lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 18. novembra 2011
letnik LXIV • št. 89 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
^ Od tod in tam
Ptuj • Obrt pozna rešitve-jih poznajo ■ II III I 'I'III I II )■ politiki?
TERME
NOVE NAROČNIKE S
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. PTUJ štajerski
O Stran 2
Gospodarstvo Kidričevo • 'Najhujše za gospodarstvo šele prihaja!" O Stran 5
Štajerski
Šport Nogomet •
Borbenost premalo za senzacijo
O Stran 11
Ptuj • Žrebanje vrstnega reda list kandidatov
Ponuja se 17 list s 167 kandidati
V prostorih Upravne enote Ptuj je 16. novembra potekalo žrebanje vrstnega reda potrjenih list kandidatov v 8. volilni enoti. Postopek žrebanja je vodil predsednik volilne komisije v tej enoti Beno Janžekovič.
Vseh vloženih list je bilo v 8. volilni enoti (ta obsega kraje od Ptuja do Murske Sobote) 19, v celoti potrjenih z vsemi kandidati pa 17. V celoti sta bili zavrnjeni listi SPSP - Stara pravda - Stranka prava in Humana Slovenija. Prva je bila zavrnjena, ker je bila lista kandidatov sprejeta v nasprotju z zakonom o volitvah v državni zbor. Ta namreč določa, da se morajo kandidati določiti s tajnim glasovanjem, v tem primeru pa je listo določil predsednik sam. Humana Slovenija pa je listo vložila nekaj minut po preteku roka, ki je bil 9. novembra ob 24. uri. V obeh primerih sta se stranki zaradi zavrnitve list pritožili na vrhovno sodišče, a je pritožbi zavrnilo. Na letošnjih predčasnih volitvah 4. decembra bo mogoče v okviru 8. volilne enote izbirati med 17 strankarskimi listami s 167 kandidati, med katerimi je 69 žensk.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Ogrožena vizija regijskega centra za odpadke

Mina Markovič •
»Verjamem v svoje sposobnosti«
O Stran 13
Bodo odpadke vozili v Lenart?
Čeprav so v Čistem mestu zaradi zapletov in nejasnosti pri odvozu in obdelavi odpadkov zaskrbljeni, so novinarjem na tiskovni konferenci zatrdili, da prenos dejavnosti na podjetje Javne službe Ptuj še ne pomeni njihovega konca; ob podpori lastnikov, podjetja Saubermacher, bodo storili vse, da bodo dejavnostjo nadaljevali tudi v bodoče.
Javne službe Ptuj o aktivnostih zadnjih mesecev in želji, da sami prevzamejo odvoz odpadkov, niso niko-
li obvestile podjetja Čisto mesto. Če bi se pogovarjali pošteno in z odprtimi kartami, bi se bilo mogoče dogovoriti o vsem. Zadnje tedne je bilo vodstvo ČM od zaposlenih obveščeno, da naj bi predstavniki JS Ptuj celo spodbujali del zaposlenih, da podajo enostransko odpoved delovnega razmerja, saj nameravajo JS Ptuj prevzeti izvajanje dejavnosti in so jih pripravljeni zaposliti. Nekatere so tudi prosili, da
vzamejo dopust, da bi lahko s predstavniki JS odšli v tujino prevzemat tovornjake za odvoz odpadkov. Tako je do sedaj enostransko odpoved podalo 13 zaposlenih. Z njimi smo se v ČM skušali pogovoriti in jih obdržati v podjetju, a ker je bila njihova odločitev dokončna, smo to tudi spoštovali," pojasnjuje Janez Letnik, direktor Čistega mesta.
O Stran 9
Foto: M. Ozmec
Za vas smo pripravili novoletno darilo - SODOBNA ZGODOVINA PTUJA V KARIKATURI IN BESEDI 3-petletka
avtorja Borisa Mločlnovlča. Izrežite kupon s svojim naslovom in ga prinesite na Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, kjer boste lahko brezplačno prejeli knjigo. Vsak naročnik lahko prejme eno knjigo, če
je reden plačnik naročnine. Število Izvodov je omejeno, zato pohitite.
OTVORITEV NOVEGA SALONA
NA NOVI LOKACIJI
Otvoritev novega salona Panies kuhinje bo	razvajal vas bo
„ „Lrf.. /1Q /1/1 nmi „kininuni	PROFESIONALNI KUHAR
v soboto, 19.11. 2011 ob 10.30 uri. s sveže pripravljenimi Salon se nahaja na Puhovi cesti.	dobrotami.
www.panles-kuhinje.si
Ptuj • Obrtniki, podjetniki in politika
Obrt pozna rešitve—jih poznajo tudi politiki?
Za kandidate oziroma politične stranke, ki se potegujejo za poslanske sedeže v novem mandatu slovenskega parlamenta ter posredno za mesta v novi sestavi vlade na letošnjih predčasnih volitvah, imajo veliko vprašanj tudi obrtniki in podjetniki. Predvsem pričakujejo rešitve na področju zmanjšanja sive ekonomije.
Sive ekonomije davčne blagajne ne bodo rešile, pač pa obrtniki predlagajo načelo „vsak račun šteje", kajti prepričani so, da če bodo državljani stimulirani z znižanjem dohodninske osnove zaradi predložitve računa, bo sive ekonomije bistveno manj. Po oceni se letno na slovenskem sivem trgu obrne okrog 10 milijard evrov. Obrtniki in podjetniki se sprašujejo, ali želijo novi voditelji ribariti v kalnem po sistemu deli in vladaj glede na to, da jim želijo razvijati njihovo organizacijo oziroma ukiniti obvezno članstvo v obrtniški organizaciji, ki so jo sami postavili in zgradili. Sprašujejo se, kdo jih bo zastopal v socialnem dialogu in kako si politiki predstavljajo
Uvodnik
socialni dialog z nereprezen-tativnimi organizacijami, če ne bodo ostali organizirani v svoji organizaciji.
Zanima jih tudi, katera slovenska stranka bo ukinila prisilno poravnavo, ki je po sedanji zakonodaji po njihovem prepričanju legalna kraja premoženja malih obrtnikov, ker gre v tem primeru za diskri-minatoren odnos velikih do malih. Nobena od slovenskih političnih strank pa doslej še ni predstavila učinkovite rešitve za plačilno nedisciplino. V obrti in podjetništvu pričakujejo tudi primerne rešitve na področju delovno-pravne zakonodaje, da bo Slovenija tudi na tem področju imela primerljive pogoje poslovanja s podjetji iz razvitejših držav EU. Tuji delavci lahko v Slo-
Pomlad, ki je še ni
Jesen nas še kar naprej razvaja, kot bi nam želela vliti upanje, da v teh turobnih časih le ni tako slabo. Tu in tam pa se pokaže tudi kakšna gospodarska „lastovka" - podjetje, ki uspešno posluje in se razvija ne glede na krizo, ki je za veliko večino slovenskih menedžerjev le izgovor za slabo poslovanje, saj ne poznajo odgovorov za učinkovit spopad z njo. Ko pa seje bilo „modno" iti finančnega inženiringa, gradnje nekih imperijev sumljivih razsežnosti in poslov, v katerih ni bilo prostora za razvoj, idej ni in ni manjkalo. Ker so odpovedali tudi organi nadzora, je bil kolaps neizbežen. Vse pa se je dogajalo pod perutmi nacionalnega interesa: ker domačih kapitalistov nismo imeli, jih je bilo treba ustvariti ne glede na posledice.
