Topla voda, urejene sanitarije in tuši so danes namreč že med najosnovnejšimi elementi opremljenosti hotelskih sob. Zato so se odločili, da še pred pričetkom letošnje sezone odpravijo omenjene pomanjkljivosti. Dela so se pričela januarja, zaključili pa so jih ob koncu aprila. Naložba v višini 7 milijonov dinarjev bo bistveno izboljšala udobje in prijetno počutje gostov. V domu so uredili tudi centralno ogrevanje. To bo ob zgaditvi zimskega bazena in še nekaterih spremljajočih športnih objektov gotovo pripomoglo k. razširitvi turistične sezone preko celega leta. In kako so v Rudarsko-elektroenerget-skem kombinatu organizirali letošnje letovanje delavcev? Sami primorejo približno 500 ležišč v počitniških domovih in kamp prikolicah. Enako število ležišč pa so za svoje delavce za vsako desetdnevno izmeno najeli v različnih krajih na naši obali. Po predvidevanjih bo letos organizirano letovalo več kot 8000 delavcev Rudarsko-elek-troenergetsega kombinata in njihovih družinskih članov. Za letovanje bodo plačali le 40 odstotkov polne ekonomske cene, ostalo pa bodo nadomestili z regresom temeljnih organizacij. Izredno ugodna je cena desetdnevnega bivanja v Fiesi, saj bodo morali odrasli plačati le 880 dinarjev. Cene bivanja v drugih letoviških krajih pa tudi niso bistveno višje. BORIS ZAKOSEK Naš čas, Velenje Železarji na Rabu Skrb za organizirano letovanje ima v kolektivu štorskih železarjev dolgoletno tradicijo, za dom na Rabu pa so se odločili že leta 1954. V njem, sredi prijetnega gozdička, ki nudi tudi v poletni pripeki prijetno senco, imajo 40 ležišč, od letos dalje pa imajo v kraju rezerviranih še dodatnih 48 dos teli. Za bivanje in življenje v domu pa ne skrbijo sami člani gostinske temeljne organizacije, ki jo vodi Tone Kajba, marveč iudi dobro organizirana služba za rekreacijo. Na čelu te dejavnosti je Tine Veber. Zato skupna skrb ni posvečena le dobrim gostinskim, oziroma hotelskim uslugam, marveč prav tako organizirani rekreaciji. Med člani kolektiva štorskih železarjev je za desetdnevno bivanje med počitnicami v domu veliko zanimanja. Zato so majhne možnosti, da ostane kakšna postelja še za druge. Seveda družinski člani, otroci, upokojenci sodijo k njihovi železarski družini. Samo lani so v domu zabeležili 8.330 penzionov. Skoraj polovico jih je odpadlo na člane kolektiva, ostalo pa na njihove svojce, upokojence itd. Letos so domu na Rabu dodali še nove zmogjivosti v prikolicah in v hotelu v Rabcu. Penzionska cena za člane kolektiva se suče med 170 in 210 dinarji, glede na predsezonski in posezonski čas, oziroma na glavno sezona Razliko do ekonomske cene, ki znaša 2800 dinarjev na dan, krijejo v kolektivu z združenimi sredstvi temeljnih organizacij. MILAN BOŽIC Novi tednik, Celje Kako letujejo Pomurci Pomurje je med slovenskimi območji najbolj oddaljeno od morja. In to je poleg tega, da sc polovica tukajšnjega prebivalstva še vedno ukvarja s kmetijstvom, ki pač poleti od človeka terja svoje, osnovni vzrok, da se število tistih pravih počitničar-jev ob moiju občutneje povečuje šele zad- nje desetletje. Zato ni presenetljivo, da je še vedno veliko zlasti starejših Pomurcev, ki doslej morja še niso videli. Da pa bi razmere izboljšali, so se v Pomurju organizirano lotili urejanja pogojev za cenejše in tako dostopnejše letovanje. Zaposleni so akcijo, katere usmerjevalec je vseskozi sindikat, v celoti podprli in uspehi so tu. Ob starejših počitniških naseljih je nazadnje zraslo še novo in lepo urejeno naselje v Monseni pri Rovinju. Prizadevanja počitniške skupnosti, v katero je povezanih 43 delovnih kolektivov iz celotnega Pomurja, štirje izmed njih celo iz mariborske občine, so od leta 1975, ki je bila ustanovljena, rodila ta pravi biser počitniškega naselja ob istrski obali V ličnih hišicah jc 620 ležišč in lansko leto je tu letovalo kar 5000 delavcev. Tako pa bo tudi letos, saj so vse kapacitete razprodane. Cena letovanja v Monseni je dostopna vsem zaposlenim. 70 din mora prispevati posameznik za bivanje v družinski hišici, kjer ima na voljo sodobno opremljeno kuhinjo, vedno toplo vodo, tuš, sanitarije, pravzaprav celotno domače udobje. Tudi okolica je iz leta v leto privlačnejša. K vsemu je treba pripisati še, da so za odgovorne v počitniški skupnosti nekajletne izkušnje zelo dobra šola. Tudi letošnja sezona bo - tako vsaj obljubljajo - v Monseni minila brez napak iz lanskega leta. Največ pripomb so imeli lansko leto počit-ničarji k neupoštevanju omejitev pri vožnji ob menjavi izmen, zato so letošnje že organizirane tako, da do te napake ne bo več prišlo. Gostje v Monseni bodo letos vnaprej dobili tudi program družabnih in športnih aktivnosti v naselju, kot tudi program izletov z ladjo in vse druge potrebne informacije. In še to naj dodamo, da se je letošnja sezona pričela že 6. junija, trajala pa bo vse do 19. septembra, kar pomeni, da bodo zmogljivosti v primerjavi s preteklimi leti bolje izkoriščene. Za vse, ki ne želijo letovati ob morju, pa je na voljo počitniški dom „Jelka” na Pohorju. Za zdaj je sicer še precej zanemarjen in ga bo potrebno obnoviti. To bi vsekakor bilo potrebno storiti čimprej, saj je intercsantov za počitnice na svežem pohorskem zraku in v čudoviti naravi iz leta v leto več. V počitniški skupnosti Murska Sobota pa istočasno, ko skrbijo za organizacijo in nemoteno letovanje v že obstoječih počitniških naseljih, tečejo resne priprave na nadaljnje izgrajevanje počitniških zmogljivosti za pomurske delavce. Skupaj s Celjani se dogovarjajo za novogradnjo podobnega tipa naselja v Turanju pri Biogradu na moru. Celjani in Pomurci naj bi v prihodnjih letih tam zgradili vsak po 600 novih ležišč, kar bi sloves Pomurja, ki je med redkimi slovenskimi pokrajinami s tako dobro in poceni organiziranim dopustom, še povečalo. IRMA BENKO Vestnik, Murska Sobota Crikvenica še počaka Delovni kolektiv TGA Kidričevo je imel pred leti dobro urejen lasten počitniški dom v CrikvenicL Potem so ga mislili prodati, vendar so ga po odločitvi delavcev obdržali. Zato ni čudno, daje zadnji čas na večini zborov delavcev in na sejah samoupravnih organov, tako v posameznih tozd kot v delovni organizaciji, precej razprav o tem, kakšne so perspektive tega priljubljenega počitniškega doma, ki ne more zadovoljevati potreb vseh delavcev, ki bi želeli preživeti letni oddih v Crikvenici. Idejni načrt za nov počitniški dom v Crikvenici je že napravljen, saj bi bila obnova sedanjega doma predraga in neracionalna. Vendar gre pri tem za veliko in zahtevno investicijo, ki je v sedanjih gospodarskih razmerah ne bo moč uresničiti. Treba bo počakati na ugodnejše razmere. Poglejmo na kratko, kakšne možnosti letovanja imajo delavci tega nekaj nad 2000-članskega kolektiva: v počitniškem domu v Crikvenici ima TGA Kidričevo 42 ležišč, pri Poreču 4 dvosobna stanovanja s 16 ležišči, v Nerezinah na Lošinju 4 počitniške hišice s po 4 ležišči. Vse to je last TGA, vendar ne zadostuje za potrebe vseh interesov, zlasti ne v turistični sezoni, zato v TGA Kidričevo nudijo svojim delavcem možnost letovanja tudi prek Turist agenta v Mariboru. FRANCE MEŠKO Tednik, Ptuj Oddih po lanski ceni Za poceni in udobno letovanje imajo delavci in njihove družine malokje toliko možnosti, kot jim jih nudi počitniška skupnost v krški občini. To je ena največjih počitniških skupnosti v Jugoslaviji. Vanjo je do zdaj včlanjenih nad 60 delovnih organizacij iz več kot 10 slovenskih občin. Počitniška skupnost Krško deluje že več kot 20 let. Zrasla je na pobudo Tovarne celuloze in papirja v Krškem, ki je bila njena ustanoviteljica in nosilka začetnega razvoja. Krška počitniška skupnost se ni nikoli zapirala v ozke meje občine ali regije in verjetno je prav to spodbudilo njen hitri razvoj. Prerasla je v širšo skupnost, za katero je v Poreču kmalu zmanjkalo prostora. Do leta 1975 je imela skupnost 400 postelj v počitniških objektih v Poreču, lastno restavracijo in kuhinjo. Tedaj so začeli iskati dodatno lokacijo za postavitev novega počitniškega naselja. Dobili so jo v i Nerezinah na otoku Lošinju. Tam so leta 1975 kupili 18 hektarov zemljišča, večinoma z grmičevjem porasle diyjine. Počitniška skupnost je v obdobju 1975 do 1979 zgradila v Nerezinah 248 zidanih počitniških hišic. Vsaka od njih meri 48 kvadratnih metrov in ima kuhinjsko nišo, jedilni kot, dnevno sobo, otroško sobo in kopalnico. V taki hišici lahko letuje do osem ljudi. Zdaj gradijo še 50 objektov garsonjerskega tipa za manjše družine, ker so sedanje hišice zanje prevelike. K počitniški skupnosti v Nerezinah sodi tudi 10 objektov s po 14 posteljami in vsemi pritiklinami za letovanje šolarjev in predšolskih otok iz krške občine. Počitniška skupnost občine Krško ima v Nerezinah na voljo 1500 postelj, v Poreču pa 380. V Poreču so lani našteli 20600 nočitev. Na Lošinju sojih imeli 78183, leto dni poprej pa 53206. Nadvse razveseljivo je, da se cena za bivanje letos ni prav nič zvišalla. Dnevna najemnina za hišico v Nerezinah je 100 dinarjev oziroma 25 dinarjev na osebo. V Poreču, kjer imajo penzinski tip gostov, je dnevna oskrba M odrasle 150 dinarjev, za otroke do 10. 90 dinarjev in za otroke do 3. let* dinarjev. V cene ni nikjer vključena tufl' stična taksa. Izgradila delavskega počitniškega naselja na Lošinju bo zaključena konec srednjeroi' nega obdobja. Do takrat bodo uredili k nekaj zabaviščnih prostorov, rekreaciji® in športnih objektov ter zgradili restavracijo in kuhinjo. Denar prispevajo delovni kolek' tivi. Na Lošinju imajo dopustniki na voljo tudi izletniško ladjico „Krško", ki sprejo* na krov do 70 potnikov. Plovba za g01** skupnosti je zelo poceni, saj se z* ™ dinarjev vozijo po morju do dvanf(jst ®' Razen tega si gostje v Nerezinah to * Poreču lahko poceni najamejo vse vflt* čolnov in jadmic, ki so prav tako W počitniške skupnosti . , JOŽICA TEPPE' Dolenjski list, Novo me**0 Neizkoriščene možno#! Pobuda o ustanavljanju počitniških jsWj nosti je naletela na zelo ugoden odme*Jj Škofji Loki. Občinski sindikalni svet, ji imal v Strunjanu naselje počitniških h#*6 jj na Rabu v zakupu zasebno vilo, je taMl začel akcijo za ustanovitev počitniške sWP( nosti. Pridružila so se podjetja Selške d0”1-ne, ki so imela počitniški dom v Portoro^ Skupaj je v omenjenih krajih nekaj čez ležišč in to je dobra osnova za nadalF razvoj skupnosti. Možnosti za združevanje počitntfkjj zmogljivosti pa so še velike. Kar 7 delovA*1 organizacij v občini ima namreč svoj po^! niški dom, 26 delovnih organizacij ške (avtomobilske) prikolice, 9 počitni®* hišice in 15 stanovanja ob morju ali * hribih, 12 delovnih organizacij pa organi*1’ ra letovanje pod šotori. Vendar se v poč'1' niško skupnostniso vključile. Glavni razlog, ki ga navajajo, je, ^ počitniška skupnost ne more poslovati M1 stroškov, medtem ko naj bi delo v podjelr opravili zastonj. Seveda gre za delo rednim delovnim časom, ki ga je prav tak1 treba plačati, čeprav se marsikomu zdi, ^ je zastonj, ker ni za to potrebno izte1 posebnega računa. Prednosti združevanja zmogljivosti v p*’ čitniški skupnosti pa ob tem puščajo strani. Predvsem je to večja izbira kw letovanja in več možnosti za orgniziran°'ri s tem cenejše letovanje. Da ob talč? razporeditvi počitniških hišic, domov { drugih zmogljivosti nimajo možnosti letoVt nja, govori podatek iz ankete, ki jof pripravil občinski sindikalni svet, da' domovih ali hišicah delovnih organiz*" letuje komaj 40 odstotkov delavcev, jj drugf pa si morajo poiskati sami možn<* za dopust v Velja pa ob tem poudariti, da j*' Škofjeloški občini precej delovnih organi cij, ki so zelo dobro poskrbele zaletov*«; svojih delavcev. Poleg lastnih domov s* zadnjem času nakupile stanovanjske 1. kolicc, za organizacijo letovanja pa zadolženi delavci v skupnih službah, in z nalogo, da poiščejo možnosti za letov**' tudi izven lastnih zmogljivosti .j! LEOPOLDINA BOGA*J Glas, ^ Maža v Nerezinah DOLENJSKI LIST Žaba na pol, avtobus zgorel I Ponovno državni prvaki Silovito trčenje na proslulem odseku dolenjske magistrale pri Beli cerkvi — Voznik žabe | ______________takoj mrtev, 54 zdomcev iz avtobusa se je pravočasno rešilo na varno Ljubljančan Rado Štoka (33 let) je 12. julija ob 0.30 peljal s za' |°e>n0m P° magistrali proti Ljubljani. Pri Beli ceikvi je P. J~ „v ley°, ko je nasproti z avtobusom zahodnonemške V™rClje Johann Fritz. V avtobusu je bilo 54 potnikov. hiw L-Sta s^ov**° trčili, osebni avtomobil je prepolovilo, Štoka je OJ mrtev. Avtobus seje vnel in zgorel, ic ,^1 S,° P°vedale nekatere priče, travnati vzpetini. Drugače ni mogel n J ,El,° Rada.Stoka v desnem j . eE*ednem ovinku močno zana- desnr> ^ z žabo zaPelJal na proti srpH ^ k°der Sa je -vrgio j ceste' Avt0 Je začel * Prot* *ev* *n Je v naših avt°bus, v katerem se je 54 terin omcev> ki so ob koncu Doboj p0t0va*' Muenchna v D(wr^nL^ avtobusa Johann Fritz je g enJu Prisebno zapeljal v levo est0 *n z avtobusom obstal na l»OTA IN ST1|^ ravnati, saj bi lahko zdrsnil na spodnjo cesto, kjer bi se prevrnil, in nesreča bi se prelevila v še hujšo tragedijo. V trčenju, ki je bilo tako močno, da je žabo razpolovilo, se jc motor osebnega avtomobila odtrgal in dobesedno zlepil z motoijem menške-ga avtobusa. Prednje steklo avtobusa je oblil bencin, iskra, ki je zradi kratkega stika nastala v avtobusu, je zanetila požar. Avtobus je bil v trenutku v plamenih in dimu. Potniki so se iz gorečega in zadimljenega avtobusa še pravočasno rešili. Nihče ni bil ranjen. Voznik Fritz, ki dobro pozna cesto med Ljubljano in Zagrebom, saj že peto leto prepeljuje naše zdomce, je prisebno skušal pogasiti ogenj z ročnim gasilnim aparatom, venar so bili plameni preveliki. Na srečo je bil Fritz med vožnjo pripet z varnostnim pasom, sicer bi ga ob trčenju vrglo iz avtobusa. Ogenj so dokončno pogasili novomeški poklicni gasilci, ki so za poseg porabili 6.000 litrov vode. Od avtobusa jc ostalo samo ogrodje, da o žabi niti ne govorimo. Promet na zaradi mrličev po vsej Evropi in okolici sloveči dolenjski magistrali je bil zaprt do pol šeste ure zjutraj. DREVO SE NI VDALO Jože Cvetko iz Piršenbrega je 9. julija dopoldne nakladal na tovornjak na gozdni poti pri Dol. Laken-cah hlodovino. Med opravilom se je tovornjak premaknil, zdrknil po strmini in treščil v bukev. Ta se ni vdala, korenine so vzdržale, na tovornjaku pa je za 90.000 din škode. dežurni poročajo je MOPED - V noči na 12. julij prostora pri tovarni ^SKukj!