






















         
P 46 (2018/2019) 3 31
Senca zahoda
A̌ M̌
Kak večer nam zahajajoče Sonce priredi še po-
sebej barvit spektakel na nebu in obsije oblake z
odtenki oranžne in rdeče, kakor kaže slika na na-
slovnici. Kako se to zgodi?
Na hitro razmere pojasnimo s skico na sliki 1. Ne-
bo nad opazovalcem proti zahodu pokriva plast
oblakov. Plast se zaključi blizu obzorja, tako da jo
lahko od spodaj obsijejo sončni žarki. Žarki priha-
jajo od Sonca, ki je že zašlo. Sončna svetloba se
obarva rdeče, ker svetloba potuje skozi debelo plast
atmosfere, dosti debelejšo kot ob poldnevu, ko žarki
vpadajo skoraj navpično. O barvitem zahodu lahko
več preberete v opisu naslovnice v [1].
SLIKA 1.
V primeru, da žarkom pot zapre gora, hrib ali drug
oblak, nastane za oviro senca in del oblakov ostane
temen. To pojasni skica na sliki 2.
SLIKA 2.
Nekaj več o lastnostih sence lahko preberete v sta-
rem Preseku [2]. Zdaj lažje prepoznamo lastnosti
fotografije na naslovnici. Z nekaj domišljije prepo-
znamo tudi senco, ki jo meče na oblake hrib z oblač-
no kapo, ki je sredi fotografije. Senca je posebej
označena na sliki 3.
SLIKA 3.
Senca ima obliko razprte pahljače. To ni posledica
oblike hriba ali oblaka, ampak perspektive. Senco
bližje vrha fotografije opazujemo na manjši razdalji,
kot senco blizu hriba. O perspektivi je več napisa-
nega v [3].
Literatura
[1] naslovnica, Presek 43 (2015/2016) 5.
[2] A. Mohorič, Senca, Presek 40 (2012/2013) 1, str.
31.
[3] A. Mohorič, Perspektiva, Presek 40 (2012/2013)
3, 30–31.
×××