Posledicepogroma so vidne: 110 tisoč nezaposlenih, vsakodnevno zategovanje pri stroških raje, medtem ko naša oblast še vedno živi v oblakih in vsake toliko časa postreže z novo kostjo za glodanje, da se večina ne bi pretirano ukvarjala s problemi preživetja. Politični veljaki, ki se borijo za našo naklonjenost, in tisti, ki so v odhajanju, pa še naprej delajo, kot da jih ne zadeva usoda ljudstva. Še naprej bi potovali, se šli luksuza, kupovali računalnike, avtomobile, si dodatno najemali poslovne prostore, celo takšne s kopalnicami, ker se morajo med mukotrpnim delovnim časom kdaj pa kdaj osvežiti in pretegniti utrujene noge in možgane.
Kmalu bodo Slovenijo preplavili volilni plakati starih in novih obrazov, nekatere bomo tudi obkrožili, tudi takšne, ki imajo že veliko masla, ker znajo obračati besede in so prepričljivi, predvsem pa so znali poskrbeti zase in za svoje. Ker gre v prvih slovenskih predčasnih volitvah tudi za novo razporeditev strankarskega in političnega prostora, bo priletela še marsikatera puščica s ciljem zadeti kar najmočneje. Predvsem pa je pričakovati grd spopad za imperije, ki so še ostali. Računi so veliki, pa tudi račune zapod-poro bo treba poravnati, tako kot ob vsakih volitvah. Na koncu pa se za večino tudi po teh volitvah ne bo izšlo, ker se v mali podalpski deželi mladi še niso prebudili.
Majda Goznik
veniji delajo brez posebnih omejitev. V sosednji Avstriji morajo slovenski obrtniki delati po avstrijskih pravilih, njihove inšpekcijske službe so pri spoštovanju pravil igre zelo natančne.
Obrtniki in podjetniki sprašujejo, kakšne predloge imajo slovenske politične stranke za njihovo zaščito ob vedno večjem prodoru tujih delavcev iz Romunije, Bolgarije in kmalu tudi Hrvaške. Tujci v Sloveniji brez ustrezne izobrazbe odpirajo obrtne delavnice, opravljajo nekvalitetne storitve, kar na eni strani pomeni nelojalno konkurenco, na drugi strani pa nižjo kakovost storitev in izdelkov za državljane Slovenije, ki je bila pred deregulacijo poklicev zagotovo na višji ravni. Nastaja škoda, za katero se ne ve, kdo jo bo popravil.
V obrti primanjkuje ustreznega kadra, ker se večina mladih odloči za študij in
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija nujno potrebuje nova delovna mesta in ob spodbudnej-šem okolju za razvoj jih lahko obrt in podjetništvo ponudita veliko.
poklice, v katerih ne dobi zaposlitve, področje poklicnega izobraževanja pa zanje ni zanimivo, ker nima ugleda, čeprav ima status in se tudi od teh poklicev da dobro ži-
veti. Slovenski izobraževalni sistem je zaradi glavarine, priznane šolnikom, tako večinoma usmerjen v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje.
Obrtnike in podjetnike tudi zanima, katere slovenske stranke poznajo Akt za mala podjetja, ki vsebuje deset načel za spodbujanje podjetništva, oziroma katere so ga vključile v svoj program in ga želijo tudi uresničevati. Slovenija potrebuje nova delovna mesta; obrt in podjetništvo jih lahko ponudita veliko, le pogoje za razvoj potrebujeta. Med te sodijo tudi olajšave za nabavo novih strojev. Tudi ustanovitev slabe banke je eden tistih ukrepov, ki vodijo v okrevanje slovenskega gospodarstva, ker bo rešila slabe terjatve malih, ki jih imajo zaradi propada velikih slovenskih gospodarskih sistemov. V obrti in podjetništvu pričakujejo tudi podporo za pavšalno obremenitev obrtnikov in mikro ter malih podjetnikov, ker se bo s tem zmanjšala njihova administrativna in finančna obremenitev.
MG
Ptuj • Četrta seja kolegija županov Spodnjega Podravja
■■■	■ ▼	■	mm	»	m
Prosili za povišanje sofinanciranja
7. novembra so se župani občin Spodnjega Podravja sestali v Mestni hiši Ptuj. Tudi tokrat so se v glavnem pogovarjali o problemih, saj jim ni videti konca. Najprej so to odpadki, zatem sofinanciranje dejavnosti in programov Območnega združenja RK Ptuj, predstavnici Glasbene šole Ptuj, pomočnica ravnatelja Helena Bezjak in računovodkinja Darinka Vreg, pa sta zbrane obvestili o obveznosti občin do sofinanciranja glasbene šole.
Občine ustanoviteljice GŠ Karola Pahorja Ptuj, torej vse občine na Ptujskem, so bile v začetku oktobra letos seznanjene z deležem stroškov, ki jih imajo pri pokrivanju stroškov prevoza in prehrane zaposlenih. Ti so se zelo povečali, denarja pa v šoli nimajo, zato so jih zaprosili, da povečajo svoj prispevek k sofinanciranju teh stroškov. Po zakonu so namreč ustanoviteljice glasbene šole dolžne pokrivati te stroške. Kot navaja ravnatelj šole Štefan Petek, je žal prišlo do manjših odstopanj pri pokrivanju teh stroškov. MO Ptuj je prva uskladila svoje prispevke; letošnje leto plačuje celo 25 odstotkov več kot v letu 2010 in bo njen delež višji za 10 tisoč evrov, druge občine pa povišanega deleža še ne plačujejo; za 15 občin ta znaša 10 tisoč evrov. V glasbeni šoli želijo le, da tudi zunanje občine uskladijo svoje deleže v okviru proračunov za leto 2012, ob tem pa računajo, da bo opravljen tudi poračun za leto 2011.
Med 40 zaposlenimi jih kar
24 prihaja iz drugih krajev: Maribora, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Ormoža, Ruš, Gornje Radgone, Dorna-ve ... V letošnjem šolskem letu glasbeno šolo Ptuj obiskuje 630 učencev. Sofinancerski delež občin je odvisen od števila učencev. Pred oktobrom seznamov učencev s podatki o njihovih bivališčih še niso mogli urediti, ker šele kakšen mesec po začetku šolskega leta razpolagajo z vsemi podatki, saj si nekateri po začetku šolskega leta še premislijo. Med vpisanimi učenci jih največ prihaja iz MO Ptuj, zato je njen delež sofinanciranja tudi najvišji, malo več kot 50-od-stotni, preostanek pa odpade na sofinanciranje 15 občin. Najnovejši izračuni so pokazali, da bodo za pokrivanje stroškov prehrane in prevozov v celem letošnjem letu porabili 58.390 evrov, od tega odpade na prehrano nekaj več kot 25 tisoč evrov, nekaj manj kot 33 tisoč pa bodo stroški prevoza na delo in z dela. Če soustanoviteljice GŠ Ptuj povišanega zneska sofinanciranja ne bodo
ustrezno povečale, jim bo na postavki za prevoze in stroške prehrane zmanjkalo 10 tisoč evrov. Programskih in materialnih stroškov pa v GŠ Karola Pahorja Ptuj niso povečali že vse od leta 2003, sicer pa teh občine ne pokrivajo niti do višine petih odstotkov.