^nilmoped Luzar v°$iJA^U lzPred gostilne .Ar, baie v S m61 'astoik. prej sta se z njim DaJe vozila mlajša moška. vaniskiBhA*'EiEKTRIKA - V stan o-nem it 4 Teiezije Potočar v Sev- začelo goreti^I’ .j-Hja TP?ld?e in pa nr,J„ U8en) je zajel ostresje stavbno m Hm™> zgorelo je tudi centnl™ P0*11^0. radiatorji za 2 gretJ®> hoj^r. kopalna *ao, od vročine je razpokalo nekaj ^eke. Škodo so ocenili na 100.000 Požar so omejili, da se ni razširil m S nja poslopja, in pogasili novo-? .ki poklicni gasilci. Ugotovili so, °8enj zanetila dotrajan a’el ek-“'cna napeljava. - OB. MOTORČEK - V noči na 8. k*l ob kolo z motorjem stal *van Papež. Kcdo je v»«?• »n,a Parkirnem prostoru pri to- ^?!_Novoteks. klateštvo z beračenjem PonnM0me^ki miličniki so 12. julija in h<.„?e pridržali zaradi klateštva lcvief^.nja 52-letnega Hasana Hali-in je brez stalnega bivališča ••■anaii " Vinjenje prišel v hotel Pijačo m 0(1 8°stov prosjačil za 4«* S TRAKTORJA - Alojz zv«čer v!w?®a blatnika je 13. julija Pfoti Mal^ faktor od Velikega desn0 ^nu blatniku. Ko je zavijal 5n°m n.ie, ,.voza, naloženega s n a*e8a' Sl^t u J°^e Kajaer z ^meško‘"^a- Odpdjali so ga v i PRi-rtv, A nico> TU NA CESTO - Ljub-i°Poidne t^.eZi Varneje je 8. julija Sansko ,?“? z osebnim avtom od c> je proti Trebnjemu. Na !*Jto {j * desne strani pn tekla na i" NEPRIMERNA HITROST -Anton Raubar (23 let) iz Vavtevasi je 13. julija zvečer peljal z osebnim avtom z Dvora proti Mačkovcu. Zaradi neprimerne hitrosti je začelo avto zanašati, zdrknil je v desno in se prevrnil po nasipu. Raubarja sov novomeški bolnišnici obvezali, gmotne škode pa je za 80.000 din. ko^VTRi nHk • £ai»ui joab je morala v novo-snico. im- Gorja£U,EN TURIST? - Preke1? Popohin pr0ti Metliki je 8‘ fc °*»X°zU ^ 3-letni Belgi-kjj^adi ,it^ yPer- Pri Hrastu - za^,nosti - tako vsaj *»7»stn> ka£?i s ceste> trčil v v *hw n° in h* m °'5Stal ob dreve-m1!50 morali odpeljati * mal° obdrgnjen je bil Ruplov KRla CPS? rfmostu v Novem si^ jcr>ca. M Ja dopoldne opazili O trupio °m® poklicni gada ^»eški krim P°tegnili na suho, ^Otn** za 63_,lnal'sti Pa ugotovili, Waetneg» upokojena «2?“ Pot°čne vasi. ^ “80 to vil znakov nasUja_ ŽGANJE, PIVO IN CIGARETE — Ljubljančan Alojz Smrekarje 12. julija zgroženo ugotovil, da je nekdo vlomil v njegov vikend na Klenovi-ku. Nepridiprav je vdrl skozi garažna vrata, prišel v klet in od tam odnesel 2 litra žganja, 8 steklenic piva in zavitek cigaret TRAKTOR KRENIL PO SVOJE V soboto dopoldne je 26-letni Ivan Madunič iz Bume vasi pri Mokronogu parkiral' traktor na strmi poti pred domačo hišo. Ko se je Ivan po krajšem času x ozrl skoz okno, je opazil, da drvi traktor po klancu navzdol. Stekel je za njim in skušal skočiti nanj, pri tem pa jc padel in kolo mu je zapeljalo čez prsni koš. Madunič sc zdravi v novomeški bolnišnici PO DOLENJSKI DEŽELI • V noči na 8. julij je nekdo vlomil v šmihelsko posebno šolo. Na strehi je odstranil steklo, vendar s podstrešja ni mogel niže, ker so bila vrata zaklenjena. Amaterček se je nato premislil in se skozi streho splazil na varno zemljo. Zaradi razbitega stekla je škode za 1.000 din. • Novomeški miličniki so te dni pridržali klateža Radislava M. Fant je sicer iz Ljubljane, zaradi pomanjkanja sredstev pa se je zatekel na vedno gostoljubno Dolenjsko. Slednja sc je zadnje čase nekoliko spametovala. Fant je končal v zaporu, ljubljanska osebna izkaznica ne odtehta v novomeških gostiščih niti za oro. • Neki Nebojša G. je 9. julija strašil okoli IMV. Ko se je pod paro vračal spat na Karlovško cesto, je nekoliko bolj kot sicer razgrajal, kar ni bilo všeč prc-budnemu čuvaju. Nebojša se je čuvaja lotil s pestmi, zaradi česar jc moral na Jerebovo, zadevo pa bo obravnaval tudi sodnik za prekrške. • Z delovišča osnovne šole Šentjernej jc izginil 100 metrov dolg električni kabel z vtičnico in vtikačem. Za dragoccnim materialom vztrajno proizvedujejo. Na prvenstvu v plavanju s plavutmi in hitrostnem potaplanju najboljši Novomeščani — Zevnikova in Vohar Na 15. državnem prvenstvu v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju v soboto in nedeljo v Celju je sodelovalo osem klubov iz Srbije, Hrvaške in Slovenije. Takmovalci kluba za podvodne aktivnosti iz Novega mesta so spet dokazali, da so najboljši v državi in obranili naslov ekipnega državnega prvaka, ki so ga osvojili na lanskem prvenstvu. Novomeščani so od 22 disciplin postali državni prvaki kar v 19; naslove državnih pravakov so os vojili Suzana Zevnik, Danijel Vohar in Suzana Zevnik ter moški štafeti 4x100 in 4x200 metrov; v obeh štafetah so Novomeščani postavili tudi nova klubska državna rekorda. SEMINAR ZA ATLETSKE TRENERJE V KOČEVJU Od 8. do 15. avgusta bo v Kočevju seminar za atletske trenerje, ki ga pripravlja združenje atletskih trenerjev Slovenije. Tako so amaterski trenerji, ki delajo v klubih, šolah in drugje, po daljšem času dobili priložnost, da izpopolnijo svoje znanje, saj bodo predavali priznani slovenski atletski treneiji. Pogoj za prijavo je končana srednja šola, prijavijo pa se lahko tudi tisti, ki nimajo srednje šole, so pa bili člani državne ali republiške reprezentance. Delo na seminaiju bo potekalo v petih skupinah: šprint in teki z ovirami, skoki, | meti, teki na srednje in dolge proge ter delo s pionirji. Po uspešno oprav-I ljenih izpitih bodo kandidati dobili | naziv atletskih treneijev za posamez-I ne skupine disciplin. - PO TRAGEDI JI—Potem ko je „žabaGS” silovito treščila in zažgala avtobus, v katerem so bili zdomci, so kamere novomeških miličnikov zabeležile zgornje prizore. (Foto: UJV Novo mesto) Lep uspeh mladih kolesarjev ^ Na državnem prvenstvu i II v Bihaču ml. mladinci: Novoteksa 5., starejši pa > 4._________________________________ V nedeljo je bilo v Bihaču državno kolesarsko prvenstvo, na katerem je nastopilo okoli 130 kolesarjev. Novomeški kolesarji, ki so nastopili v kategoriji mlajših in starejših mladincev, so dosegli nekaj lepih uspehov. V ekipni vožnji so se mlajši mladinci pomerili na 32 km dolgi progi. Med 14 ekipami so mladi Novoteksovi tekmovalci zasedli peto mesto. Med starejšimi mladinci je vozilo 10 ekip, proga je bila dolga 66 kilometrov, Novomeščani pa so si pribo- ; rili četrto mesto. V posamični vožnji pa so se mlajši mladinci podali na 70 km J dolgo pot Čeprav se je Papež ; skozi cilj pripeljal peti, so mu > prisodili kar deset mest nižje ; mesto, na kar so se Novomešča-! ni pritožili, vendar jih organiza-; torji niso hoteli niti poslušati, i Nasploh velja, da bi morala biti ; organizacija tako pomembne dir-! ke kot je državno prvenstvo prc-; cej boljša, kot je bila v Bihaču. ! Med starejšimi mladinci, ki so se pomerili na 131 km dolgi progi, je bil Novak 10., Bojane pa 19. Povedati jc še treba, da sta Zagorc in Bojane nastopila lažje poškodovana. F. B. : Med 53 tekmovalci sta bila najuspešnejša Novomeščana Suzana Zevnik in Danijel Vohar. Za KPA Novo mesto je nastopalo 9 članov: 5 fantov in 4 dekleta. V moški konkurenci so zmagali Novomeščani, dekleta pa so bila tretja. Slabo in dokaj hladno vreme je onemogočilo, da na tem prvenstvu niso dosegli še boljših rezultatov, saj so bili le-ti slabši kot na zadnjem republi- kem prvenstvu v Dolenjskih Toplicah. Nova državna rekorda sta postavila na 400 metrov hiuostno potapljanje Zevnikova in Vohar. Ta uspešna tekmovalca imata tudi največ mož- VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO V nedeljo organizira kolesarsko društvo Novoteks trimsko akcijo „Vsi na kolo za zdravo telo Vpis in podeljevanje kartončkov bo od 8. ure naprej pri samopostrežbi na Drski, od koder bodo med 9. in 10. uro kolesarji tudi krenili na 35 km dolgo pot, ki jih bo vodila do Dolenjskih Toplic, preko Meniške vasi, Soteske in Straže nazaj na Disko, kjer bodo vsi udeleženci dobili trimske značke. Če bo vreme neprimerno za vožnjo s kolesi, bodo akcijo prestavili za en teden. nosti, da se udeležita svetovnega prvenstva, ki bo avgusta v italijanski Bologni. O tem bo te dni na Reki ATLETIKA IN VRTIČKARSTVO Ljudje, ki imajo vrtove v bližini novomeškega stadiona, imajo od vseh atletskih disciplin gotovo najbolj v čislih tek na 3.000 metrov z ovirami. Pa ne le zato, ker v tej disciplini nastopa Metod Žužek, večkratni jugoslovanski reprezentant, marveč predvsem zaradi - vodne ovire. V koritu te ovire je vedno dovolj vode, ki jo sosednji vrtičkarji uporabljajo za - zalivanje svojih skrbno negovanih vrtov. ZMAGA SEVNICANOV V VIROVITICI V športnem središču v Virovitici je bilo športno srečanje delavcev Kopitarne iz Sevnice ter Tvina iz Virovitice. Pomerili so se v šahu, streljanju, kegljanju in malem nogometu. Presenetljivo so zmagali gostie iz Sevnice, ki so zbrali 105 točk, medtem ko so jih domačini 75. Sevničani so zmagali v vseh disciplinah, le v nogometu je bil rezultat neodločen. PRVA KRMELJSKA METALNA Na zapoznelem zaključku delavskih športnih iger občine Sevnica za lansko leto so progasili najboljše ekipe. Največ uspeha so imeli delavci Metalne iz Krmelja pred postajo milice Sevnica in sevnisko Kopitar- ŠOFERJI SO KEGLJALI V počastitev dneva šoferjev in avtomehanikov je bilo na kegljišču Opara v Trebnjem tekmovanje, ki se ga je udeležilo pet ekip. Zmagali so člani ZŠAM iz Kočevja s 1.169 podrtimi keglji pred Grosupljem (1.147), Gorjanci iz Novega mesta (1.103), Novim mestom (1.088) in domačim Trebnjem (1.011). Med losamezniki so bili najboljši: Legan 221), Kosten (215) (oba Kočevje), Pavlin (Nm.212). F: no. Na igrah je s sodelovalo 49 moških ekip in le tri ženske. Zal je letos za športne igre še manj zanimanja in cilja, da bi sodelovalo 20 odstotkov vseh zaposlenih, očitno ne bodo dosegli. ATLETSKI VIKEND ODPADEL Člani novomeškega atletskega kluba, ki so se odločili, da bodo zadnji vikend preživeli na treningu na Gorjancih pri Gospodični, so bili nemalo presenečeni, ko so naleteli na zaprta vrata priljubljenega doma. Dom pri Gospodični je namreč začasno zaprt Vsekakor pa bodo odšli na'malo daljše priprave v začetku avgusta. r h * K / / i i VEDNO ZASEDENO - Igrišče TVD Partizana v Semiču ni zasedeno le takrat, ko ga pokriva snežna odeja. Brž ko sonce posije malo močneje, imajo tam telovadbo učenci celodnevne šole, ki nima ustrezne telovadnice, pa tudi med ostalimi krajani, zlasti mlajšimi, je precej zanimanja za šport. Največ privržencev imata rokomet in košarka. Na najvišjo goro Evrope Šest mladih alpinistov v centralne Alpe — Pomoč Ljubljanske banke in IMV Jutri bo iz Novega mesta odšla na pot proti znanemu planinskemu in alpinističnemu srcdisču Chaminix v Franciji 6-članska odprava, ki jo KMALU TENIŠKA IGRIŠČA — Po dolgih letih bo Novo mesto spet dobilo teniška igrišča. Z urejanjem teniških igrišč pod stadionom bratstva in enotnosti izpolnjujejo dolg do teniškega kluba. Na prostoru, kjer so bila nekdaj igrišča, že leta stoji novi dom JLA; če teniški navdušenci ne bi bili tako nepopusdjivi, bi bila dana obljuba gotovo že pozabljena. 