Listek.                                                                 255
ker niso — pretirane. Ali tudi tu škodi celotnemu vtisku in uživanju prav to, da človek ne ve" in ne čuti dov51j, ali so osebe vzete iz življenja ali pa so tudi le marijonetke, katere se sučejo po volji pisateljevi Brez dvojbe so v romanu videti sledi opazovanja življenja in človeškega srca, ali vse to ni tako pretkano in oživljeno, da bi bila slika jasno določena. Marsikaj je vpleteno, kar za oznako oseb in dogodkov ni potrebno. Tudi je kompozicija sama v tem malo srečna, da se prerado ponavlja »pamietnik starega subjekta«, kjer pripoveduje Rzecki dogodke, toda čitatelj bi pač rajši videl dogodke,   kako se neposredno  vrše v živi dramatiški povesti.
Jezik je lep, dvogovor živ, lagek, dasi v obče seve"da ni dov61j karakteristiški. Čitaje »Lalko«, mislil sem si večkrat, kako dobro bi bilo, da se je pisatelj ogibal diiega anekdotskega značaja in nepotrebne obširnosti, ki celotni vtisek — le kvari. Marsikaj je mogel pisatelj narisati odločneje, n. pr. tudi misel o Poljakih, »že jestešmv narodem so marzvcieli« (da smo narod sanjarjev, III. 282.) ali o Židih, »da bodo svet zavojevali in celo ne z razumom nego szachrajstvvem  (barantijo)  in brezznačajnostjo  (III. 291.) «
Tudi po vsebini sta oba romana jako zanimiva za nas Slovence: prvi nam kaže borbo Poljaka na prednji straži, drugi pa borbe in neuspeh izvestno prav zat<5, ker skozi romantiško meglo premalo sije toplo, oživljajoče solnce umetniške resnice, posnete iz življenja radosti in bojev.   —                                           Dr. Fr. y,  Cdestin,
Priloga denašnjemu listu. Cestite p. n. naročnike uljud.no opozarjamo na pri-dejani   »Imenik založniki knjig in zvezkov Narodne Tiskarne.«
Listnica. — Miroslav P. Daleč ste posegli: kar najživeje pripovedujete, kako so Rimljanje ugrabili sabinska dekleta:
»V potocih tekla kri nocoj V Tiberovo je vodo: Srdit. Sabini bili boj So za devic usodo.«
(Bralce svoje posebno  opozarjamo na aliteracijo,   ki se toli lepo sliši v poslednjih
vrsticah.)
»Vzel je Sabinom mladi cvet
Rimljan, devic cvetočih;
Vzel cvetje je bodočih let,
Vzel sadje let bodočih.«
(Iznova moramo opozarjati na prelepo gradacijo v tej  kitici.)
»A to ni srčen bil Rimljan, In niso bili to Sabini —«
strme" čakamo, kdo je bil vender dni grozovitnik —
»Sovrag nevsmiljen in strastdn Se bije s Slave sini.«
Umejemo, primera je! Bog Vam jo oprosti! Vsekakor bi pa radi vedeli, kdo so vender te Sabinke, ako oni Rimljanje niso Rimljanje in Sabini ne Sabini?
»Srca in duha zmožnosti > Cvetd samd v slobodi: Kdor te nam deVice vmori, Zda nas tužni usodi.«
256
Listek.
Sabinke —  diiševne zmožnosti slovanske!!
»In kakor je Sabin boril Za svoj*? se dekleta: Slovanski narod bo se bil Za svoja prava sveta.«
Kako ste nas prevarili, da sedaj sami ne vemo, kdo so dne nesrečne »d/vice«. Vender, bodisi! Ustreženo je vsem: Vam, da vidite »pesem« natisnjeno, nam, da smo jo prebili brez zlih nasledkov. Samo koš, v čegar žrelo smo vrgli pesniški Vaš greh, pogledal nas je neizrecno strupeno — siromak ni vajen takšnih založkov! — S. O. Zal, iznova nerabno; ptiča, ki bi nas ogreval, tudi ne poznamo doslej. Toda ker že prosite tako lepo, natisniti hočemo tukaj vsaj odlomek  »Ob grobu« :
»Spomin je venec revne roke In cvetje v njem   — v očeh solze", Trakovi — prošnje so globoke, A v sredi — revno je srce".«
Komur se to ne zdt lepo, temu ne moremo pomagati! — Gradovič. V sonetu so nam posebno prijali stihi:
»Oj ! grenek mi spomin, ki me vznemirja In ki se vedno mi v sred povrne, Ko dan napoči, tiha noč   pridirja.«
Kako živo, koliko poezije! Posebno tista tiha noč, ki pridirja! — Fr. S—v.: Nerabno.   Milanovič:   Takisto.  — Stanetinski (»Spancu«);   Ne brez čustva,   ali dokaj  nedo-
vršeno.  — F.  P.
»Predraga!  Več ne bom za tabo gledal!
V samoti točil greuke bom solze",
Brez žene,  sam h kosilu bodem sedal  —«
ubožec, kako se nam  smilite!  —  Mihajl   Antonjev:
»Leži na smrtni postelji Med  mrzlim potom i vročino Priletna(!)  starka z bolečino«   —
takova   prostorna   postelja ni karsibodi!  — Aleksandrov   (»Po nevihti«,    »Pri mrtvaškem odru«):  V tej  obliki nerabno.  —
Zaradi preobilega gradiva smo morali za to številko odložiti več književnih poročil,   toda priobčiti jih hočemo prihodnjič.
,.Ljubljanski Zvon"
izhaja   po  4 pole   obsežen v veliki osmerki  po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  I  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik. —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo ,,Narodna Tiskarna" Gosposke ulice št. 12. v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna«  v Ljubljani.