Župani občin so se tudi ob tej priložnosti - kot ob vseh podobnih primerih, ki predstavljajo dodatne obveznosti za njihove občinske blagajne - zatekli k racionalizaciji na vseh ravneh in opozorili, da
bo tudi v javnih zavodih treba rezati stroške. Težava je v tem, da so predlogi za primerno porabo za leto 2012 manjši, kot so bili za leto 2011, ob manj denarja pa se jim upravičeni stroški povišujejo. Župan občine Dornave Rajko Janže-kovič je pozval k zaposlovanju domačih ljudi, a žal profesorjev glasbe, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev na glasbeni šoli, iz tega okolja ni, zato morajo zaposlovati ustrezni kader od drugod.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj primanjkuje sredstev za plačilo stroškov prehrane in prevozov za zaposlene.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Destrniška tekma svetnikov z rezultatom 7:4
Vrtec ali trgovina—to je zdaj vprašanje
Rezultat devete redne seje občine Destrnik bi lahko primerjali z izidom kakšne tekme, ki se konča z rezultatom 7:4. Takšen je bil namreč izid glasovanj pri vseh pomembnejših točkah: rebalansih proračuna za leti 2011 in 2012 ter razpolaganju z nepremičnim občinskim premoženjem. Ena glavnih dilem, ki se je vlekla skozi celo sejo, pa je bila, kaj je trenutna prioriteta občine: izgradnja poslovnega objekta in trgovine ali vrtca.
Da občina potrebuje oboje, je bil eden redkih enovitih sklepov. A ker kriza udarja tudi najuspešnejše in najrazvitejše, tako majhne kot velike občine, Destrnik ni izjema. Tudi na njihovem dnevnem redu je bilo tokrat varčevanje. Projektov, ki bi jih bilo treba izpeljati, sicer ne zmanjkuje, idej je vsaj toliko kot prebivalcev, sredstev pa bistveno premalo za realizacijo vseh.
Ker se prioritete posameznikov in političnih strank bistveno razlikujejo, je bilo pričakovati, da bo tokratna seja na Destrniku zelo zanimiva. Čeprav je zaradi bolezni potekala brez župana Franca Pukšiča, napetosti ni manjkalo. Že sam priče-tek seje, ki se je iz tehničnih razlogov začela s skoraj pol urno zamudo, je bil zanimiv. Svetnik Vladimir Vindiš je pred uradnim pričetkom seje pozval vodstvo občine, da mu omogoči vpogled v elektronsko gradivo. Z rahlim priokusom, da gre za zaroto, je vztrajal, da je njegov računalnik zmeraj pokvarjen. Pa mu je direktor občinske uprave Miran Čeh zamenjal računalnik in seja se je lahko začela s približno takšnim tempom, kot je bilo pričakovati.
Ob pregledu zapisnika je besedo ponovno zahteval Vindiš in pohvalil izboljšano pripravo zapisnika minule seje, a še v isti sapi ironično nadaljeval, da bodo ti do konca leta vendarle korektno napisani.
Vrtec - problemov je nešteto
Ena pomembnejših točk, pri kateri so sklep potrdili vsi svetniki, je bil predlog za povišanje ekonomske cene vrtca, ki ga je predstavil rav-
natelj JVIZ Destrnik-Trno-vska vas Drago Skurjeni. Pojasnil je, zakaj so predlagali petodstotno povišanje ekonomske cene vrtca v vseh treh skupinah. Najpomembnejši razlog je, da so se pojavile potrebe po 11,5- namesto 10-urnem delu v vrtcu. Takšne so namreč potrebe staršev, zato pa je treba dodatno zaposliti eno osebo. Z odobrenim zvišanjem cene bodo namreč pokrili stroške nove pomočnice vzgojiteljice. Za 76 otrok, ki so razdeljeni v štiri skupine so doslej skrbele štirje zaposleni, poslej pa se jim bo pridružila še ena pomočnica.
»Težav, s katerimi se srečujemo, je veliko. Otroci hodijo do kosila po 70 stopnicah in dodatnih 20 do predavalnice. To jemlje čas zaposlenih, ki morajo spremljati otroke. Mislim, da je naš predlog o večjem številu zaposlenih upravičen. Čas je, da v skladu z normativi pokrijemo vsaj te minimalne pogoje,« je pojasnil Skurjeni.
Problemov vrtca na De-strniku pa je še več: imajo premalo sanitarij, zunanjih površin, nekateri prostori pa so neustrezni, so opozorili tudi svetniki.
Da je treba pri nadaljnjem zadolževanju občine v prvi vrsti razmišljati o gradnji novega vrtca, je prepričana tudi svetnica Simona Lacko:. »Mislim, da je ta projekt veliko smotrnejši kot tisti v predlogu proračuna 2012. Mislim, da moramo vse cilje usmeriti v to, da rešimo problematiko vrtca, saj v naši občini ni bolj pereče problematike.« Z njeno trditvijo so se sicer strinjali domala vsi, a le delno, saj so se kopja v nadaljevanju lomila v tistem delu, ali ni v tem trenutku pomembnejše investicije.
V celoti pa se je z Lackovo
strinjal Vindiš, ki je dejal, da je eno »leporečje in slikanje v časopisu, drugo pa kruta stvarnost«. In čeprav župana na seji ni bilo, Vindiš mimo njegove vloge pri tem ni mogel: »Ko v vseh teh letih naš župan govori, koliko denarja prinese iz Ljubljane, se mi zdi prav čudno, da v tem zadnjem mandatu daje prednost upravno-poslovni stavbi pred vrtcem.«
S tem, da je vrtec prepo-trebna investicija, se je strinjal tudi Branko Zelenko, podžupan, ki je sejo vodil. Skupaj z ravnateljem Skurje-nim je spomnil, zakaj je de-strniški vrtec po tabeli ministrstva šele na 75. mestu. Kot je pojasnil, so staršem želeli pomagati in so prostore za vrtec uredili v šoli in niso imeli zavrnjenih vlog staršev po vrteškem varstvu. Te pa so bile merilo, ki ga je ministrstvo vzelo kot najpomembnejšega pri izbiri občin, ki vrtec potrebujejo. »Za vrtec se že dolgo borimo, tudi v prejšnji sestavi občinskega sveta,« je pojasnil
Zelenko in dodal, da občina s svojimi sredstvi vrtca ne more zgraditi.
Po zanimivi debati pa se je vendarle celoten občinski svet odločil, da sklep o povišanju ekonomske cene vrtca za pet odstotkov sprejmejo.
Rebalans 2011 sprejet s sedmimi glasovi za in enim proti
Zaradi zamud pri dotoku sredstev, ki si jih je občina zagotovila na različnih državnih razpisih, je na dnevnem redu tokratne seje bil tudi rebalans proračuna za leto 2011. »Denar ni prihajal, kot smo pričakovali, zato nekatere investicije prestavljamo na naslednje leto,« je pojasnil Zelenko. Ob tem je dodal, da nekateri načrti stojijo tudi zaradi nesprejetega prostorskega načrta občine, med njimi na primer čistilna naprava.