2e tako je bilo na njeno uresničitev treba predolgo čakati. Bolj ko se dela za nova igrišča bližajo koncu, večja je nestrpnost med številnimi ljubitelji te igre (J614) 17 . julija 1980 sestavljajo člani alpinističnega odseka planinskega diuštva Novo mesta Odprava, ki jo sestavljajo Dane Brezovar, Stojan Golob, Božena Gerjevič, Izidor Mervar, Stane Mo-kotar in Janez Železnik, se namerava povzpeti na več vrhov v centralnih Alpah, od 3.792 mettov visoke- fa Tour Ronde do najvišjega vrha v vropi, 4.807 m visokega Mont Blanca. Po uspešni odpravi v Prokletije čaka mlade novomeške alpiniste v Alpah težka naloga, kajti razmere v tamkajšnjih gorah so zelo težke: led, sneg, razpokani ledeniki in nagle vremenske spremembe. Zato je tudi njihova oprema taka, kot jo uporabljajo alpinisti v Himalaji in drugih visokoh gorstvih; s seboj imajo tudi puhasta oblačita, saj je mraz v višinah nad 3.500 metrov včasih prav polaren. Polovico potrebnega denarja so prispevali člani odprave sami, na pomoč pa sta jim priskočila planinsko društvo in Ljubljanska banka. Veliko jim je pomagala IMV, ki jim je dala na razpolago kombibus 1600-R. Tako bo njihovo potovanje cenejše, s seboj pa bodo lahko vzeli večino hrane in opreme. Tudi ta odprava bo gotovo pripomogla k popularizaciji planinstva na Dolenjskem. STANE MOKOTAR DOLENJSKI LIST pernata žival mera za pritisk nnaRtan TnimnTmrr e prgišče m misli Kako prisilijo bakterijo, da proizvaja dragocene proteine — Marljiva E. coli je prišla iz človeškega želodca — Psevdomona žre in razkraja surovo nafto Že stoletja znanost preučuje življenje, spoznava njegove naj-raznovrstnejše oblike in načine bivanja, v borih sedmih letih pa je stopila na križišče, od koder vodi pot k ustvarjanju novih, v naravi še ne obstoječih oblik življenja. Strah pred to čarobno sposobnostjo z znanostjo oboroženega človeka že dolgo ždi pritajen v zavesti in se po svoje izpričuje v znanstvenofantastič-nm pripovedih in filmih vse od slavnega Frankensteina naprej. Zaenkrat je nemogoče presoditi, ali je bojazen utemeljena ali ne, saj se genetiki, tvorci novih oblik življenja, sami ne morejo zediniti, kaj bo človeštvu prineslo njihovo početje. Nekateri menijo, da so odkrili nekakšno biološko atomsko bombo, medtem ko drugi primeijajo odrkit-je cepljenja genov z odrkitjem računalniške tehnologije. Ustvarjanje biološko funkcionalnih bakterijskih plazmidov, kot se natančneje reče rekom-biniranju DNK ali še bolje cepljenju genov, poteka na sami meji življenja - v molekulah deoksiribonukleinske kisline (DNK), ki so najmanjše enote žive snovi. Iz nje so zgrajeni geni, nositelji vseh napotkov za življenje. V jedru vsake žive celice se dolge verige DNK paroma prepletajo v zaviti spirali. Poseg v njeno zgradbo je poseg v sam motor življenja. In prav to modema molekulama biologija počne. Genetiki so ugotovili, da je za posege najbolj primerna mikroskopsko majhna enocelična živalca, ki običajno živi v človekovem želodcu. V jedru bakterije E. coli - tako se drobceno bitje imenuje - je za tisočkrat manj DNK, kot je je v človeški celici. No, vseeno je veriga bakterijske DNK, če bi jo raztegnili v ravno črto, tako dolga, da za petstokrat presega dolžino bakterije same. Zaradi sorazmerne nekompliciranosti je E. coli postala poskusni zajček genetike. Del DNK v jedru bakterije sestoji iz obročkastih molekul, katerim pravijo plazmidi. Ti so 'avitno orodje molekularnih in iz laboratorijev razvitih držav so v zadnjih dveh letih prihajale ena za drugo presenetljive vesti. Nedavna odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da imajo znanstveniki pravico patentirati nove oblike življenja, je tovrstne raziskave postavila na komercialno osnovo, ki bo gotovo vplivala na hitrejše vključevanje novih odkritij v praktično uporabo, četudi bo po drugi strani morda zavrla sedanjo izmenjavo izkušenj. Na vrata patentnega urada trka najmanj sto zahtev, med katerimi so nekatere stare že več kot deset let/saj gre za osnovna odkritja v genetiki. Na podoben način, kot so pridobili inzulin, so poskušali pridobiti tudi interferon, dragoceno snov, ki bo postala najverjetneje čudežno zdravilo prihodnjih let, saj bo zdravila vse, od navadnega prehlada do raka. Strokovnjakom zadeva ni šla preveč od rok, ker niso mogli izolirati gena za interferon. Prav v zadnjih dneh lanskega leta je švicarski znanstvenik Charles Weissniann uspel. Vzgojil je 20.000 kolonij bakterij E. coli, cepljenih z DNK iz belih krvničk. Interferon je namreč beljakovina, ki nastaja na povelje določenega gena v jedru belih krvničk. S počasnim in zamudnim izbiranjem ter izločanjem je Weissmann prišel do kolonije, v kateri so bile bakterije, ki so zanesljivo imele vcepljen gen za tvorbo interferona. Proces izbiranja je trajal poldrugo leto. biologov, ko se lotijo cepljenja genov. Razmid obdelajo s posebnim encimom, da se razklene, nato pa obroček sklenejo s tujim genom, nosilcem novih navodil. Tako ustvarjeni plaz-mid potisnejo v bakterijo, kateri opno prej kemično zmehčajo, da molekula lahko prodre v celično jedro. Ko dobi E. coli v svojo zgradbo , nov gen, se podvrže tudi navodilom umetno vsajenega gena, nakar deluje vsa zadeva podobno kot cepljeno drevo. Bakterija na povelja vcepljenega gena proizvaja nove proteine. Prve poskuse te vrste so naredili leta 1973. Že dve leti kasneje so novo tehnologijo uporabili praktično; strokovnjakom je uspelo E. coli cepiti z genom za tvorbo inzulina, kasneje pa so kolonije bakterij „priučili“ tudi proizvajanju hormona, ki pri človeku uravnava rast. Po vsem svetu so pričeli uporabljati tehniko rekombiniranja DNK Zemlja s prstanom Steklasti obisk iz vesolja Pred 34 milijoni let se je Zemlja nenadoma pričela ohlajati. Geologi so ugotovili to davno spremembo s preučevanjem okamnin rastlinstva, ko so opazili, da so starejše rastline, ki uspevajo v toplem podnebju, v mlajših plasteh nadomestile rastline, za katere je značilno, da rastejo v hladnejših vremenskih razmerah. Za strokovnjake je bila to nerešljiva uganka. Leta in leta so poskušali najti zadovoljivo rešitev, a nobena od hipotez ni zdržala vseh tehtnih ugovorov. Najnovejšo podmeno je podal v zadnji številki revije Nature znanstvenik John 0‘Keefe. 0‘Keefe predpostavlja, da se je podnebje na Zemlji ohladilo, ker je naš planet za nekaj milijonov let dobil spremljevalca - velik oblak tektitov, steklastih delcev iz vesolja. Deset milijard ton tektitov je padlo na zemljo, preostali del pa je krožil kot nekakšen prstan okoli planeta ter sčasoma v ozračju zgorel. Nekaj tisoč kilometrov širok prstan je odvzel tri četrt sončne energije, kar je povzročilo ohladi tev ozračja. Ko je prstan čez nekaj milijonov let izginil, se je podnebje normaliziralo. Pred dnevi je Tanjug sporočil, da je tudi belgijskim znanstvenikom uspelo izolirati gen za interferon. Vsadili so ga v kulturo bakterij in pridobili dragoceno snov. Tako pridobljeni interferon je precej cenejši, kot je interferon, pridobljen iz človeške krvi. Prišel je torej čas, ko skrivnostno početje genetskih inženirjev postaja industrijski vsakdan. V razvitem svetu so ustanovili že nekaj podjetij, katerih namen je proizvodnja zdravil in drugih uporabnih snovi na podlagi genetskih posegov. Inzulin, hormon rasti, interferon in druge snovi bodo v najbližji bodočnosti proizvajali v „bak-terijskih tovarnah". Pa ne samo to. Raziskave potekajo tudi za potešitev hude energetske žeje. Strokovnjaki poskušajo vzgojiti bakterije, ki naj bi poceni tvorile pogonska goriva iz smeti in lesnih Odpadkov. Indijski znanstvenik Chakrabarty je vzgojil bakterijo pseudomonas, ki žre in razkraja surovo nafto, torej učinkovito orožje za preprečevanje hudih posledic za okolje ob nesrečah tankerjev. »Dolenjski list« v vsako družino Strokovnjaki za prehrano pravijo, da bomo čez čas iz genetskih tovarn dobili rastline, ki bodo „obdelane“ tako, da bodo tvorile sebi potrebna gnojila. „Ne pretiravam, če pravim, da gre za pravo revolucijo," je izjavil Charles Weissmann. Mož ve, kaj govori, ker ve, kaj dela. Novinar je pisatelj trenutka. M. SAILHAN Vsem se nam kako izpridi življenje, nikomur se ne obnese. S. GRUM odpornost trgovka z lesom Bolezen bistrih glav Protin muči predvsem talentirane in izjemne ljudi — Zagonetni kristalčki v krvi — Nič več sramota zdravnikov Protin je aristokrat med boleznimi. Že antični filozofi in zdravniki so menili, da je bolezen posledica intenzivnega življenja, saj je najpogosteje napadala izjemne in talentirane ljudi. Med drugimi je protim mučil Michelangela, Galilea, Luthra, Danvina, Roosevelta in celi indijskega poglavarja Sedečega bika. To je le izbran šopek velikih žrtev stare bolezni. Dandanes ni kaj dosti drugače. Študije dr. Geralda Weissmana so pokazale, da je v izročilu precej resnice. Raziskovalec je ugotovil, da protin zares napada predvsem bistre in izjemne ljudi. Nič več pa ni mogoče te bolezni imenovati ,,oppro-bium medicorum" - sramote zdravnikov. Ta naziv si je protin prislužil, ker je veljal za neozdravljivega in so bili zdravniki pred njim brez moči. Sicer še vedno drži, da so s protinom težave, vendar pa je mogoče bolezen učinkovito zdraviti z vrsto različnih zdravil, predvsem pa s primemo dieto. Bolnik ne sme uživati hrane, ki vsebuje veliko beljakovin in masti. Lahko pa spije kakšen kozarček vina, lahko se tudi malo odebeli in ob primer- nih zdravilih celo uživa v delikatesnih jedeh, kar vse je bilo pred časom strogo prepovedano. Zdravniki so namreč že zdavnaj ugotovili, da uživanje nekaterih jedi povzroči napad protina. Gre predvsem za tiste delikatese, ki vsebujejo purin: sardine, sardelice, školjke. Purin pri raz- padanju tvori sečno kislino, ta pa je poglavitni krivec za protin, ko se v kristalčkih odlaga ob sklepih. Ostaja pa še vedno skrivnost, zakaj pride do tvorbe kristalčkov sečne kisline v krvi; to je namreč povzročitelj hudih bolečin v sklepih in nastanka „tofov“, bolečih oteklin, ki so značilne za protin. Odkrili so le, kaj povzroči vnetje in oteldine. Kristalčki sečne kisline se nabirajo v belili krvnih telescih okoli sklepa. Bele krvničke počijo in odmrejo, pri tem pa sproščajo strupene encime, ki povzročijo vnetje. A zakaj bistra pamet zasluži to nadlogo, ni jasno. Če se imate za bistro glavo, pa vas ne muči protin, bodite veseli, saj odsotnost bolezni še ne pomeni, da niste pametni. inieieKiuaica cana protui s paiicu. POSLEDNJI MOHIK^ 145 Rečeno, storjeno. Stezosledec je krenil s svojo četico po strugi potoka, katerega gosto zaraščena bregova sta ga dobro skrivala. Kljub temu in kljub vsej previdnosti pa so ga Mingi odkrili in napadli. Skoraj istočasno se je zapletla v boj tudi Unkasova glavnina. Nekaj časa so se Nattyjevi Mohikanci dobro držali, potem pa so jih začele mingovske trume hudo stiskati. Iz skoraj že obupnega položaja jih je rešil odločen protinapad, ki ga je začel Unkas s svojimi ljudmi. Mingi so se umaknili in Stezosledec je takoj pritisnil za njimi. Tedaj pa sta še za njihovim hrbtom počila dva strela. Minge, ki pač niso vedeli, da imajo opraviti samo z Veliko Kačo in Munrojem, je ta i\apad tako zmedel, da se je vsa vojska brezglavo razkropila. Le nM,W- paničnemu jt kaj Mingov 5 valcem in utr*1 Izginili so v kazali na v skalovit1 zatočišče. seboj ubog® Rešitev prejšnje križanke del konjske noge Kolonija bakterij E. coli, trenutno najbolj uporabnih enoceličnih živalic Bakterije, tovarniški delavci Nič ni lepšega na svetu kot bližina stvari, ki niso dosegljive. * P. ZIDAR ivišja ked.gor; Izpuščanje , končnega samoglasn. pančevo maked. kolo nevestino premoženje sredozein rastlina mit.mor. pošast 1'oii.ka -:en;|_ _ institui- fanje gora« sibiji svetniška Dnrlnh, holmij telur pesnik destovnik jfM pa suhci? •n suhci na istem Vitv 7 —— Mo 0St Je iePa in zdrava. To lelu JI Zavladalo v razvitem e j. a in povzročilo da so »ložje j vCerajšnji bolj okrogli triplie , že.nske pričeli na vse ež0 , .^.iti, kako bi telesno fežj_ .^ii Cim bližje idealni ‘hujševal •1 VSalc 411118 je tuc11 !merno^ni val prenesel ne-prevee so shujšali *tudiia*• 80 te8a °bjavljena J|0J, Poklala, da je presuh. Ktvo ko kot predeael zdra- ho ogrožen. s fc£S}jlc zajela 5.209 žensk re> "• Raziskovalci so naj. firtn0^t0VilIi’.1 ua je stoPnia it m j .jned debelejšimi večja ijudmi normalne teže. 77;° Pa jih Je’ ko “ UB°" li stoPnja smrtnosti Pn izrazitih suhcih večja. toi.?3 ‘o ni v moreqitnih eniv/u navadah ali v neugoto-5 pa boleznih. Oba dejavnika *Vaj ^ziskovanju upoštevali. V .f^aja do neugodnega > a zdravje pri suhcih bo-^ ^ raziskali velja prisluhniti be-lv Cllcia Studijskili razi- . je m e hujSati.” Ta *** ža lepo, a preveč "So” ni najboljše . v r ^ | Hip se n- Jo je i • . Pr,družila Nno uL'Sjak- Teh ne- Ak. ; spevajo terenski delavci, k* delajo v naših krajih za svoje delovne organizacije z drugih področij. Zadnji vikend, zaradi praznovanja dneva borca, je Otočec obiskalo več skupin tujih in domačih turistov, tako da so zabeležili polno izrabo SVojih zmogljivosti. Za julij in avgust kot glavna sezonska meseca imajo že precej rezervaciji vprašanje pa je, koliko bodo mogli uresničiti načrte C® vreme ne bo pokazalo boli prijaznega obraza, našj turistični delavci pa turistu poleg postelje ali prostora za šotor in treh obrokov na dan ne znali ali zmogli ponuditi tudi zabavo, kulturne prireditve in še kaj, kar naj bi sodilo v sklop celotnc turistične ponudbe. Z. L. I -i Novomeščani so za predlog Na kandidacijski konferenci soglasna podpora predlogu za možno kandidaturo novega predsednika izvršnega _________________________________sveta______________________________. V sredo, 9. julija, je bila v Novem Ker bo v soglasju z zdajšnji!*1 mestu kandidacijska konferenca predsednikom IS dr. Antonom Vfa' predsedstva Občinske konference tušo ta prevzel nove dolžnosti, je *a SZDL in predsedstva Občinskega novega možnega predsednika izv*' sindikalnega sveta, razširjena z dele- šnega sveta Slovenije predlaga*1 gati krajevnih konferenc SZDL in Janez Zemljarič, član CK ZKS fo osnovnih organizacij Zveze sindi- izvršnega sveta SRS. Na podlagi katov. Obravnavali so stališča v zve- obrazložitve je novomeška kandi' zi s predlogm za možnega kandidata dacijska konferenca podprla predi0* predsednika izvršnega sveta Slove- predsedstva CK ZKS. nije. Novomeška kronika ZANIMIVOST S „FIRBCI” - Na Glavnem trgu občasno pa pred Metropolom je te dni spet prodajal ekspres loterijo prizadeven zastop- nik, pa se je krog’ njegovega avtomo-i cej ža prav je gledalcev. bila Možak cz dan vselej nabralo kup ljudi, je prodal precej srečk, če-bilo v gneči precej zgolj dinarjev. BOROVNIC NA PRETEK vomeška tržnica je zadnje dni P ■ dobro založena, zlasti pa je naPr°“*-veliko borovnic in tudi niso pfe ^g no drage. Za liter zahtevajo fg dinarjev. Breskve s Primorskega jg po 40 do 50 din, solata pOjnt dinarjev. Z bananami je ena.