V rebalansu je prihodkov-na stran proračuna za letošnje leto nižja za 367 tisoč evrov, odhodkovna pa za 580 tisočakov. S temi spremembami letošnji proračun na strani prihodkov znaša nekaj manj kot 2,1 milijona in pri odhodkih pa 2,3 milijona evra.
Nekateri člani občinskega sveta so na seji zahtevali dodatna pojasnila okrog prerazporeditve sredstev. Varčevalne ukrepe, kot so jih poimenovali, sta predstavila Čeh in Zelenko.
Že s trditvijo, da gre za varčevalne ukrepe, se ni strinjal svetnik Branko Horvat, ki je vztrajal, da je občinska uprava dražja kot lani: »Še vedno nas stane 11 tisoč več kot lani.« Po Čehovih besedah je to posledica zvišanja
stroškov redarske službe in predvidene opreme, če bo prišlo do gradnje novih prostorov.
S sedmimi glasovi za in štirimi proti je bil sklep, da se sprejme rebalans proračuna, sprejet.
Povsem enak rezultat glasovanja je bil tudi pri naslednji točki dnevnega reda, ko je Čeh predstavil letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Občina je namreč v odkup ponudila nekatera zemljišča, a večjega interesa ni bilo.
Večnamenski objekt - da ali ne?
Od skupaj enajstih svetnikov pa je četverica povsem pričakovano bila tudi proti sprejetju rebalansa proračuna za prihodnje leto. Tej točki so svetniki namenili največ pozornosti.
Po pojasnilih podžupana je rebalans za prihodnje leto neposredno povezan z letošnjim. Največ dileme je povzročilo zadolževanje občine za 700 tisoč evrov. Gre za sredstva, ki jih občina namerava nameniti investiciji v večnamenski objekt. Kot je pojasnil Čeh, gre le za formalno sprejetje rebalansa, svetniki bodo na koncu sprejeli končno odločitev o tem. Zakaj so nekateri za izgradnjo večnamenskega objekta in drugi glasno proti, je bilo povsem jasno: del svetnikov namreč meni, da je vrtec pomembnejša investicija kot večnamenski objekt, pri čemer so se obregnili ob to, da bi v njem svoje prostore dobila tudi občinska uprava, kar bi občino stalo 700 tisočakov.
Po pojasnilih Zelenka pa ne gre za to, da bi občina
morala dobiti nove prostore, temveč za to, da je to edina možnost, da Destrnik dobi investitorja, ki bo pripravljen zgraditi trgovino. Pogoj investitorja, ki namerava graditi, je namreč, da del prostorov večnamenske stavbe odkupi občina. V sklopu tega bi nove prostore med drugim dobili tudi policija in pošta. Spodnja etaža pa bo namenjena trgovini, za katero se vsi strinjajo, da jo Destrnik močno potrebuje. Osnovna debata pa je tekla le v eni smeri: kaj je pomembnejše, trgovina ali vrtec. Na to vprašanje sta imeli dve skupini svetnikov različna odgovora.
Lackova je vztrajala, da je vrtec pomembnejša investicija, svetnik Marjan Irgl pa je spomnil, da je Destrnik priložnost za trgovino izgubil pred 25 leti, in dejal, da si ne želijo zapraviti še ene priložnosti. Svetnik Branko Horvat je spomnil, da so prazni prostori tudi nad zdravstvenim domom, in zatrdil, da je nesmiselno graditi nove. »Zadeva je zelo problematična,« je še dejal in izpostavil dejstvo, da naj svetniki o tej investiciji ploh ne bi bili razpravljali, temveč da so bili z njo seznanjeni v našem časopisu. Čeh je te trditve ovrgel in dejal, da je žalosten, kako lahko kdo kaj takega izjavi, ko pa je bila debata na to temo na minulih sejah zelo pestra. Ob tem je še svetnike vprašal, ali želijo, da je Destrnik brez trgovine, in poudaril, da investitorjev v teh časih ni lahko dobiti ter da so lahko veseli, če bodo s potencialnim investitorjem dosegli dogovor o izgradnji objekta, vrednega približno 2,5 milijona, v katerem bi občina odkupila prostore v vrednosti 700 tisočakov. »Župan vas je javno pozval, da pripeljite investitorja, ki bo gradil,« je še spomnil Čeh in dejal, da se vsi zavedajo, da je vrtec potreben, a da tudi trgovina na Destrniku predstavlja še kako pomembno pridobitev. A direktor občinske uprave dela nejevernih Tomažev vendarle ni prepričal. S sedmimi glasovi za in štirimi proti se je tekma končala in po obsežni razpravi je bil rebalans proračuna za prihodnje leto v predlagani obliki in vsebini vendarle sprejet. Kar pa nenazadnje še ne pomeni niti, da bo Destrnik dobil vrtec niti trgovino, o prioritetah bodo tudi prihodnje leto odločali destrniški svetniki. Čaka jih nedvomno težka odločitev.
Dženana Kmetec
Dornava • Z osme seje občinskega sveta
Kdo in kako bo zbiral smeti po občini
Dornavski občinski svet je z osmimi točkami redne seje opravil precej hitro, v dobri poltretji uri. Še največ časa so svetniki in svetnica posvetili razlagi direktorja Čistega mesta, ki je predstavil nov način zbiranja odpadkov.
Bistvena novost ločenega zbiranja odpadkov je po besedah direktorja Čistega mesta Janeza Letnika v tem, da naj bi gospodinjstva v prihodnje lahko ločevala odpadke kar doma, in sicer tako, da bi plastiko in tetrapake zbirali v prozornih plastičnih vrečah, ki jih bodo dobili na dom, za papir in mešane odpadke naj bi imeli posebne posode, na ekoloških otokih pa naj bi se zbiralo le steklo, ki v skupni masi vseh odpadkov zajema le pet odstotkov.
Prozorne vreče, da ne bo goljufanja
Vreča za zbiranje plastike bi morala biti prozorna zato, da bi bilo takoj vidno, ali so odpadki v njej pravilno sortirani oziroma da je v njej res le plastični odpad. Po mnenju Letnika naj bi takšen sistem ločenega zbiranja imel več prednosti, med drugim tudi nižje stroške odlaganja odpadkov.
Svetniki na predstavitev novega sistema niso imeli posebnih pripomb, razen tega, da bi morda raje imeli za vse vrste ločenih odpadkov posode in ne vreče, saj
lahko te živali po dvoriščih raztrgajo in raznašajo naokoli. Župan Rajko Janžeko-vič pa je dodal, da so občine (razen Ptuja) že nekaj časa v prekršku, ker nimajo uradno izbranega koncesionar-ja za ravnanje z odpadki: „Po dogovoru z ostalimi občinami oziroma župani bomo to rešili v naslednjega pol leta. Ali se bomo občine dogovorile za razpis skupne koncesije ali ne, v tem trenutku ne morem reči. Vsekakor bodo stekli tudi pogovori s ptujskimi Javnimi službami, sicer pa je dejstvo, da CERO Gaj-ke, ki velja za eno najdražjih odlagališč v državi, ni edino možno odlagališče; opcij rešitve te težave je več!"
Dejstvo je, da se bodo podeželske občine glede skupne koncesije za ravnanje z odpadki gotovo težje dogovorile, kot so se glede oskrbe z vodo, saj je slišati veliko različnih mnenj in stališč; v nekaterih občinah se namreč ne strinjajo (več), da bi bili stroški odvoza enaki za vse občine, ne glede na oddaljenost in zahtevnost terena. Reševanje težave, kdo, kje in kam bo odvažal smeti, bo gotovo še zanimivo spremljati, saj
Direktor Čistega mesta Janez Letnik (ki zaenkrat še skrbi za odvoz odpadkov iz Dornave) je svetnikom predstavil nov sistem zbiranja odpadkov: plastika in tetrapaki se bodo zbirali v prozornih vrečah, ostali odpadki (razen stekla) pa v ločenih posodah.
se zna zgoditi tudi to, da bo vsaka občina zase (ali nekaj občin skupaj) izbrala različne izvajalce te storitve ...
Potrdili višje cene oskrbe z vodo -če bo Komunala obstala
Precej manj dela s prepričevanjem o nujnosti potrditve poslovnega načrta ptujskega Komunalnega podjetja za oskrbo z vodo (z vključenimi novimi, višjimi
cenami vode) pa je tokrat, presenetljivo, imel Marjan Gregorinčič. Povedal je že znane zadeve, da se cena zvišuje predvsem zaradi nove postavke - omrežnine - in deloma tudi zaradi izplačevanje odškodnin kmetom na vodovarstvenih območjih, dodal še, da že nekaj let zaradi vladne zamrznitve cen niso mogli dvigniti cene vode, in dodatno pojasnil, da bo omrežnina, ki jo bodo plačevali občani, namenjena prenovi vodo-
vodnih sistemov po občinah, deloma pa v prenove skupnih objektov:
„V vaši občini stanje vodovodnega sistema ni kritično, imate le en kilometer azbestnih cevi, ki pa sploh niso nevarne, kot se govori. Veliko več težav je tam, kjer so položene makedonske plastične cevi, ki kar naprej pokajo. Sicer pa bi za celovito prenovo celotnega sistema po vseh vključenih občinah potrebovali po naših izračunih okoli 24 milijonov evrov. Z omrežnino iz občin lahko letno zberemo nekaj manj kot 900.000 evrov in s tem denarjem bi se nekaj že lahko naredilo, predvsem pa bi se lahko prijavili tudi na kakšen razpis in pridobili še evropska sredstva."
Gregorinčič kakšnih posebnih vprašanj svetnikov ni dočakal, pač pa je občinski svet dokaj resignirano potrdil poslovni načrt Komunale. Verjetno je svetnikom že prekipelo, da se kar naprej dajejo okoli iste zadeve, ki je itak ne morejo spremeniti, sicer pa je v ozadju slišati milijon govoric o tem, da Komunalno podjetje nima več prihodnosti, saj naj bi njihove storitve prej ko slej pre-
vzele ptujske Javne službe. Potem pa bo itak treba vse programe in cene sprejemati in potrjevati na novo ...
Pošta na Polenšaku ostaja
Z ostalimi točkami dnevnega reda pa si svetniki niso dali kaj dosti opraviti. Seznanili so se s tem, da poteka javna obravnava dopolnjenega občinskega prostorskega načrta, potrdili pa so tudi nov odlok o plakatiranju v občini, ki predpisuje možnosti plakatiranja izključno na posebnih tablah in na avtobusnih postajah, ki imajo vitrine. Ne glede na odlok pa bo lahko vsak po mili voljo lepil plakate na svoji nepremičnini oz. na zasebni nepremičnini tistega, ki mu bo to dovolil.
Občinski svet je dal tudi absolutno soglasje kandidatki za direktorico Zavoda dr. Marijana Borštnarja Idi Jurgec, glede prošnje za finančno pomoč Turističnemu društvu Polenšak pa je prevladalo mnenje, da se bodo s tem ukvarjali na eni prihodnjih sej.
Župan Janžekovič je ob koncu še negativno odgovoril na vprašanje, ali se pošta na Polenšaku res ukinja, kot je slišati: „Ne, zaenkrat Pošta na Polenšaku ostaja, za občane ni sprememb. Ali bo ostala še naprej, pa je odvisno od tega, koliko bo posla na tej ekspozituri, kar pa ni odvisno od občine, ampak od tamkajšnjih občanov."
SM
Videm • Skupni projekt dveh občin ViBe
Za boljše čezmejno sodelovanje
Na vrhuncu letošnjega martinovanja so na Vidmu izvedli skupno delavnico predstavnikov dveh sosednjih občin: hrvaške občine Be-dnja in slovenske občine Videm. Nosilec skupnega projekta, ki se bo nadaljeval v začetku decembra na Hrvaškem, je občina Bednja. Cilj projekta pa je obnoviti in izboljšati dobre povezave in medsebojno sodelovanje obeh občin.
Z uveljavitvijo šengenske (in evropske) meje med Slovenijo in Hrvaško so se namreč številne povezave med obema občinama zelo omejile ali celo povsem ukinile.
„Projekt, ki se je začel z dvodnevnimi delavnicami pri nas, pomeni začetek ponovnega medsebojnega zbliževanja, v okviru katerega iščemo skupne ideje za nove projekte na področju gospodarstva, podjetništva, trajnostnega razvoja in društvenega sodelovanja," je povedal župan Vidma Friderik Bračič. Prvih dveh delavnic se je udeležilo veliko predstavnikov obeh občin, sicer pa pričakujejo, da bo po zaključku projekta na zadnjih dveh skupnih delavnicah 2. in 3. decembra v Bednji preko 100 vseh udeležencev.
„Na naših skupnih srečanjih so bili predstavljeni
Občina Videm in hrvaška občina Bednja sta se povezali v skupnem projektu ViBe, v okviru katerega bodo oblikovani trije idejni projekti učinkovitega čezmejnega sodelovanja na področju gospodarstva, lokalne samouprave in društvenega sodelovanja.
potenciali obeh občin in primeri dobrih praks meddržavnega sodelovanja dru-
gih držav z območja Evropske unije. Izvedene so bile delavnice, na katerih so
predstavniki gospodarstva in podjetništva ter društev in lokalne samouprave
obeh občin podali ideje za nove skupne projekte. To delo bomo nadaljevali še v Bednji. Dobro in učinkovito čezmejno sodelovanje med obema občinama je vsekakor zelo koristno za vse vključene občane, saj lahko prinaša dodatno vrednost kakovosti življenja ljudem ob meji. Prav tako se lahko izboljša podjetniško sodelovanje, zato menim, da je prav, da izkoristimo skupne kapacitete v dobro vseh," je ob koncu srečanja na Vidmu še povedal župan Bračič, ki je bil tudi pobudnik ideje za tovrstno sodelovanje.