\,nt, PRVA DELA ZAČETA - Pri urejanju Ceste herojev so se pripravljalna dela že začela. Te dni kopljejo rove za polaganje telefonskega kabla, in sicer čez vrtove ob Koštialovi ulici. Škodo bodo lastniki parcel dobili povrnjeno. OZNAČUJEJO PREHODE -Označ bc za prehode za pešce in druge označbe na mestnih u icah so v teku pomladi povsem zbledele, te dni pa cestarji na novo rišejo bele črte. Seveda jc že tako gosti promet zaradi del še bolj moten. je ena ^ stojnica še vedno vselej zalo * j, medtem ko jih tudi v večjih o mestih ni dobiti. Ena cosoa ie rekla, Nevarnost tiho ždi v zasedi ^jolske kuhinje, menze in gostišča obratujejo v slabih prostorih — Tudi voda ogrožena mes^02^3 ^nSPe*ct0I]ev so zaposlenim v nemzah, trgovinah, hran ~5 al' gostilnah pogosto odveč, ko pa pride do okužbe s j®1 “° zastrupitve ali drugih neljbuih pojavov, ki ogrožajo k*,*. s,e Uudje najprej vprašajo, kaj-so ukrenili inšpektorji, 16 hll Snlnh niill Al/ nn/1’>/vi> je bil sploh njihov nadzor. *+* so bili najbrž zares pre-. z>htevni, ker so njihovi predlo- SfiJVEL,” v' dedal- i uuo vec ^Komur 1 s*°zi prste, če gre za zdrav-"i hrvi Ogro*enost ljudi. Zlasti stro-nadzorovali obrate družbe- Prc|lrane v delovnih kolektivih, *uhinje, vrtce in gostišča. inifrir« *>0^atk‘h medobčinskega občini ata V krškem s° v brežiški Ig. Problematične zlasti šolske ne DJeper °brati družbene prehra-Agtanj Tdnem gospodarstvu, pri Pri Pr °zd Agro blagovni promet, obitaskUpraVviTOVarni P°hiJtVa m V (ji ^ gostinstvu prav tako ni vse, kot utes .0lal(> bitu Razlogi za to so .^n* neprimerni prostori. Ta- giad^ J* P1*11161 v Gostišču pri Jan ■ r P^Pr^vljajo živila v zelo q ®myjenem okolju. V hotelu Pren 'cr*ce’ Kjer je inšpekcija lani ^.Ppvedala prostorov za go. * namene, teh še vedno niso stinsk, “«dili Po njenih zahtevah.' S higienske strani je nadalje zelo problematičen hotel Turist v Brežicah, ker posluje v neprimernih in nefunkcionalnih prostorih, v še težavnejših razmerah pa dela gostišče Pri kinu. V Brežicah je v nevarnosti tudi pitna voda. Vas Brežina še vedno nima kanalizacije in se zaradi tega lahko vsak čas okuži podtalnica, iz INŠPEKTORJI DELAJO TUDI OB SOBOTAH Medobčinski inšpektorat v Krškem, ki nadzoruje območje Sevnice, Krške in Brežiške občine, je od 4. julija dalje vpeljal sobotno dežurstvo za tri inšpekcije. Dežurajo štirje sanitarni, dva tržna in dva veterinarska inšpektorja. Ob nedeljah imajo organizirano pripravljenost S postajami milice so dogovorjeni, da jih takoj obveste, če je kje kaj narobe. Pristojni inšpektorji potein lahko takoj ukrepajo. katere se napaja vodovod, Ta oskrbuje z vodo celotno mesto in del okolice: Globoko, Dobovo, Deč-no selo, Kapele, Krško vas, motel Petrol in del Artič. Za zdravo pitno vodo tudi vaški vodovodi ne dajejo garancije. Za sedaj imajo neoporečno vodo lc na Veliki Dolini. Tudi v Cerkljah imajo že klorinator, v Pišecah pa celo dva, vendar še nobenega niso montirali. J. TEPPEY &ATBTVO — Takih starin je po kmečkih podstrešjih še nič iMt Vneti obiralci” iz mest jih odnašajo, med njimi tudi s “Kosti, in jih spretno preprodajajo. V artlški krajevni skupnosti popisati vse vredne predmete in tako ohraniti čimveč tnoloških zanimivosti iz domače preteklosti. (Foto: J, Teppey) IZGUBE PRI PITANJU BO DELNO KRILA OBČINA V brežiški občini ugotavljalo, da so stroški prireje mesa večji od prodajnih cen. Tako Agraria tozd kmetijstvo na primer navaja, da so stroški prireje za kilogram žive teže 42 dinarjev, prodajna cena pa komaj 38 dinarjev. Razlike nastopajo tudi pri ceni telet za pitanje, zato cveti prekupčevalstvo in se širijo črni zakolL Občinska skupščina bo zato na seji 30. julija sklepala o delni nadomestitvi razlik pri pitanju goveda in odkupu telet za rejo iz sredstev proračuna za intervencije v gospodarstvu. Novo v Brežicah KOLIKO JE DRUŽBENIH STANOVANJ? - Z uresničitvijo srednjeročnega programa 1976—1980 bo družbeni stanovanjski fond v brežiški občini razpolagal s 740 stanovanjskimi enotami. Resda so mnoga stanovanja stara (nekatera tudi 200 let in več), vendar so po večini zadovoljivo opremljena, saj z osnovnimi elementi celo presegajo republiško povprečje. PRAZNE MESNICE - Minulo soboto so gospodinje, ki nimajo doma vsaj majhne zaloge mesa v zamrzovalni skrinji, ostale praznih rok. V mesnicah ni bBo skoraj nobenega mesa. Se celo govedine ni bilo mogoče dobiti, čeprav so bili z njo ves čas dobro založeni in čeprav smo še nekaj mesecev prej slišali, da priredijo v brežiški občini dovolj govejega mesa za njene potrebe. Kje se je torej zdaj zataknilo? Spet pri cenah? BRE2IŠKE VESTI Kovinarji v hudem precepu ^žav se poskušajo izmotati s povečanim izvozom in s z okrepitvijo razvojne službe r(w jv popuiia, Lcivautiut m ivuvmaiaivu picuciuvaiua luuu^iuja. hlfjjpča jfli pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kovinaije pa zaskrbljuje tudi manj naročil. Prizadeva zlasti kolektive, ki uj®jo investicijsko opremo, ker t. ateljstvo u«ra vse poti Bajij, Pobrateno srbsko občino jo gQc' ®ašto se letos že začenja-r>ave^°dars*ci st*ki. Sodelovanje ben, J®j0 lesna, papirna, ^rad-in.^nska in konfekcijska kinetjj Pa t^i na področju ^11 so ^ vzpostavljene ‘žnient' ^rcmič je prvi začel z kuhinje-0 slovenske in srbske *to syq m Prenesel v Bajino Balerin0 ^tehnologijo v njihovo ^e*uloza se dogovarja ve, s av‘janje surovinske osno-W *0vanje pa obeta tudi l^ni rt v^ov*te lepenke. To po-to L.a teto 1980 prehodno , prehodno napre; P*10! k dejanjem, korak i. ^ett^\?0Znavan■ia• ^ *etos-» 0 Ivanovič, kije 5*|ki oh*;6 dru8ič z delegacijo v . ^ Prepričan, da bo rod»0 nove oblike fc r»inoJa ^ v kmetijstvu. Pm Se prej sP°znati”. lel °liena!’qm je bUa sreča *- ^anio to sem si že- vnovič videl in n. rj sem r, Y. želJa izpolnila. m nikolf6 pti->atelje> ki j21 “Koli DozabU.” » da l. ^amo V ^ v N L""je ž k: naibi - so banke otežile kreditne pogoje in zahtevajo na primer za asfaltne baze kar 80-odstotno lastno udeležbo. V Kovinarski se zato močno usmerjajo v izvoz. Trenutno se dogovarjajo za prodajo štirih velikih asfaltnih baz v tujino. Kupce imajo v Iraku, Angoli in Iranu. Ce bodo prodajo teh baz izpeljali, se lahko nadejajo za štiri milijone dolarjev izkupička. Vzporedno z izvozom bodo okrepili lastno razvojno službo, da bi z njenim deležem čimbolj zmanjšali uvoz. Do zdaj je ta znašal 80 odstotkov izvoza, položaj pa se lahko hitro obme, če bodo uvozne omejitve še nadalje utesnjevale tudi tiste delovne organizacije, ki ustvarjajo devizne presežke. Kovinarji so v skrbeh tudi zaradi motenj pri preskrbi s pločevino, zlasti z nerjavečimi materiali, ki jih železarne ne proizvajajo dovolj. To VSAK MESEC SKUPAJ Do konca leta bo občinska konferenca ZK v Krškem zasedala še petkrat, so sklenili njeni delegati na zadnji seji. Od septembra dalje bo vsak mesec po ena seja, v oktobru pa dve. Zveza komunistov se bo med drugim vključila v obravnavo ustalitvenih prizadevanj in ocenila tudi delo organizirane mladine. LETOS TRI NALOŽBE Gospodarstvo krške občine bo do konca teta bogatejše za tri gospodarske objekte. Prvi je že dokončan. To je Tovarna valovite lepenke na Senovem, kjer je proizvodnja že stekla. Drugi je Iskrina tovarna v Kostanjevici; gradijo jo na levem bregu Krke. V Brestanici pa bodo razširili delovne prostore pri Sigmetu, za kar so zagotovljeni tudi že finančni viri. lahko kaj kmalu pripelje do zastojev v proizvodnji. S podobnimi problemi se ubada tudi Specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP Krško. V zadregi je prav tako zaradi omejenega kreditiranja investitorjev in zaradi neredne oskrbe z reprodukcijskim materialom, od pločevine do inštalacijskih pripomočkov in električnih motorjev. Pri njih se prav tako usmeijajo na proizvodnjo za izvoz in računajo, da bodo v prihodnjih letih prodali na Češko precej več svojih izdelkov. Zaloge reprodukcijskega materiala so se močno skrčile še v Metalni na Senovem, spričo zmanjšanega kreditiranja pa tudi tam že spodbujajo večjo uporabo domačega materiala. J. T. KRŠKE NOVICE ZADOVOLJNI RIBICI - Na Mačkovcih so v soboto gostili udeležence drugega tekmovalnega srečanja slovenskih upokojencev - ribičev. Organizatorica tekmovanja je bila Ribiška družina Brestanica -Krško, prirediteljica pa republiška Zveza Društev upokojencev. Zelja tekmovalcev je, da bi tudi prihodnja srečanja imeli prav na mačkovskih ribnikih. PREMALO DEKLET - Za mladinsko delovno brigado, ki se bo udeležila zvezne akcije „PaIič 80”, imajo pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine v Krškem sicer dovolj prijav, vendar še vedno vabijo nove prostovoljce. Pričakujejo predvsem večje število deklet. SREBRNA OBLETNICA - V petek, soboto in nedeljo sc bodo na bazenu pri Tovarni celuloze in papirja zbrali najboljši jugoslovanski starejši pionirji. Njihovi boji za naslov posamičnih in ekipnega državnega prvaka sodijo tudi v okvir prireditev ob 25-letnici Plavalnega kluba Celuloze. KRŠKI TEDNIK TEŽAVE SO MIMO - Žaga tozd Gozdnega gospodarstva Brežice v Sevnici se izvlekla iz težav. Leta 1976 je ustvarila za 22 milijonov dinarjev celotnega dohe s sanacijo dobro La, letos pa je enak rezultat dosega v prvem trimesečju, Dokončati morajo še investicijo v tračno žago hlodarko s les in urediti manipulativni prostor za okrodi les. sortirnico za žagani I S cesto se vrača življenje Letos solidarnostno združevanje za potrebe nerazvite krajevne skupnosti Zabukovje Odmaknjeno hribovsko vas Zabukovje na Kozjanskem so partizani dobro poznali. Med vojno jim je vselej nudila varno zavetje. Po osvoboditvi pa je življenje dolgo teklo mimo. Mladi ljudje so se odseljevali v kraje, kjer so našli zaposlitev. Dandanes domačini trdno upajo, da bo boljša cestna povezava zadržala več ljudi doma. Asfalt je vsako leto bliže in tako skrajšuje razdaljo do Sevnice. Avtobusno zvezo z občinskim središčem imajo trikrat na dan, vendar za zdaj le med šolskim letom, ker jo združuje šolski avtobus. Zaradi slabe ceste tudi ta pozimi ostaja v dolini. To poletje se nadejajo asfalta skozi vas, kajti Zabukovje je v občini edini sedež krajevne skupnosti, ki ga asfaltna cesta še ni polepšala. Cestišče so razširili in opravili večino zemeljskih in drugih pripravljalnih del. Ta čas obnavljajo tudi stavbo PREMALO SODELOVANJA Jutranjka in Lisca sta doslej premalo izkoristili možnosti za skupne nastope na zunanjem trgu, za sodelovanje pri reševanju družbenega standarda, pri proučevanju tržišča nasploh pa tudi pri oblikovanju delegatskih stališč v občini, republiki in DO. Novi gospodarski nogoji bodo prav gotovo pospešili doslej zane-maijeno področje medsebojnega dogovarjanja, saj imata obe strani lahko samo koristi. krajevnega urada in pošte, ki so ju začasno preselili drugam. Dobili bodo 500 metrov široke gladke ceste v Zabukovju, 3 kilometre trase pa jim bodo usposobili v makadamski izvedbi, da bodo lahko vpeljali težko pričakovano krožno avtobusno progo. S sevniške strani bo republiška skupnost za ceste letos asfaltirala 3 kilometre regionalne ceste, kar bo krajem v tem delu Kozjanskega nadvse dobrodošlo. Predsednik krajevne skupnosti Drago Vrtačnik z velikim zadovoljstvom spremlja solidarnostna prizadevanja za napredek tamkajšnjih vasi. Cesta je bila doslej najtrši oreh za njihovo nerazvito območje.Sele načrtno financiranje je omogočilo po- ODPELJAL NAPREJ Stjepan Vukin iz Hrašča pri Ozlju je 12. julija zvečer peljal osebni avto po CBE v Metliki. Dohitel je pešca Slava Bajuka (25 tet) iz Primostka in ga zadel, da je treščil v vetrobransko steklo, nato pa zdrknil na tla. Bajuka so zaradi pretresa možganov odpeljali v novomeško bolnišnica Vukin je jadrno odpeljal naprej, miličniki so ga izsledili doma. stopno modernizacijo. Pred petimi teti je bil namreč sprejet samoupravni sporazum med združenim delom in krajevnimi skupnostmi v občini. Letos združujejo vsa sredstva (2 odst od bruto osebnega dohodka) za Zabukovje, kjer je potreba po solidarnosti največja. Tri milijone dinarjev so dali kot dotacijo, nekaj več kot štiri milijone pa kredita, da bodo lahko do kraja izpeljali načrte. J. TEPPEY SEVNIŠKI PABERKI PO POSOJILO K BEOGRAJSKI BANKI - Za posodobitev cest v sevniški občini je republiška skupnost za ceste dobila kredit pri Beo-. grajski banki. Odobrila ji je 32 milijonov dinarjev premostitvenega posojila. Zdaj bodo lahko nadaljevali asfaltiranje cestne povezave od Sevnice proti Planini. OBČINSKI USLUŽBENCI ZA ZGLED - Delavci občinske uprave v Sevnici so se pred kratkim odločili za enodnveno delovno akcijo. Sli so pomagat v Zabukovje, kjer bodo komunalci asfaltirali cesto. Kopali so jarek za vodovod, telefon in elektriko. To poletje bodo prišli v Zabukovje tudi mladinci z lokalno brigado. Kako zmanjšati rastočo porabo? V trebanjski občini še naprej raste skupna poraba pa tudi osebni dohodki Na občinski kandidacijski konferenci v Trebnjem so delegati iz vist Socialistične zveze in sidnikata sprejeli Janeza Zemljariča kot možnega kandidata za predsednika izvišnega sveta Slovenije. Po koncu kandidacijske konference pa je bOa redna seja konference Socialistične zveze, na kateri je bilo največ razprave o uresničevanju programa stabilizacije v trebanjski občini. Kot je bilo že večkrat povedano, se je trabanjsko gospodarstvo dobro vključilo v prizadevanje za stabiliza- ■ cijo, kar kaže tudi rast dohodka po tozdih. Malo manj spodbudno pa je v tem smislu bilo slišati podatek, da ŠOFERJI SO PROSLAVILI V Trebnjem je bila v nedeljo proslava Zveze šofeijev in avtomehanikov za Dolenjsko. Na proslavi, ki je bila posvečena ustanovitvi prvega motoriziranega oddelka NOV 13. julija 1943 v Žužemberku, so sodelovali tudi gostje iz ostalih regij. Prisotne šofeije in borce je v imenu pokrovitelja proslave „Trima” pozdravil inž. Stane Jarc, v imenu slovenske