Župan hrvaške občine Bednja Mirko Bistrovič pa je dodal: „Z občino Videm nas veže veliko let dobrih odnosov, tudi sodelovanja, le da je bilo slednje bolj stihijsko, občasno, s takšnimi skupnimi projekti, kot je ta, pa ga lahko veliko bolje or-
ganiziramo. Z vstopanjem Hrvaške v Evropsko unijo se nam odpirajo nove možnosti črpanja evropskega denarja iz različnih skladov prav za tovrstne namene, zato je smiselno, da to izkoristimo in s skupnimi projekti oblikujemo dobre temelje za vse oblike učinkovitega medsebojnega sodelovanja na vseh ravneh življenja in dela občanov na obeh straneh meje. Ob tej priložnosti se zahvaljujem županu Vidma, da je znal pravočasno prepoznati te možnosti in se je povezal z nami. Dobra obiskanost prvih skupnih delavnic na Vidmu pa je tudi dokaz, da bomo te priložnosti in možnosti v prihodnje dobro izkoristili. Sicer pa sem prepričan, da bo življenje in sodelovanje med vsemi ljudmi na tem območju veliko lepše in boljše, ko meje ne bo več."
Kot so še povedali zbrani na delavnicah, je oziroma bo rezultat vseh delavnic, ki bodo zaključene v začetku decembra, oblikovanje treh idejnih projektov, ki jih bodo kasneje prijavili za sofinanciranje iz evropskih razpisov.
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • V Talumu praznujejo zadržano
„Najhujše šele prihaja!"
V kidričevskem Talumu, kjer te dni praznujejo 57-letnico proizvodnje, so kljub ponovnemu obratovanju elektroliz s polno močjo in kljub doseženemu planu prodaje nekoliko zadržani; predsednik uprave Marko Drobnič je namreč prepričan, da po drugem valu krize najhuje za gospodarstvo šele prihaja.
Čeprav so praznovanja običajno priložnost le za le-porečja, je v okoli 900-član-skem kolektivu Taluma ob letošnjem tovarniškem prazniku čutiti previdno zadržanost. To je bilo jasno že v prvem odgovoru predsednika uprave Marka Drobnica, ki je po 27 letih vodenja mag. Danila Topleka, stopil na čelo uprave Taluma v letošnjem letu. Čeprav so prepričani, da bo 58. leto eno izmed težjih v zgodovini Taluma, pa ostajajo optimisti, saj so prepričani, da jim bo skupaj uspelo premagati težave in da se bodo ob tem lahko posvetili novim izzivom. Verjamejo namreč, da Talumova proizvodnja elek-troliznega aluminija, pogojena s konkurenčno ceno električne energije, predstavlja iz narodnogospodarskega vidika potencial za večanje dodane vrednosti in gospodarsko korist državi.
Gospod Drobnič, kako se v Talumu soočate s kriznimi razmerami? Je najhuje že za vami?
„Po moji oceni najhujše za gospodarstvo in za vse nas državljane šele prihaja. V panogi čutimo drugi val krize z upadom povpraševanja v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Medtem ko sta bili v zadnjem času najbolj prizadeti avtomobilska in gradbeniška panoga, se sedaj nekoliko ohlajajo tudi trgi, ki so vezani na prehrambeno industrijo. Ta pa je neposredno povezana z nami, potrošniki, kar kaže na to, da se posledice krize odražajo v celotni reprodukcijski verigi. Tudi cena aluminija na borzi je v zadnjem četrtletju padla in prav zato bo treba premišljeno in skrbno načrtovati obseg in pogoje poslovanja v naslednjem letu."
Kako pa kažejo poslovni rezultati Taluma ob letošnjem tričetrtletju? Se bo do konca leta izšlo v pozitivnem smislu?
„Kljub oteženim razmeram na trgih dosegamo plan prodaje, ki smo si ga zadali za letos. V veliki meri nam pri tem pomaga ponovno vzpostavljena proizvodnja v celotni elektrolizi, ki smo jo dosegli v prvi polovici letošnjega leta. Medtem ko dosegamo svoje cilje na trgih, v proizvodnji, varovanju okolja, kakovosti in oskrbi s surovinami, pa tega ne
moremo trditi za oskrbo z električno energijo. Poslovni rezultat ob koncu leta bo prav zaradi nedoseganja konkurenčnih pogojev pri oskrbi z električno energijo odstopal od planiranega."
Pripravljeni za sprejem novih izzivov
Ste zadovoljni s potekom reorganizacije Ta-luma? Kakšni so odzivi med zaposlenimi in kakšne so vaše ugotovitve?
„Glede na dejstvo da smo v preteklem načinu organiziranosti vztrajali veliko let, ni pričakovati korenitih sprememb čez noč. Reorganizacije se nismo lotili krizno, ampak priložnostno. Prav zaradi tega dajemo z novo organiziranostjo večji poudarek tržni naravnanosti, podjetnosti in inovativ-nosti, ciljno usmerjenemu iskanju ter uresničevanju diferenciranih ali novih programov in storitev ter optimizaciji dela znotraj novih hčerinskih družb. Vsaka sprememba je za tistega, ki si je ne želi, moteč element v vsakodnevnem delovnem procesu. Prepričan sem, da so le redki talumovci takšni, ki ne bi bili pripravljeni sprejemati novih izzivov."
Proizvodni program ste dopolnili z nekaterimi novostmi. Kakšni so odzivi nanje na tržišču?
„Diferenciacija obstoječih programov in iskanje ter razvoj novih sta nujna za naš nadaljnji razvoj in obstoj. Neizprosen boj na
Foto: M. Ozmec
Predsednik uprave Marko Drobnič: „Po moji oceni najhujše za gospodarstvo in za vse nas državljane šele prihaja."
trgu in dolgi razvojni cikli v aluminijski industriji nam narekujejo trdo delo. Povečan obseg prodaje legiranih rondelic kot surovine za proizvodnjo alu-doz, vzpostavitev redne proizvodnje ohišja dizelskih črpalk za tovornjake znamke Mercedes, testne serije absorberjev toplote kot novega programa na področju izparilnikov, vse večja uporaba odpadnega aluminija pri vgradnji v livarske zlitine in povečan obseg prodaje storitev na zunanjem trgu na področju inženiringa projektov, orodjarne in servisov kažejo na to, da smo področje razvoja vzeli zelo resno. Naj ob tem omenim še 30-odstotno rast pri trženju gostinske ponudbe in prireditev v Vitalu ter razvoj dveh novih programov pri vzgoji lončnic in vrtnin v Revitalu, ki tako kot že polnoletni hčerinski
družbi postajata prepoznavni v svojih panogah v regiji."
Obnovljivi viri -stalnica dela v Talumu
Kakšen je odnos Talu-ma do obnovljivih virov energije? Imate še vedno ta cilj?
„Obnovljivi viri energije so bili, so in bodo stalnica naših aktivnosti. Trajno-stnega razvoja si brez tega ne znam predstavljati. Znanje in izkušnje, ki smo si jih pridobili z izvedbo projekta sončnih elektrarn, v obliki inženiringa projektov tržimo drugje po Sloveniji, v Bosni, Srbiji in Makedoniji. Naše zaposlene, ki so bili v času krize angažirani na teh projektih kot izvajalci, pa smo ponovno usmerili v
našo primarno dejavnost in njen razvoj."
Zanimanje za izobraževanja za politehnične poklice upada. Zasledili smo, da v zvezi s tem pripravljate nekatere aktivnosti.