organizacije šofeijev in avtomehanikov pa njen sekretar Stane Žirovnik. V okviru proslave so šoferji priredili tudi tekmovanje. skupna poraba še naprej tako hitro raste kot doslej. O tem je na seji poročal Nace Dežman in navedel o porabi nič kaj spodbudne številke. Tako so rastli osebni dohodki v negospodarstvu nad predvidenimi okviri, kamor štejejo šote in Center za izobraževanje in kulturo, ki si je OD povečal kar za precejšen odstotek. Seveda je bBo tu naštetih precej olajševalnih okoliščin, ki pa v sedanjem trenutku ne morejo v celoti odtehtati prekoračitev. Med temi okoliščinami je bilo slišati tudi, da podatki SDK niso vedno najbolj točni. To je bilo na različnih sejah, kjer se je obravnavala gospodarska problematika, že večkrat slišati. Zato je bila na seji postavljena zahteva, naj se ti podatki dopolnijo s točnej-šimi, saj so lahko le točni podatki prava osnova za analize in odpravljanje slabosti. Kot primer, ki ima tesne zveze z uspešnim izvajanjem zahtev politike - -v ' - V ' * SONČNI UTRINEK Z MORJA - Takole se vračajo trebanj: rebaniski pri Pulju. šolarji s kopanja in ,.mokrega" učenja plavanja v Tašaleri pn I Mnogi so se plavanja tam tudi naučili, vprašanje pa je, kje bodo čofotali v domači občini. (Foto: J. Simčič) učvrstitve gospodarstva, je bilo ponovno poudarjeno otroško varstvo. V Trebnjem namreč že dalj časa primanjkuje mest v otroškem vrtcu, posledica tega pa je, da mnoge matere zaradi tega gredo v bolniški stalež. Zaradi tega je bilo otroško varstvo postavljeno kot prednostna naloga v naslednjih dveh mesecih za vse organe, ki so zanj zadolženi. Na seji so sprejeli tudi informacijo o pripravah na letošnjo akcijo NNNP, katere glavni cilj je množičnost, še posebej pa moralno-poli-tična pripravljenost mladine za izvajanje vseh obrambnih nalog. J. SIMČIČ TREBANJSKE IVERI SLAB ZGLED ZA MALČKE -Menda je okolica otroških vrtcev v trebanjski občini že tako neurejena, da bode v oči k tovrstni nemarnosti nagnjene občane. In mnogi občani, pa ne-samo zgoraj omenjeni, se sprašujejo, kako bo to vplivalo na vzgojo malčkov, še posebej, če se spomnimo na znan slovenski pregovor. Zna pa biti taka neurejenost tudi nevarna, še posebej, če se kaže v obliki deske, nabite z žeblji, kot se je to primerilo zadnjič v trebanjskem vrtcu. SLABO ZNAMENJE - Na strehi mirenskega tozda IMV še vedno stoji šivalni stroj. Vse tako kaže, da tam še ne verjamejo povsem v zlato avtomobilsko prihodnost, ki se ob zadnjih podražitvah bencina kaže še bolj temna. Se mar lahko še kdaj zgodi, da bo šivalni stroj spet aktualen? SODELOVANJE MED ITALIJANI IN TREBANJCI V okviru sodelovanja med italijansko občino Guastalla in Trebnjim bo v Tašalero pri Pulju pripotovala skupina 16 otrok, ki bodo letovali deupaj s trebanjskimi. Vendar je to le del že dogovorjenega sodelovanja med obema občinama. Kasneje bodo razširili sodelovanje še na športno in kulturno področje. TREBANJSKE NOVICE julija 1980 t TRIJE TITOVI Štipendisti Na zadnji seji predsedstva OK ZSMS je med drugim beseda tekla tudi o Štipendistih Titovega sklada iz črnomaljske občine. Od petih kandidatov za to Štipendijo, je mladinsko predsestvo predlagalo tri; vsi trije so redni Študenti in družbenopolitično aktivni mladi ljudje. Zal ni bilo kandidatov iz vrst mladih delav- Brez izgube spet ni šlo ob5an vprašuj« Večji dohodek (za 39 odst.) kočevskega gospodarstva — Izguba je manjša, »prigospodarilo" jo je 7 tozdov cev. HITRO SO SE PRIVADILE - Zaposlene v obratu v Adlešičih, ki zadnjih pet mesecev spada k semiški Iskri, so se hitro privadile novi proizvodnji kondenzatoijev, medtem ko so prejšnja leta opravljale konfekcijska dela. Iskra prižgala zaupanje 2enske v Iskrinem obratu v Adlešičih so se že povsem privadile na novo proizvodnjo — Komaj čakajo novo dvorano Teče peti mesec, odkar 40 žensk v Iskrinem obratu v Adlešičih izdeluje kondenzatoije za odpravo radiofiekvenčnih motenj v gospodinjskih aparatih. Pri prehodu iz konfekcijske na proizvodnjo kondenzatoijev ni bilo taki težav, kot bi jih lahko pričakovali, saj so se žen-ske kaj hitro privadile novemu delu. Adlešiči nov Iskrin obrat ključnega pomena. Tako misli tudi Vida Skobe, ena od delavk v tem obratu. „Tu delam šest let, od začetka; najprej smo spadali pod Rog, potem pod Labod, nato nas je prevzel IMV, sedaj smo pri Iskri. Šele sedaj, odkar smo pri Iskri, čutimo zaposlene večjo goto- ŠTUDENTK NE MIKA BRIGADA? Letos so v črnomaljski občini evidentirali okoli 100 mladincev in mladink, ki naj bi sodelovali na mladinskih delovnih akcijah, od tega jih bo na dveh republiških akcijah v Istri in Bohinju ter v lokalni pionirski brigadi sodelovalo nekaj več kot 80. Zanimivo je, da je med temi 80 brigadirji ena sama študentka. Pa še tako pravijo, da je to že napredek, saj lani ni bilo nobene. Tako lahko prihodnje leto računajo kar na dve študentki-briga-dirki, kar bo stoodstoten napredek. V prvem trimesečju letos je gospodarstvo kočevske občine z abdežilo za 32 odst. večji ce lotni prihodek kot v enakem obdobju lani, dohodek pa je bil večji za 39 odst. Letos so namenili za 29 odst. več za osebne dohodke delavcev, 35 odst. več za skupno in splošno pora bo ter druge obveznosti, kar za 53 odst. pa je po ra da akumulacija. Izguba je bila za polovico manjša kot lani. Delitev dohodka je bila letos ugodnejša za gospodarstvo in spodbudnejša za njegov razvoj. Večji dohodek je dosežen delno tudi zaradi povečanja števila zaposlenih, saj je dohodek na zaposlenega precej nižji, porastel je za 25 odstotkov. Povprečni dohodek na zaposlenega je znašal 70.895 din. Z izgubo so v prvem četrtletju zaidgučile poslovanje nasle- dnje delovne organizacije: SGP Zidar (tozd Strojni obrati), ZKGP KG (tozd Govedoreja), ZKGP KG (tozd Transport gradnje,) Hydrovod Kočevje-Ri-bnica, LIK (tozd Žaga tozd Masivno pohištvo, tozd Smuči iz Podpreske). Vsi omenjeni tozdi skupaj okoli 7,6 milijona dinarjev izgube, zaposlujejo 690 delavcev. Večina kot vzrok izgube navaja neplačane zapadle račune. Izguba je bila najpogo-stje dosežena zaradi izplačanih akontacij osebnih dohodkov in drugih obveznosti, za katere v dohodku tozdov ni bilo kritja. J. P. ,/nadvad adgev*cl* - Že dve leti sem na spi*u, da bom dobil asfalt okoli hife.*. mi spomladi vedno tečejo, i < i i •____—: :Ac»ni 08' ga bom dobil jeseni, jeseni P*> bil spomladi. da ga bom dobil spor.— — Se pravi, da so mož be* da, saj govore neprestano eno isto. DROBNE IZ KOČEVJA NESREČE Z MOTORJI Kot je povedal Igor Kolbezen, ki prav zaradi priučevanja in vpeljevanja v novo proizvodnjo vsak dan prihaja v Adltšiče iz Semiča, so nekatere ženske že po dobrem mesecu priučevanja dosegale normo, večina pa je po tem času naredila 80 do 90 odstotkov norme, sedaj ko je priučitvena doba že minila, pa so ženske v adlešiškem obratu že tako spretne pri tem delu kot njihove vrstnice v Semiču. Delo poteka v dveh izmenah, v Adlešičih pa komaj čakajo, da bodo končno dobili tako težko pričakovano novo proizvodno dvorano, ki so jim jo obljubljali vsi prejšnji ..gospodarji”. Ko bo Iskra zgradila to proizvodno dvorano, bodo lahko zaposlili še nove delavce in tako v veliki meri zaustavili odhajanje mladih iz teh krajev. Vsekakor je za manj razvito krajevno skupnost ČRNOMALJSKI DROBIR VSAJ BIFE - Tako kislega poletja, da Kolpa še sredi julija ni dovolj topla za kopanje, že dolgo ne pomnijo. Kljub temu pa ljudje le ne zdrže doma in vsak žarek izkoristijo, da dobijo vsaj malo poletne barve. Na kopališču v Podzemlju, kamor Črnomaljčani najraje zahajajo, je Viator za konec prejšnjega tedna odprl bife. Tako nesojeni kopalci vsaj žeje ne trpe. 'n Skobe: ,JNova proizvodna uvorana ni rešitev samo za nas, marveč za ves kraj.” vost in res verjamemo, da bomo dobile novo proizvodno dvorano, ki so nam jo prej le obljubljali, da bi nas potolažili. Le nov obrat je rešitev, in to ne le za nas tu zaposlene marveč za ves kraj.” A. B PREDSTAVA ZA BRIGADIRJE - Črnomaljska gledališka skupina bo danes že trinajstič uprizorila komedijo „Ščuke pa ni”. Igrali bodo v Semiču za brigaditje na letošnji MDA Bela krajina 80. Včeraj pa so gostovali v Žužemberku in pripravili predstavo za brigadirje, ki delajo na akciji Suha krajina. V zadnjih tednih je prišlo v kočevski občini do nekaj hudih nesreč motoristov oz mopedistov ali pa so slednji nevarno ogrožali druge udeležence v prometu Skupna značilnost teh nezgod je da so jih zakrivili fantje, stari okoli 18 let. V dveh takih nesrečah sta bila dva huje, dva pa laže poškodovana. Motorja sta seveda uničena. SPREHAJALCI PO PARKU GAJ so imeli včasih na voljo za odpoj« nje kar 14 klopi, ostali pa sta sam še dve ob zelenici pri Domu tete kulture. Posedajočim jc . PnJ? ^ senco metala stara vrba, ki pa J r prejšnjo sredo dopoldne razcesnu porušil močan veter. Še sreča, o času p U Oil lllULull VLILI« sJV " j v DNEVNIK 21lSniA*DRANSKA SREČANJA . BRATJE SArv-PTT 21 ic „,P ^A SRI 2ž!k v^TJE SACKETT 22 in y ZNAMENJU Cen nočni kino: ostani la- Fant podeduje po starših precejšnje premoženje in ogromno hiša Spaloh ne ve, kam bi z denarjem; tudi prijatelji, s katerimi se družd, mu ne dajo pametnih spodbud. Končno se odloči, da bo denar vložil v telovadnico, s tem pa se začnejo številni zapleti in težave. 17.25 Test - 17.40 Dnevnik v madžarščini - 17.40 Dnevnik - 18.15 Mali svet — 18.45 Muppet šiow - 19.30 Dnevnik - 20.00 Družba in kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Ta rožina dolina Rezjja (2. del oddaje RTV Ljubljana) - 21.40 Baletna oddaja - 22.25 Rokopis iz Saragoze (poljski igrani film) sobota, 19. VII. ^labod 1 ^okkrkWTEV M0STA NA ckj^^^I-KLORA, dokumentarna 0Umi,^OVESNA OTVORITEV Mos^e IGER, prenos iz To k„ ^oskvp • "posredni prenos iz s° »j Neslovanski televizijci pa s° vi0ii • vans“ televizijci pa tov , Prošnjo še za vrsto preno-Ke, ."“topov naših športnikov, danim ? ^le dva •d™ Pre(l napove- aanjm . UYa um preo napove-laEif. 8°dkom izvedeli, ali ga 28odj PienaSai° ne> se RaJ lahko prom’ , ,,bo prihajalo do večjih hitran sprememb. Zato se ubrati a* ' di mi S televriziici opravičujemo tu-vse|_; ’ SaJ spored morebiti ne bo 1? ftA ' JJ-ooporocha film Na startu je delfin, ! z Bomjim naslovom bo ° Petnajstletnem Honzi, ki se ukvaija s plavanjem. Trenerji pravijo, da je nadarjen, a da bo uspel le s trdim treningom. Toda fantu zmanjkuje volje, na izbirnem tekmovanju ne doseže pričakovanje uvrstitve, spre se s trenerjem, zapusti tovariše. Njegova športna kariera je ogrožena, v slabi družbi pa se končno le strezni in se vrne na pravo pot Režiserske posle je 1979 opravil Jaromir Bouk, igrajo pa Miroslav Tomašek, Marketa Steinoro-va, Milada Vnukova, Inka Čekano-va, Jiri Vondarček id. 18.30 NAS KRAJ 18.45 ROBINOVO GNEZDO 19.10 ZLATA PTICA, pravljica 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 S. Aleramo: ZGODBA O LINI 21.00 SESTANEK V KAVARNI, zabavnoglasbena oddaja 21.55 ISKALO, film Avstralsko-angleški film, ki gaje pred dvema desetletjema posnel Fred Zinneman, govori o kmetovalcih najmanjše celine, ki se ukvarjajo s preprodajo ovac in se nenehno selijo. Igrajo Robert Mitehum, Doborah Kerr, Glynis Johns, Peter Ustinov in drugi. 0.05 TV KAŽIPOT 0.25 POROČILA 17.30 Znanost - 18.15 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Feljton - 21.30 Športna sobot - 22.05 Konj, moj prijatelj (dokumentarni film) NEDELJA, 20. VII. ^labod 4s ‘o an^BLJEN (a SAMBEL LOJZETA SLA- Ntv^1 (1.55 ri|r^ZlpOT vate LAV*IA : KUBA> Pre‘ 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 R. Bogdanovski: UČITELJ, 1. del skopske televizijske drame 21.15 KOSOVSKE RAZVOJNE ZAGATE Dokumentarna oddaja bo govorila o tem, kako naj bi reševali razvojne težave pokrajine Kosova 21.45 V ZNAMENJU 22.00 PORTRETI: MARJANA DERŽAJ Opomba: Ce bo odpadel prenos vaterpolske tekme, bodo televizijci tekmovanja v boksu prenašali na drugem programu. OI v •Polske tekme z ,/43 BOksi ^"ovan- prenos kvalifikacijskih •oo£l?IvMoskvi Bujska oddaja 13.00 BOKS, prenos kvalifikacijskih tekmovanj z OI v Moskvi 13.30 in 16.40 POROČILA 16.45 POTOPLJENA MESTA 17.30 SEN J ANE, film Pred šestimi leti narejeni tunizijski film govori o fantu, ki v šolskem internatu izve za nenadno očetovo smrt in zapusti šolo, saj ga nima kdo preživljati. Zaposli se v tiskarni in tu jiozna šefovo hčer, ki naj bi se poročila z neznancem ... Film, ki ga je zrežiral Abdellatif Ben Ammar, podrobno prikazuje medsebojne odnose in značajske značilnosti glavnih junakov, ki ju igrata Nourreddi-ne Mahfoudg in Behira Cherif. JEK, 21. VII 17.30 POROČILA 17.35 VRTEC NA OBISKU 17.55 JUGOSLAVIJA: MADŽARSKA, prenos rokometne tekme za ženske z OI v Moskvi (med odmorom ob 18.30 OBZORNIK) julija 1980 15.25 Jugoslavija : Poljska (prenos odbojkarske tekme z OI v Moskvi) — 16.25 Plavanje (prenos finalnih tekmovanj z OI v Moskvi) - 18.30 Izvir (televizijska drama) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gore sveta: Pogorje Atlas - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dokumentarni film -21.30 Ujetniki vesolja (ameriški igrani film) Opomba: Ce bo odpadel prenos odbojkarske tekme, se bo spored na drugem programu začel s prenosom finalnih tekmovanj v plavanju. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 RIŽARNA Dokumentarno dramo o tržaškem morišču Rižana sta napisala F. Be-nedetič in M. Košuta, gledali pa bomo posnetek uprizoritve v SSG Trst 21.