„V skupini Talum sicer še uspemo poiskati nove sodelavce, vendar je to iz leta v leto težje, predvsem za dela v proizvodnih obratih. Hkrati je res, da zanimanje za izobraževanje za tehnične poklice iz leta v leto upada. Vendar ni nujno, da so dela v proizvodnih obratih težka in nezanimiva, mogoče jih le ne poznamo dovolj. Tako smo z veseljem sprejeli povabilo srednje elektrotehnične šole, da skupaj z njimi sodelujemo na tržnicah po osnovnih šolah. Na njih predstavljamo učencem, ki končujejo osnovno šolanje, možnosti in poklice, za katere se lahko odločajo. Načrtujemo še večje sodelovanje z osnovnimi šolami ter z Višjo strokovno šolo na Ptuju. Nadaljnji razvoj si težko predstavljamo brez ustreznega sodelovanja izobraževalnih ustanov in gospodarstva.
Odločitev za nadaljnje šolanje in poklic ni enostavna. Da bi učencem in njihovim staršem pri tej odločitvi pomagali in hkrati približali
ter pokazali, kaj bi v bodoče lahko počeli v takšni skupini podjetij, kot je Talum, bomo letos prvič izvedli dan praktičnega prikaza poklicev. To bo v soboto, 3. decembra, ob 9. uri. Na ta dan lahko zainteresirani učenci skupaj z vsaj enim izmed staršev pridejo v Talum. Pokazali jim bomo konkretna dela, ki jih pri nas opravljajo zaposleni s tehničnim znanjem. Dobili bodo tudi odgovore na vprašanja, ki jih bodo imeli, in se pogovorili z našimi sodelavci."
V čem vidite možnosti preobrata v Talumu in kakšen preobrat pričakujete?
„Predvsem v tem, da si končno zagotovimo konkurenčne pogoje pri oskrbi z električno energijo na srednji rok, kar bo predstavljalo osnovo za uresničevanje strateških usmeritev na področju diferenciacije naših programov ter nadaljnjo rast in razvoj!"
Kakšne pa so strateške razvojne usmeritve Ta-luma? V čem vidite možnosti ponovne oživitve gospodarske rasti?
„Osnovni zaključek študije, ki jo je na zahtevo našega lastnika izdelal Ekonomski inštitut Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je sila preprost: Talumova proizvodnja elektroliznega aluminija, ki je pogojena s konkurenčno ceno električne energije, predstavlja iz narodnogospodarskega vidika potencial za večanje dodane vrednosti in gospodarsko korist državi. Ob tem bi rad poudaril, da je za skupni uspeh in napredek celotne skupine zaslužen prav vsak talumo-vec. Ponosen sem, da lahko delam in ustvarjam rezultate skupaj z njimi. Čeprav bo 58. leto zagotovo eno izmed težjih v zgodovini Taluma, sem prepričan, da nam bo skupaj uspelo premagati težave, ki nam stojijo na poti, in da se bomo ob tem lahko posvetili še novim izzivom, ki smo si jih zadali!"
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Marko Drobnič: „Prepričan sem, da nam bo skupaj uspelo premagati težave."
Ob letošnjem tovarniškem prazniku bodo podelili zlate metulje, najvišja priznanja Taluma za delovne dosežke. Za življenjsko delo bo priznanje zlati metulj prejela Zdenka Hanc iz Taluma - Inštitut, za uspešno delo nekaj zadnjih let pa bodo zlate metulje prejeli Milan Klajnšek iz Taluma - Aluminij, Zvonko Lešnik iz Taluma - Servis in inženiring ter Milan Zake-lšek iz Taluma - Izparilniki.
Ptuj • Pogovor z Alešem Arihom
«
»V muzeju smo prizadeti
Zadnja letošnja razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je imela sladko-grenak priokus. Čeprav je bila dobro obiskana, jo je spremljalo dejstvo, da finančno ni bila pokrita. Direktor ptujsko-ormo-škega muzeja Aleš Arih ni skrival nezadovoljstva.
Kot je dejal, so zadnjo razstavo v tej sezoni s težavo realizirali, saj so jo izpeljali le z lastnim vložkom. Arih je razočaran tudi nad sredstvi, ki jih bo muzej dobil v prihodnjem letu, ko bo Ptuj partner v projektu Evropske prestolnice kulture. Prepričan je, da so potegnili kratko, in pravi: »Mi smo prizadeti.«
V letu 2011 je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož skupaj izpeljal 12 razstav, sedem v Miheličevi galeriji in pet v Salonu umetnosti v Prešernovi ulici. Po mnenju večine kulturnikov, ki redno spremljajo razstave, je bil program pester in raznolik. A vendar se iztekajoča se sezona ni zaključila najbolje. Ob otvoritvi zadnje razstave je namreč Arih izrazil razočaranje nad sredstvi, ki jih bodo dobili v prihodnjem letu, mnogi projekti so vprašljivi.
Kako ste v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož zadovoljni z minulo sezono?
»Zelo smo zadovoljni, saj smo obvladovali več razstavišč: Miheličevo galerijo, Salon umetnosti, občasno pa tudi razstavišče Stari zapori in romanski palacij na gradu. Preprosto ne moremo odkloniti želja in pobud likovnih ustvarjalcev, ne glede na to, ali gre za profesionalce ali ljubiteljske likovnike. Naše vodilo je, da vsem omogočimo, da se predstavijo, pri tem pa izbiramo tiste, ki so tudi finančno sprejemljivi. Mi jim lahko ponudimo samo katalog, na katerega smo ponosni in ki si ga vsi avtorji želijo. Vsi ostali stroški so v breme muzeja, kajti resnično financiranje
Aleš Arih: »Odnos do Pokrajinskega muzeja v okviru EPK je podcenjujoč!«
celotne likovne dejavnosti je skromno. Zelo zelo skromno. Za celotno razstaviščno dejavnost v Miheličevi galeriji Mestna občina Ptuj nameni nekaj čez šest tisoč evrov letno. To je približno toliko, kot stane ena malo zahtevnejša razstava v Mariboru ali Ljubljani. Mislim, da še okoli dva tisoč evrov dobimo v Salonu umetnosti. Torej nam ustanoviteljica za razstaviščno dejavnost nameni osem tisoč letno.«
Koliko pa vam nameni ormoška občina?
»Tam smo pred mesecem dni odprli nov muzej, ne morem še govoriti o številkah. Smo pa pripravili celo vrsto razstav, ki so bile finančno pokrite in jih je spremljalo mnogo več ljubiteljev umetnosti kot pri nas na Ptuju. Tudi za prihodnje leto so izjemno dobri obeti. V proračunu občine Ormož je bil brez težav potrjen program, ki smo ga pripravili. Ne vemo pa, kaj se bo dogajalo na Ptuju. Zelo nas skrbi in osebno težko razumem, da
ko prehajamo v leto Evropske prestolnice kulture in bi morali izstopati in izbirati vrhunske razstave, tega očitno ne bo. Kot kaže, denarja ne bo. Se bomo pač morali usmeriti na edini projekt, ki ga imamo: pustne maske na gradu, kar sodi v skupni projekt s Kuren-tovanjem.«
Koliko bi pa potrebovali, da bi lahko v naslednjem letu izpeljali zastavljene načrte?