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: PLANŠARJI in MLINSKI KAMEN, slovenska etnografska filma 22.10 V ZNAMENJU Opomba: Ce bo odpadel prenos rokometne tekme, se bo spored začel ob 18.15, ob 18.45 pa bo mladinska oddaja POP GLASBA. TOREK, 22. VII. (Dlabod 8.45 POROČILA 8.55 JUGOSLAVIJA : KUBA, prenos košarkarske tekme za ženske z OI v Moskvi 10.30 PIHALNI ORKESTER IZ IDRIJE 11.00 F. Puntar: HA, lutkovna oddaja 11.40 PEVSKI TABOR 80, posnetek nastopa zamejskih pevskih zborov 12.10 BOKS, prenos kvalifikacijskih tekmovanj z OI v Moskvi 13.30 POROČILA 15.15 COLARGOL, lutkovna odda- ja 15.30 DOKUMENTARNI FILM O OLIMPIJSKIH IGRAH V MUENCHNU 17.15 CAS, KI ZlVI: NAPAD NA VLAK Preživeli borci bodo govorili o napadu na okupatorjev tovorni vlak. Izkazalo pa se je, da so v vagonih intemiranici - in tako so borci 2. grupe odredov konec junija 1942 pri Verdu nad Vrhniko rešili veliko ljudi. 17.55 JUGOSLAVIJA : ŠVICA, prenos rokometne tekme z OI v Moskvi 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 RADOPOLJE, film Nemška kazenska eksped. ja je med zadnjo vojno pobila vse umske iz Radopolja, vas pa so zažgal Tudi prve moške, ki po vojni pr • jc v vas, doleti nesreča in vas se ako drugič zavije v črnina Film o m je zrežiral Stole Jankovič, glavne vloge pa igrajo Vesna Krajina, Milena Dra-vič, Olivera Markovič, Rade Markovič, Bata Zivojinovič, Boris Dvornik in drugi. 21.30 EMILE ZOLA v 22.30 POROČILA Opomba: Ce bo odpadel kateri od napovedanih prenosov z OI, bodo televizijci sproti spreminjali spored. 16.25 Plavanje (prenos finalnih tekmovanj z OI v Moskvi) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gimnastika (prenos tekmovanj v mnogoboju z OI v Moskvi) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Zabava vas Blondie - 22.10 Tito in mladi (posnetek prireditve v Lazinah) SREDA, 23. VII. O labod 14.55 GIMNASTIKA, prenos tekmovanj za ženske z OI v Moskvi 17.05 POROČILA 17.10 MEDNARODNO TEKMOVANJE DIRIGENTOV HANS SWAROWSKY NA DUNAJU, 2. del 17.40 NE PREZRITE 17.55 OBZORNIK 18.10 JUGOSLAVIJA : ŠPANIJA, prenos košarkarske tekme z OI v Moskvi Delo, ki ga je Elia Kazan posnel 1950, govori o ukrepih policije, zdravstvenih in drugih služb, da bi zajezili epidemijo kuge v New Orleansu. Igrajo Richard Widmark, Jack Palance, Paul Douglas, Zero Mostel in drugi. 22.05 V ZNAMENJU 22.20 KAREL GOTT V LUZERNU, glasbena oddaja 19.45 RISANKA 19.55 ZRNO DO ZRNA 20.00 DNEVNIK 20.30 FILM TEDNA: PANIKA NA ULICAH 16.25 Plavanje (prenos finalnih tekmovanj z OI v Moskvi) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Festival srbskih gledališč - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Igrani film ČETRTEKv 24. VII. O labod 16.15 ATLETIKA, prenos finalnih 2 tekmovanj z OI v Moskvi (vmes OBZORNIK) ITfVTV 15.35 POROČILA 15.40 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 SVET IMAM V ROKAH: VEČER Z NEW SW1NG QUARTE-TOM, 1. del 15.25 Jugoslavija : Romunija (prenos odbojkarske tekme z OI v Moskvi) - 17.55 Jugoslavija : Romunija (prenos rokometne tekme za moške z OI v Moskvi) - 19.20 Gimnastika (prenos žensk z OI v Moskvi) - 20.30 3-2-1.. .gremo! - 23.30 Včeraj, danes, jutri 21.05 POSNETKI Z OLIMPIJSKIH IGER 22.00 V ZNAMENJU PRVI RADIJSKI PROGRAM) < ■ ............... PETEK, 18. VII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (Slavko Mihelčič: Medved in čebele). 8.43 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljena 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (Mitja Mihelčič: Pridelovanje semena kapusnic). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 P. I. Čajkovskega baletna suita Hrestač. 14.25 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 18.00 Razdedi po slovenski glasbeni literaturi. 18. 30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program. be. 14.05 Humoreska tega tedna (Ivan Rob: Življenje). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kina 17.05 Priljubljene melodije. 17. 50 Zabavna ra. 18.32 Na zgomji polici. 19.45 Glasebene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. ansabli JRT. 21.05 Radijska igra (Mile Klopčič: Mati). 21.50 Kitara v operne ritmu 22.20 Tipke in godala. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po s Jugoslaviji 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 23. VII. PONEDELJEK, 21. VII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.40 Pesmice na potepu. 9.05 d. 10.30 Matevž SOBOTA, 19. VII. 8.08 Pionirski tednik. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Martin Mencelj: Obeta se nov rod čebelarjev). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15. 30. Zabavna glasba. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Iz dela CMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini. 0.05-4.30 Nočni program. Z radiom na poti. Hace: Iz komisarjevih zapiskov. 11.35 Znano in priljubliena 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Vilijem Garmuš: Delo s traktorjem v gozdu). 12.40 Pihalne fodbe na koncertnem odru. 14.05 ojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. /0.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Po- letni divertimento. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirič- 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom. 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubtiena 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Boris Beloglavec: Obnova vinogradov). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14,05 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. 18.15 Nas gost. 18.30 Potovanje za mladi svet 20.00 Koncert za besedo (Trave). 20.25 Manj znani Beethoven. 21.05 Odlomki iz Marija Kogoja opere Crne maska 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. ni utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza. ČETRTEK, 24.VII. TOREK, 22. VII. 8.08 Varujmo roške spomenike. 8.30 Mladinski zbor RTV Ljubljana. . festiva NEDELJA, 20. VII. 16.25 Plavanje (prenos finalnih tekmovanj z OI v Moskvi) - 19.15 Glasbena medigra — 19.30 Dnevnik — 20.00 Osebne zadeve (jugoslovanski igrani film) - 21.35 Napisano z glasbo - 22.10 Dnevnik 7. 30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Norman Corwin: Runyonova dolga pot.) 8.43 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite tovariši. 10.05 Kar znaš, to veljaš! 11.00 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne god- 9. 05 Odmevi s slovenskih festivalov zabavne glasbe. 10.05 Spomini tovariša Tita. 12.10 Poletni divertimen-ta 13.15 Enotni v boju - enotni v miru. 14.05 Humoreska. 14.25 To je bila pesem temno-svetlih dni. 15.15 Slovenija, od kod lepote tvoje? 16.00 Svoboda in prihodnost slovenskega naroda sta se kovali v oboroženem boju. 16.30 Koračnica za praznik. 17.05 Spomini na partizana 17.20. Za dom, za svet nov ... 18.00 Blaža Arniča kantata Z vlakom. 18.40 Praznični zvoki. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poja 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubliena 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (Martin Cokl: Duglazi- ja, gospodarsko pomembno tuje iglasto drevo).. 12.40 Od vasi sdo vasi 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Zabavna glasba. sl 8.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Minute s harfistko Pavlo Uršičeva 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer..21.45 Lepe melodije. 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov. 23.05- Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočni program. m U M 11 \ 11 tedensK6le 333 Četrtek, 17. julija - Aleš Petek, 18. julija - Miroslav Sobota, 1?. julija - Zlata Nedelja, 20. julija - Marjeta Ponedeljek, 21. julija - Danijel Torek, 22. julija - Dan vstaje Sreda, 23. julija - Brišita Četrtek, 24. julija - Kristina LUNINE MENE 20. julija ob 6.S0 uri BREŽICE: 18. in 19. 7. ameriški barvni film Lezi - stelja se. 20. in 21. 7. ameriški barvni film Skrivnost švicarske banke. 22. in 23. 7. slovenski barvni film Draga moja Iza. KOSTANJEVICA: 19. 7. japon- prvi krajec BRESTANICA: 19. in 20. ameriški barvni fdm Psycha ski film Dokazi. 20. 7. ameriški film Žrelo 2. 23. 7. ameriški film Sokolova senca. NOVO MESTO - INO KRKA: Od 18. do 20. 7. angleški barvni film Moški in pol. 21. in 22. 7. domači barvni film Mož, ki treba ubiti. 23. in 24. 7. ameriš! barvni film Divja horda. RIBNICA: 19. in 20. 7. film Zaprta SEVNICA: 19. in 20. 7. italijanski barvni film Ujeta monarhija. 23. 7. jugoslovanski barvni film Zadnji podvig. 24. in 25. 7. italijanski barvni film Nemoralne nune. SLUŽBO DOBI SPREJMEM VAJENCA ali za priuči tev za soboslikarska dela. Slavko sSprajc, Lamutova 10, Novo mesto. ZLATARSTVO LUKA SEME, Partizanska 1, Novo mesto, sprejme vajenca v uk. Pogoj končana osemletka. TAKOJ ZAPOSLIM DEKLE za pomoč v gostinski kuhinji. OD dober, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Serek, Višnja gora, tel. (061) 784 -021. ZA MESEC AVGUST IŠČEM DELAVCA za polaganje ploščic. Le- nik 1979. Rebolj, Frelihova 2, Metlika. PRODAM nov wartburg. Informacije dobite pri Izletniku Krško, tel. 71-142. PRODAM DIANO, letnik 1978 december. Ogled popoldan. Naslov v upravi lista (2676/80). PRODAM R 4, letnik 1974, v zelo dobrem stanju. Jerič, Dol. Straža 94. UGODNO PRODAM PEUGEOT 504, letnik 1970, prenovljen in registriran za eno leta Informacije dobite na tel. 75-505, Mile Poljaševič, Ravno, Raka. R 4 ugodno prodam. Franc Kristan, Kostialova 33, Novo mesto, tel. 21-897. Podržaj, Straža 26, 68232 Šentrupert PRODAM spalnico .^Angelika*1 zaradi selitve. Andrej Pavčnik, Vel. Bučna vas 43. PRODAM ^manjši skobelni stroj. Drčar,^Gomila 8, Mirna. UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo. Kumer, Mestne njive 10, Novo mesta UGODNO PRODAM nov bojler EGV 801. Rade Končar in električno stikalo na uro TKM 3. Pavlišič, M. Kozine n. h., Črnomelj. PRODAM manjšo tovorno prikolico za osebni avta Vrhovčeva 10, Novo mesta PRODAM tri kostanjeve drogove za električno napeljava Tomšič, Rimska 19, Trebnje. PRODAM nerabljeno Brako prikolico z baldahinom za 20.000,00 din. Karel Brence, Senovo 5. PRODAM omaro za dnevno sobo, 2 kavča, 3 fotelje in mizo, tepih, kuhinjske elemente, štedilnik (plin - elektrika), sušilnik tobi, otroški italijanski športni voziček. Trdinova 6, Novo mesta 25 VREC CEMENTA, 20 špirovcev (0,10 x 0,10 x 4,00 m), 30 smrekovih plohov, 10 bosank (30 m2), 55 podpornikov in gradbeno barako, prodam. Ponudbe pod „NA VEDITE CENO“. 1 NUDIM OPREMLJENO SOBO pridnemu dekletu, po možnosti kuharici za pomoč ostareli osebi. Marija Medved, v Ragov log 4, Novo mesta Motorna vozila 1 TCENI prodam Z 101 letnik november 1973. Informacije po tel. 23-611. PRODAM ZASTAVO 750 karambo-irano, po delih ali v celoti. Naslov v upravi lista. (2673/80). PRODAM tovorni avto Mercedes Zeks (8 t) v dobrem stanju. Stane Novak, Orehovica, Šentjernej. PRODAM dobro ohranjen avto DAF 1100 ccm avtomatik (primeren tudi za invalide). Ogled vsak dan na naslov: Ivan Spiler, Stari grad 15, Krško. LADO — navadno, prodam. Martin Kramarič, Nad mlini 17, Novo mesto. PRODAM VW 1200 J. Letnik 1974, dobro ohranjen, registriran do maja 1981. Naslov v upravi lista (2674/80). PRODAM FIAT 126 P, star dve leti. Bernard Božič, Nad mlini 42, Novo mesta PRODAM FORD CAPRI 1500. Silvo 2onta, Potov vrh 4, Novo mesto. PRODAM karambolirano Z 101, let- DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST-,-Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trcbnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednic: Niko R ih x. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8'din, letna naročnina 298 dn, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-'. Mjanška banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 dia 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informaege IS ^ - c9e skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne lacuje davek od prom« TEKOČI RAČUN prometa proizvodov. ‘ podružnici SKUpSC plačuje davek od i TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefo (068) 23-611 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo -Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. večji francoski „Sevylor“ napihljiv, popolnoma nov, takoj Srodam. Kozole, Nad mlini 19, lovo mesto, tel. (068) 25-178) NOVE 12 - 13 — 14 - 15 in 16 col. gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego, prodam. Delamo tudi vse vrste oso-vin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana-Rakov-nik. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avtomobil, prodam. Nosilnost je 1000 kg. Tef. 21-582. PRODAM nov gorilec CTC za centralno kurjavo in avtoradio Bla-upunkt Koštialova 30 a, tel. 22-108. PRODAM rezervne dela za Z 1300. Kranjc, Brod 47 a, Novo mesta PRODAM invalidski voziček. Tel. 24-828. PRODAM hladilnik Gorenje 1701. Segova 20, stanovanje 9, tel. 21-616. PRODAM spalnico „Monja po ugodni ceni. Bambič, Mestne njive 7, Novo mesta Ogled od 16. ure dalje. PRODAM kombiniran leseni mizarski stroj 35 širine. Franc Novšak, Drožanjska 23, Sevnica. PRODAM prikolico za aebni avto in džip v dobrem stanju. Tomaž Potočar, Trška gora 75, nad gostilno Pugel. PRODAM radiokasetofon Grunding C 8800 stereo, 2x7 W, Jože PRODAM brunarico 4 x 4 m, 2,50 m visoka. Alojz Kirn, Dobra-vica 17, Šentjernej. V GORIŠKI VASI PRI ŠKOCJANU PRODAM kmečko hišo z manjšim posestvom. Cena po dogovoru. Informacije dobite pri Šinkovec, Goriška vas 1, Škocjan. V NOVEM MESTU PRODAM HIŠO z vrtom. Ponudbe pošljite pod šifro „TAKOJ“. PRODAM VINOGRAD (180 cepljenk, 4 leta) z zidanico v Straški gori. V račun vzamem tudi zazidljivo parcelo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2675/80). RAZNO 10. 7. 1980 sem izgubil denarnico v gostišču Prinovec ali pa v okolici Šmarjeških Toplic. Poštenega najditelja prosim, če denar vrne proti nagradi na naslov: Tone Br™- fič, s Brezovica 21, Šmarješki oplice, ali pa me obvesti na tel. 84- 998. V OKOLICI ČRNOMLJA SE JE IZGUBILA PSICA sivočme dla- • ke. Ima pol repa, sliši na ime Učka. Najditelj najjo proti nagradi vrne na naslov: Plut, Mladica 9, Semič. jRsaiet^ JANEZ FRANKO iz Gor. Vrhpolja 17, 68310 Šentjernej, opozarjam vse, ki delajo škodo in vozijo po travniku Podjenše, da s tem prenehajo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. V Zalogu 19 pri Škocjanu sta Rudolf Katič in bivša žena Jožefa, roj. Lužar, solastnika vsega posestva. Vsaka enostranska kupčija te lastnine je neveljavna. Vsem, ki nimajo dovoljenja, se prepoveduje vožnjo preko parcele, dvorišča m vrta na Modruši. Zastopa sestro Jožefo Lužar. ANA JAKETIC iz Vinice 38 in brat JURIJ STAREŠINIČ iz Sečjcga sela 25/a, prepovedujeva FRANCU (Brankotu) FRANKOVlCU in njegovi družini iz Sečjega sela 7/a uživanje ali kakršnokoli delo; vožnjo in hojo na najinih parcelah št. 2130 in 2138/2 vkoUčakov-ci, za kar je tožba že vložena. IZREDNA PRILOŽNOST! Priporočam se za fotografiranje porok, rojstnih dn e vov, pogrebov in podobnih slovesnosti. Slike pa vam izdelam na Kodakdor materialu. Odlična kvaliteta, cene ugodne. Pridem tudi na dom. Vsako soboto fotografiram v poročni dvorani. Se priporočam FOTOGRAF TONE PUNGERČAR, Slakova 2, Novo mesto, tel. 24-304. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da smo začeli z novim delovnim časom. PONEDELJEK od 12. do 19. ure, TOREK, SREDA, Četrtek in petek od 7. do 19. ure, SOBOTO od 6. do 14. ure. Slavka Južnič, žensko frizerstvo na Drski. OBVEŠČAM, da bom imel na zalogi živo apno. Interesenti naj se z$a-se na naslov: Jože Vlašič - Šalamun, Tribuče 17, Črnomelj. lth servis Črnomelj, vršimo popravila in montaže v garantnem roku in izven za vse vrste hladilnih naprav znamke LTH. Enako tudi izdelke drugih proizvajalcev. Montiramo ne glede na oddaljenost. Popravljamo od Trebnjega do Brežic. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, tel. (068) 76-073. OPRAVLJAM VSA ELEKTROIN-STALATERSKA DELA. Avgust Miklošič, Opekarska 36, Ribnica. MLIN JOŽE FERKOLJ, Škocjan, bo od 25. 7. do 5. 8. zaradi dopusta zaprt. KUPIM KUPIM ohranjen globok otroški voziček tel. 24-768. Kmetijski stroji M* SPOMIN Minilo je leto, odkar nas je tragično zapustil naš zlati sin, ljudi pral, dobri očka, mož, bratranec, pnjateij JOŽE TEME iz Sadinje vasi pri Dvoiu Spominjamo se ga in zaman upamo na njegov povratek. Zdaj n orješ in ne seješ, tudi trave ne kosiš ali v grobu hladnem Nikjer ni veselje, ostalo je gorje, zato je boleče naše srce. N« .j™ minila bolečina, dokler ne bo nas kot tebe hladna zemlja krua. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njego prezgodnji grob, predvsem pa hvala tistim, ki ste nam touK pomagali v tem žalostnem letu. ^ Vsi njegovi V. PRODAM CARLO PEŠCI C 4 motniran na FE 65 ali zamenjam za traktor Zetor. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. PRODAM traktor Ferguson 65 v voznem stanju, registriran za leto 1980. Ivan Pungerčar, Malkovec 4, Tržišče, tel (068) 88-876. PRODAM obračalnik Rapid in mlade nemške ovčarje. Krhin, Ratež 18, Brusnice. PRODAM obračalnik za BCS. Mole, Gomila 7, Mirna. PRODAM SNOPOVEZALKO za BCS v dobrem stanju. Tel. 23-291. PRODAM ŽITNI KOMBAJN Mesei Ferguson, širine 180 cm, diesel motor, v delovnem stanju. Cmič, Grabrovec, Metlika. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 71. l|tu starosti zapustil naš dragi mož, ooe, stari oče, brat in stric ANTON ŠKOF iz Boldraia S pri Metliki Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence U1 cvetje, pomagali v najtežjih trenutkih ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno * zahvaljujemo Antonu Radošu za govor pred domačo hišo i*1 i Jožetu Govedniku za besede pri odprtem grobu. Zahvaljujemo* I tudi GD Slamna vas, KS Slamna vas in KO ZZB Slamna vas *a podarjene vence, godbi na pihala iz Metlike in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste kakorkoli počastili pokojnik** spomin, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Terezija, sinovi Tone, Jože in Ivan družinami, hčerke Micka, Pepca, Cvetka in Mariina z družinami, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo M ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po težki bolezni, še poln volje do življenja zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric JOŽE SMOLIČ z Grmade 18, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v tolažbo v teh težkih dneh, sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom ZD Trebije, kolektivom ZD Trebnje, Trimo Trebnje, Iskri Žužemberk, Temenici Trebnje, Surovini Radlje ob Dravi, stanovalcem gradu, bratom Gaši, vaščanom Bodganje vasi, duhovniku za Trebrije, kolektivom ZL Radlje ob Dravi, stanc ....... - „ . . opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo Trebnje, 10. 7. 1980 DRAGI CVF.TKI BUNCEV1 iz Trebnjega, iskreno čestita za uspešno opravljeno diplomo in želi obilo uspeha na delovnem mestu, Angelca in mama. DRAGEMU SINU IN BRATU RAJKU KRENU iz Lok pri Straži, za njegov 30. rojstni dan veliko zdravja in zadovoljstva v krogu svojih dragih, želijo mama, ata, brat Dušan z Viko. Mala Simonca pa pošilja boterčku 30 poljubčkov. LJUBEMU sinu s MIRU KLANJŠČKU z Šmarje te 15, za njegovo dvojno praznovanje še posebej pa za njegov 20. rojstni dan, mu iz srca čestitajo mama, ata, brat Stojan z družino in stara mama. FOTOGRAF LUJO HERCIGONJA, Ragovska 1, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da bo delavnica zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 20. julija do 12. avgusta 1980. V SPOMIN Grenko leto je minilo 16. julija, odkar smo tragično izgut>** našega dragega sina in brata STANETA KUZMA iz Dragatuša Za nami je najtežje leto, ko sc zavedamo, da smo sami in oropani tistega, ki n?nVAgei( le najdražje. Tako rad nas je imel, sedaj pa smo ostali sami ranjeni in strti. Iznenada je yze|a droben trenutek je bil dovolj, da se ni več vrnil. Namesto njega je prišla kruta resm jn nam ga je ccsta. Boleči in neizbrisni so spomini nanj. Žalostni dnevi minevajo praznini, kije ne more nihče zapolniti. :e zdel° Dragi Stane, ne veš za naša čustva in naše bolečine. S tabo je umrlo vse, za kar se nam j^. ^ vredno živeti. Tvoj grob obiskujemo vsak dan in se z žalostjo v srcu vračamo dom > nas prazen in pust. Hvala vsem, ki sc ga spominjate. Žalujoči: mama, oče, sestra in brat z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA VERČKA iz Potočne vasi ^ iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, pokojniku arovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna družini Kic. Za izrečeno sožalje in podarjene vence se vn v (iUjemo tudi trgovskemu podjetju Novotehna, tovarni zdra-onr r m tovarni Labod iz Novega mesta. Hvala tudi župniku za Plavljeni obred, pevcem in godbi iz Novega mesta. Vsi njegovi a* : zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, nonike, prababice in tete ANE ŠTROZAK iz Trebnjega ki nas je v 76. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo njenim sosedom, 00 ZZB Trebnje, govornikoma, pevskemu zboru Trimo in godbi. Žalujoči; sinovi in hčerka z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Po težki' bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš ljubi mož, ate, stari ate in brat JANEZ KOSEC iz Vel. Brusnic Iskn vašča-iz rekli non?n° se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, \ "sem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečine, i Pori 'ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo za Now^e,ne vence delovnim kolektivom Tovarne zdravil Krka, zdrav ’ Varnostnega podjetja, Osnovne šole Brusnice ter *juiemtVenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice. Zahva-Pevce ° * nadalje tov. Francu Luzarju za poslovilni govor, eem ter župniku za opravljeni obred. JožU^r*’ žena R°zka> s“iovi Janez, Stanko, France, ’ Tone in hčeike Micka, Nežka in Rezka z družinami, Sestre Nežka, Rezka in Ančka ter drugo sorodstvo C a *ss. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in brat ANTON KOSTELEC iz Krmačine pri Mediki !skre ‘P Znancem ? iuiemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem PQkojnemn ’ , S0 nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali pokojnika n„ ^ce I11 cvetje, nam izrekli sožalje in spremili Metlika Wef?vi ,zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Stavljeni obred. Drašiči, pevcem ter duhovnikom za Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša draga teta in sestra ANICA SMOLIČ iz Repč pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se nevrološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, pevcem za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno spremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nenadoma je prenehalo biti srce našega dobrega atka ALBINA BOGOVIČA iz Sremiča pri Krškem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili pokojnemu vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji pori. Iskrena hvala vsem sorodnikom, gasilcem, Lovski družini, ZZB, govornikom, evcem, duhovnikoma za opravljeni obred, posebna zahvala pa dobrim sosedom za vso pom Žalujoči: žena Kristina, sin Peter z družino, sin Albin ter hčerki Zdenka in Polona z družino ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil dragi oče in stari oče RUDOLF FAJFAR z Raven 8 nad Šentrupertom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence ter ga spremili na zadnji pori. Posebna zahvala župniku in pevcem za opravljeni obred; Žalujoči: sin Rudi, hčeike Genovefa, Marica, Anica in Lojzka z družinami ter drugo sorodstvo Šentrupert, Podnanos, Žalna, Škofja Loka r ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 83. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA POŽEK iz Gribelj 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje, organizaciji ZZB ter za spremstvo pokojne na njeni zadnji poti, pevcem za zapete žalostinke, tov. Kralju za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Peter, Anton, Miko, Jože, France, hčerka Marija z družinami, brat Peter z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA 3. julija nas je v 85. letu starosti zapustila naša draga mama MARIJA JAKŠA iz Kota pri Semiču Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno mamo spremili na zadnjo pot. Hvala govornikoma tov. Koširju in tov. Springerju za lepe poslovilne besede in predstavnikom delovnih organizacij TOK in trgovini Dolenjka iz Črnomlja ter šoli za dresuro iz Ljubljane. Posebna hvala sosčdom Sajetovim, Štukljevim, Skubicu in Brčonovim za vsestransko pomoč in razumevanje. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči: sinova Tone, Matija in hčerka Marija z družinami, hčerka Francka, brat Jakob, sestra Neža, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje nadvse dobre in skrbne mame in stare mame ANTONIJE SLAK se najlepše zahvaljujem zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za pomoč med hudo in zahrbtno boleznijo. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki so mi lajšali neizmerno žalost in izrekli sožalje. Hvala kolektivom TOZD Elektro Novo mesto, Novotehni, Iskri TOZD Ela, njenim nekdanjim sodelavkam za podarjene vence in cvetje, duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki so pokojno v tako velikem številu spremili do njenega preranega groba. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Tončka z družino, brat in sestri z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA 1. julija nas je v 85. letu starosti zapustil naš skrbni in nepozabni mož, ata in stari ata FRANC BARIČ iz Mtšeče vasi 9 pri Šentjerneju Od dragega ata smo se poslovili 3. julija 1980 na šentjemejskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za'podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem IMV Podgorje Šentjernej za podarjena venca, duhovnikoma za lepo opravljeni cerkveni obred in poslovilne besede. Vsem, ki ste našega ata spremili k zadnjemu počitku, prisrčna hvala. V tihi žalosti - vsi njegovi Mršeča vas, S. julija 1980 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 48. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata DRAGO ZUPANČIČ iz Dol. Nemške vasi 18, Trebnje Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter za spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo sosedom Mančetovim, Golobovim in Ratajčevim, pevcem iz ŽTP Ljubljana, tov. Šibeniku za poslovilni govor. Železniški postaji Ljubljana, Novolesu Trebnje, LB TDB Novo mesto ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Malka, sin Janez z ženo, hčerka Dragica z družino in Anica Ta \ Uspeh nagrada za odpovedi; Jt nji Hotel Grad Otočec je zad-dve . desetletji doživel t pravi razcvet. Vseskozi se je nekaj preurejalo, gradilo in dozidavah, ob tem pa je čudoviti kotiček ob Krki ohranil skoraj s neokrnjene naravne lepote, saj niso zanemarili urejanja okolica Za tak velik napredek ima mnogo zaslug direktor Jože Lampret, ki že 34 let dela v gostinstvu, od tega 21 let prav na Otočcu. Doma je iz Stične, vendar živi v Novem mestu s krajšo prekinitvijo že od leta 1947. Ko je bil po osvoboditvi demobiliziran — v NOB je sodeloval od septembra 1942. leta — je začel v novomeškem Metropolu. ,,Od malega sem bil iznajdljiv, imel sem trgovsko žilico in moja želja je bila postati trgovski potnik", pravi Jože Lampret. sPa se je drugače obrnilo in je pristal v gostinstvu, kjer mu je trgovska žilica prišla tudi prav. Leta 1948 je končal tečaj za vodilne kadre pri republiškem komiteju za turizem in za tri leta odšel na Bled, po vrnitvi v Novo mesto pa se je zaposlil v gostišču Breg. 1958. leta je v Ljubljani naredil hotelsko šolo in naslednje leto prišel na Otočec. Kolektiv je takrat štel 16 ljudi, danes jih je 185. Njihove zmogljivosti so se v tem času zelo povečale Število ležišč je iz 42 naraslo na 334, nočitev iz 6 - 300 leta 1960 na 84.000 v lanskem letu, za več kot osemkrat so povečali tudi število sedežev v restavracijah in na terasah. ,,Vseskozi smo skrbeli za razvoj, sami smo vlagali v izgradnjo novih kapacitet in vedno dobro gospodarili. Videli smo, da je Otočec zelo zanimiv in primeren ne samo za turizem, ampak tudi za druge dejavnosti Kolektiv se je zavedal, da si lahko odrežemo samo tak kos kruha, kot ga zaslužimo. Odpovedali smo se celo lastnemu dohodku,“ je povedal Lampret. Jože Lampret je zraščen z gostinstvom, z Otočcem, delu je žrtvoval vse svoje moči, ves prosti čas. „Če hočeš uspevati v gostinstvu, je treba delati od jutra do noči,” pravi in mu očitno ni žal, da živi tako spojen z delom. Več časa za vse bo imel kmalu dovolj. V jeseni namreč odhaja v pokoj. „Težko se bo posloviti od kolektiva, saj smo z mnogimi delali skupaj polnih 20 let. In zapustiti Otočec, saj je tam del mene. Veselil sem se in užival v vsakem, še tako majhnem uspehu. To me je držalo pokonci Vendar je enkrat treba izpreči “ Vseskozi aktivno sodeluje tudi v družbenopolitičnem življenju. Dolga leta je bil odbornik, sedaj pa je delegat svoje krajevne skupnosti in član gospodarske zbornice. Za njegovo delo ga je tovariš Tito odlikoval z redom dela z zlatim vencem, ki mu je poleg sedanje podobe Otočca najlepša nagrada za ves trud Jože Lampret je spregovoril tudi o sedanjih težavah v gostinstvu in turizmu, ki jim poleg izredno slabega vremena in težkih gospodarskih razmer botruje še marsikaj drugega. „Težave so s preskrbo, poleg tega bi morali v razvoju turizma sodelovati vsi, industrija, obrtniki in trgovina. Čedalje težje je tudi s kadri Vse manj mladih se odloči za poklic v gostinstvu, pa še ti, še predno končajo šolo, razmišljajo, kam bodo šli. Kljub vpeljanemu nagrajevanju po delu, so razmere vse slabše. Ljudi ne zanima več samo denar, hočejo proste dneve. Teh pa v gostinstvu ni “ ZDENKA LINDIČ KAVA IN PRAŠEK NAJPREJ ZA ŽLAHTO Če dandanes v trgovini dobijo kavo in še pralni prašek, je to res prvovrstni dogodek, o katerem se seveda kaj hitro po bližnji in daljnji okolici raznese glas. Tako je bilo tudi pred dnevi v trgovini na Vinici. Seveda so kupci pohiteli, da bi čim prej dobiti tako želeno blago. Vendar so tisti, ki se niso podvizali, ostali brez enega in drugega, ker je trgovka z močnim sorod niškim čutom del kave in praška spravila, češ da mora najprej poskrbeti za svojo žlahto. NOGOMET JE STALNICA V prospektu, ki so ga izda1': pobratene občine Metlika, Wagna in R-onchi, so opozorili tudi na medsebojna športna srečanja. V slovenskem tekstu omenjajo med drngim tudi nogomet in košarko, v italijanskem nogomet in odbojko, v nemškem pa nogomet in rokomet. Ce bi bili pobrateni še s kakšno francosko občino, bi verjetno igrali tudi nogomet in vaterpolo, potem pa bi iger z žogo že počasi zmanjkalo. Nasilno vdrli v štiri hiše .Miličniki” pretepli 80-letno ženičko — Iz nleva 30 zajcev in dve raci — Zaradi grožnje z nožem ob 9.000 din — Mati z otrokoma zbežala na podstrešje Hud večer so prebili 1 2. julija v Potočni vasi in Muhaberu. Neznanci so nasilno vdrli v štiri liiše in z grožnjo od lastnikov zahtevali denar itd. Najprej je potrkalo na vrata 80-letne Marije Glavič. Moški glas je izjavil, da so za vrati miličniki in ženička je poslušno odprla. Pa niso bili miličniki, oglasili so se nasilneži, ki so od nje tcijali denar. Ko je začela klicati na pom^Č, so Glavičevo pretepli in nato izginili iz hiše. Menda ista skupina je nasilno vdrla tudi v hišo 41-letna Martine Košele v Muhaberu. • Nesramno drznost sta si privoščili dve Romki v soboto v Žužemberku. Mimo nemočnega, na nogph obolelega 81—letnega Antona Legana, kije sedel v veži, sta nasilno vdrii v sobo, odprli omaro in iz nje vzeli električni brivnik ter par ženskih čevljev, nakar sta izginili v neznano smer. Pretipali in preiskali so vse prostore, iz hleva odnesli 30 zajcev in dve raci, iz kleti nekaj vina. Vdrli so tudi vrata stanovanja 79—letne Katarine Žnidaršič. Grozili soji z nožem in zahtevali denar. Prestrašena ženska jim je izročila 9.000 din. Potem so vdrli še k 52—letni Jožici Rozman, kije vsa preplašena z otrokoma pobegnila na podstrešje in se za seboj zaklenila. Ropaiji so se medtem polastili stanovanja. Vse so razmetali, odnesli za 200 din gotovine, salamo, šunko, dve ženski torbici, v katerih je bilo nekaj drobiža, moško uro in dve iju-hL Kaže, da so bili storilci iz bližnjega naselja Romov, o če mer med drugim pričata- tudi tam najdeni ijuhi Jožice Rozman. IZNENADA KRAVA V LUKNJI V soboto, 12. julija, je Franc Jakše iz Orehovice pri Šentjerneju na njivi s kravo okopaval peso, nenadoma pa mu je krava ..izginila” izpred pluga. Padla je v okrog meter in pol globoko jamo, vendar jo je odnesla brez poškodb. Se dobro, da se ni zemlja udrla spomladi, ko je gospodar oral njivo s traktorjem. P. M. STRELA UDARILA V HI SO Med nevihto, ki je 7. julija zjutraj divjala v Dragi in okolici, je okrog devete ure strela po električnem vodu udarila v hišo Antona Volfa v Srednji vasi in povzročila ogromno škodo. Na srečo je gospodinja, kije bila takrat zunaj, zaradi grmenja izključila vse gospodinjske aparate in zaprla plinsko bombo, kar je leseno hišo obvarovalo pred požarom. Strela je razdejala kuhinjo, pometala na tla vse lovske trofeje, potem pa preskočila na radijsko anteno, speljano na smreko pri hiši in po njej v zemljo. Hčerka Marija, ki je bia še v postelji, ni bila poškodovana, pretrpela je le precej strahu. Ne glede na to, kdo je storil omenjena dganja, je vsekakor potrebno zastaviti nekaj vprašanj. Pravzaprav samo eno: koliko sploh je pred omenjenim in podobnim nasiljem •' še varno Novo mesto z okolico? Menimo namreč, da nekom" groziti z nožem in od njega zahtevati denar, niso madge solze. Prav tako ni primerno ropotati po vratih 80—letne ženičke, še manj razveseljivo pa je dejstvo, da mora v razviti (civilizirani? ) novomeški občini mati z otrokoma pred nasilneži pobegniti na podstrešje. In prav nazadnje še pripomba: če bi bil miličnik, (preiskovalni sodnik itd.), bi se že iz razlogov časti nadvse potrudil izslediti tiste, ki lažno trkajo v mojem imenu. M. BAUER FANTIČI NA KOLESU IN TRAKTORIST BREZ IZPITA 11. julija dopoldne sta se Vinko Majerle in Jože Žugelj (o ^ Jelševnika) peljala s kolesi o j, ve ga dola proti domu. Z i j Majerletom se je peljal na 0 J tudi 7-letni Janez Majerle E nomlja. Ko se je trojka PclJ** H klancu navzdol, je nasproti s toijem pripeljal Alojz P« . JI Jelševnika. Na traktorje bilapnpe prikolica, naložena z lesom, segal čez rob. Kolesarja sta r zadnji del prikolice, tako da sopotnikom vred padla po tlc . ko Majerle je bil huje ranjen, ° Janez laže. Traktorist Pezdirc vozniškega dovoljenja. • • V'^,, - - RAZGIBANO TABORNIŠKO POLETJE: na travniku ob Kolpi pod vasico Marindol pri AdleSi^1^ v tem poletju doslej največji tabor na Dolenjskem: 32 šotorov, med njimi dva velika štabna, je ^ naših tabornikov. Prejšnji teden so * s tabora poslovili Šentjemejčani, v ponedeljek seje tuz* ^ 12-dnevna gozdna šola — vodniški tečaj za udeležence iz 4 dolenjskih občin, avgusta pa bosta tabora črnomaljskih in trebanjskih tabornikov. Tabor so v organizaciji nove medobčinske tabornikov za Dolenjsko in Belo krajino postavili člani odredov iz Črnomlja, Šentjerneja in N mesta. Ob Kolpi, ki je letos izredno hladna, se razvija živahna dejavnost, ki soje veseli tudi d ott&a (Foto: Jovo Grobovšek) Zakon, dolg šest desetletij toi Zla Po »i Ve: svi ka ni zb t in zai ,Zdaj ko je mimo, je hitro prošlo", pravijo ato Jože Kralj iz Fučkovcev- Mati A^50 rodili 11 otrok, vnukov in pravnukov ne štejejo več NI JIH VELIKO - Na nedeljskem izletu je Robi Rauh iz Šmihela blizu Rožnega dola našel že kar trofejnega jurčka. Ko so ga doma stehtali, je bilo juijega velikana kar za 56 dekagramov, kar je zadostovalo za večeijo za celo družino. Da pa ne bodo sedaj strastni gobarji pomendrali Rožnega dola in okoliške hoste, naj povemo, da je bil ta velik goban edini, ki so ga Rauhovi ta dan našli. Pred časom jc poteklo 60 let, kar živita v zakonu Ana in Jože Kralj iz Fučkovcev pri Adlešičih. Vseh 60 let živita v mirnem kraju, odmaknjenem tudi od vasi, do katerega z glavne ceste pelje slaba kamnita poljska pot. Od Kraljeve domačije ni naprej nobene hiše več, najbližja soseda jima jc tiha Kolpa. Ko 82-letni Jože govori o preteklih letih zakona z. danes 77-let-no Ano, si pogladi košate brke: „Zdaj, ko je mimo, je hitro prošlo," zaokroži v svojem dialektu. Kraljev oče je preživel dve vojni: v prvi jc bil avstro-ogrski vojalc v Tirolah, kjer jc bil ranjen in ima še dandanes v hrbtu šest drobcev granate. Staro jugoslovansko vojsko je služil v Dalmaciji, v zadnji vojni pa je bil, kot večina moških iz teh krajev, v partizanih, kamor je šel tudi njegov najstarejši sin. Kraljevima se je v zakonu rodilo 11 otrok, od katerih jc danes živih še deset, 20-letna hčerka pa je med vojno urmla za tifusom. „Vnukov in pravnukov imava toliko, da jih je že težko prešteti," pravita. Kljub starosti si Kraljeva še danes del hrane pridelata sama. „Morava se preživeti, saj očetova priznavalnina in starostna pokojnina ni dovolj," pravi mati Ana. Sicer pa v en glas zagotavljata, da je danes življenje v primerjavi z njuno mladostjo neprimerno lepše in lažje. Ko sta se poročila, sta živela skupaj z Jožetovimi starši v majhni kmečki hiši. „K mizi se nas je usedlo tudi po 13, spali pa smo eden čez drugega, pa so vsi otroci še danes trdni in zdravi," pripovedujeta. Hudo je bilo, ker ni bilo nobenega zaslužka; kmetija je obsegala 16 hektarov, od tega 3,5 ha njiv. „Ob treh zjutraj sem vstajal, ko je bilo tieba najine mlade ptičke hraniti. Pomislite, po pet jih je naenkrat hodilo v šolo v Adlcšiče. Če nič drugega, je bilo treba knjige in zvezke kupovati, denarja pa ni bilo kje zaslužiti. Res pa je tudi, da za obdelovanje njiv in vinograda ni bilo treba nikoli najemati ljudi; po šest naenkrat nas je šlo z motikami na njivo. Nismo pa poznali nobenega priboljška in nobene .afnarijc’. Jaz • 1,1 ie o11 ’ sem še v stari Jugoslaviji, K' J Je hudo kruljava in krevljasta, 11 P« oblačila iz domačega platna. ®ni Kraljev oče, še trden možak^ ne skriva in tudi 60 let sij zakona z Ano prav nič ne oltfl „Vsega je bilo, dobrega in tudi skarala sva se; saj je tako drug drugemu sva povedala, » šlo, pa je bil spet mir. Kaj P* jf jezo tlačil vase!” Tako stvafj1 data tudi na sedanje življcflJe'^tJ prav še do1”11 •»<'"= "ravita-/5.iil so prošla _ . da bova vedno bolj zdrava/’ ^ A. BA*1 60 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA - Sedaj, ko je 5 je šlo hitro, pravita Jože in Ana Kralj iz Fučkovcev ob K se prekalila v trdem in težkem življenju. PIŠI, ZA VRAGA, O DELAVCIH! Včeraj me je poklical pred svoje obličje direktor vseh direktorjev. Videti je bil kot nebo pred nevihto. ,Berem pa berem ta naš Delavčev gjas. Vse je napisano presplošno z a vozla no, nerazumljivo odtujeno. V člankih ni čutiti utripa, ni najti našega delovnega človeka, ni čutiti njegovih besed, misli, razmišljanj. Navsezadnje je Delavčev glas glasilo delovnih ljudi Hitro-tkaia. Napiši, za vraga, kaj o delavcih!” je iztresel. Pa sem šel kot polit cucek čez dvorišče v šivalnico rdečih nogavic do Mateje Šivalnikove, do ženske, ki so jo sodelavke cenile zavoljo odkritosrčnosti in poštenosti „Kaj me moti? ’ ’je vprašala Šivalnikova in je nadaljevala: ,.Previsoke norme imamo, prestavljajo nas s stroja na stroj, s faze na fazo, da moramo krepko delati, če hočemo petnajskega dobiti stoodstotne plače. Pa surovin ni iz uvoza, nagnali so nas na dopuste. potem bodo pa zahtevali, n.ij delamo šestnajst in več ur na dan. Ženske se tudi razburjajo zaradi zadnje razdelitve stanovanj, v katera so se zavlekli v glavnem vodilni. Le poglejte spisek, na njem ni nikogar iz neposredne proizvodnje. Tehnični direktor tova-iiš i ehnič se je preselil iz dvosobnega v trisobno, komerci- alni direktor Tržiščnik iz ene ga bloka v drugega in tako naprej. To pa še ni vse: med nami kipi tudi zaradi dopustov. Šobe v našem domu v Zelenem zalivu imajo rezervirane v glavnem tovarišice in tovariši iz pisarn.” Tovarišica Mateja Šivalnikova je govorila z ognjem v oče/h, meni pa je igralo srce v ritmu valčka, kajti že sem slišal pohvalne besede direktorja vseh direktoijev: „Da, tako se piše! Tako: konkretno, fefe-ronsko ostro, iz baze. To je članek za Delavčev glas, to je smisel obveščanja v združenem delu...” S svojim starim strojem sem pisal razgovor z Matejo Šivalnikovo PoZJ(n0irialce ^ Njene misli sem ^ po- ^ vanja in te izm* slil dati v branje del sin aau v o*"--- , nisi itiotP. Mar za razgovor dai Vj najti koga, ki Hj^elovn* 0 * pozitivnega o na ganizaciji? Zapustil sem vC,‘KuPspe1 no. V Delavčevem g k^ti še ni bilo članka iz’ izpclA? do danes nise?1'^a vseh & ti želje direktor)3 rektorjev. * toni ČAS«** !