»Za pustne maske imamo odobrenih 17.500 evrov, nekaj malega smo dobili tudi od države in to je pravzaprav vse, kar smo dobili v okviru EPK in od MO Ptuj. Kaj bo z razsta-viščno dejavnostjo in ostalimi projekti v prihodnjem letu, ta trenutek ne vemo.«
Leto 2012 se nezadržno bliža. Koliko projektov boste torej sploh lahko izpeljali?
»Mi smo ponudili šest projektov, ki so bili po naši oceni zelo sprejemljivi, dobili pa smo dokončno pojasnilo,
da je največje darilo oziroma podpora v tem, da bomo dobili arheološki muzej. Jaz ga zagotovo ne bom dočakal, morda ga bodo drugi. Mislim pa, da to ne more in ne bi smelo vplivati na redno dejavnost in ustvarjalnost, ki jo moramo podpirati.«
Pričakovali ste, da boste eden glavnih partnerjev v projektu EPK, a imam občutek, da ste razočarani.
»Moram povedati nekaj, kar morda spet komu ne bo všeč: mi smo prizadeti, ker smo kot največja institucija na Ptuju -upam si trditi, da smo z okrog 100 prireditvami, ki so vezane na našo iznajdljivost, tudi najodmevnejši in najbolj izpostavljeni - potegnili izjemno kratko. Če primerjamo vse tiste, ki so za svoje projekte dobili lep denar, je to podcenjujoče. Dobili nismo niti približno tega, kar smo pričakovali. Ponavljam pa, da bomo dobili arheološki muzej, ki po zagotovilih ustanoviteljev odtehta vse to, kar so drugi dobili za EPK.«
Si lahko v letu 2012 obetamo vsaj toliko razstav, kot smo jih imeli letos?
»Naredili bomo vse, kar je v naši moči. Ne moremo si dovoliti, da bomo morali utemeljevati, zakaj se nič ne dogaja, zakaj ni aktivnosti in projektov. Naredili bomo, kar bomo lahko. Poskušamo najti dona-torje in sponzorje, ker očitno brez tega ne bo šlo. Prepričan sem, da bomo izpeljali marsikaj, kar smo najavili, čeprav za to nismo dobili finančne podpore.«
Dženana Kmetec
Slovenija • Zanimive številke o prebivalstvu
Največji padec pri Sv. Andražu
Po zadnjih podatkih, ki jih je objavil Statistični urad RS, se je število prebivalcev Slovenije v letošnjem prvem polletju povečalo za 0,1 odstotek, pri čemer se je v devetih statističnih regijah število prebivalcev povečalo, v treh pa upadlo (najbolj v zasavski).
Število prebivalcev se je v prvi polovici letošnjega leta najbolj zmanjšalo v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah, v občini Zavrč pa imajo najmanj občanov, starih 80 ali več let.
Slovenska občina je imela 1. julija letos povprečno 9.774 prebivalcev. 54 občin je bilo po številu prebivalcev večjih od povprečja, 156 pa manjših.
V	prvem polletju se je zmanjšalo število prebivalcev v 91 občinah, v treh je ostalo nespremenjeno, v 116 občinah pa se je povečalo. Povečanje je bilo najizrazitejše v občini Komenda (za 2,7 %), največje zmanjšanje prebivalstva pa je zabeleženo v občini Sveti Andraž v Slov. goricah (za 2,1 %).
V	absolutnem smislu se je najbolj povečalo število prebivalcev občine Domžale (za 259),
najbolj upadlo pa v občini Maribor (za 560).
V občini Gornji Grad so imeli največji delež oseb, starih 80 ali več let (8,4 %); v občini Zavrč pa je bil delež teh oseb najmanjši (2,1 %). V občini Gorenja vas-Poljane so imeli največji delež otrok, starih manj kot 15 let (20,5 % prebivalstva); v občini Osilnica pa je bil delež najmlajših prebivalcev najmanjši (9,0 %).
Največja slovenska občina, Ljubljana, je imela 1. julija letos 875-krat toliko prebivalcev kot najmanjša, Hodoš.
SM
Od tod in tam
Obisk predsednika SLS R. Žerjava
Foto: Črtomir Goznik
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je predsednik SLS Radovan Žerjav 14. novembra predstavil kandidate SLS na predčasnih volitvah v 8. volilni enoti, kjer ob njem kandidirajo še Valerija Šaško, Miran Ros, Jasmina Opec, Alojzija Frajham, Marija Manca Zlodej, Vinko Ul, Franc Pukšič in Miran Vuk. Na tiskovni konferenci je najprej ostro zavrnil izjave Zorana Jankovica ob njegovem obisku Prekmurja, da so si Prekmurci sami krivi za propad naftne in živilsk-predelovalne industrije, da je Mesna industrija Radgona padla kot dobavitelj PS Mercator. Za vse to je kriva trgovina v Sloveniji, ne pa Prekmurci, poudarja. Predstavil je ukrepe za gospodarski razvoj, zniževanje stroškov javne uprave in boj za pravno državo. V SLS predlagajo tudi uvedbo finančne policije, zagovarjanje davčnih oaz in višanja DDVpa je po njegovem za norčevanje iz davčne politike. V novem mandatu si bodo tudi prizadevali za izboljšanje samooskrbe. Trenutno je domače hrane dovolj le za zajtrk, čez štiri leta naj bi je bilo dovolj že za kosilo, zatem pa tudi že za večerjo. Gre za strateško vprašanje, ki lahko med drugim zagotovi tudi veliko število novih delovnih mest. Prekmurje potrebuje kvalitetna delovna mesta, da Prekmurci ne bodo samo kuharji in natakarji ter sobarice, je še poudaril.
MG
Hajdina • Priznanja za urejeno okolje
Foto: Črtomir Goznik
Skrb za lepo in urejeno okolje postaja del značaja Hajdinčanov, so povedali na osrednji prireditvi ob 13. prazniku te občine 12. novembra, ko so podelili letošnja priznanja za urejeno okolje. Za najlepše urejeno vaško skupnost je priznanje prejela Slovenja vas, z najlepše urejenim poslovnim objektom se ponaša Ambulanta za male živali Damijan Peklar iz Slovenje vasi, priznanje za najlepše urejeno kmetijo je prejela kmetija Peršoh iz Dražencev 77, bronasto vrtnico za lepo urejen stanovanjski objekt so podelili družini Pal iz Dražencev 76, srebrno vrtnico stanovanjskemu objektu družine Bojovič iz Slovenje vasi 24 b, zlato vrtnico za najlepše urejen stanovanjski objekt v letu 2011 pa sta prejela Mojca Zupanič in Boštjan Robar s Spodnje Hajdine 56.
MG
Budina-Brstje • Odmevala ljudska pesem
Kulturno društvo ljudskih pevk Jezero je v soboto, 5. novembra, obeležilo sedmo obletnico svojega delovanja. Pevke, ki jih vodi Ana Šori, so medse povabile pevce DU Turnišče, harmonikarja Nika Zupaniča in otroško folklorno skupino Klopotec DPD Svoboda Ptuj, pevke PD Ruda Sever iz Gorišnice, pevce DU Videm, citrarko Petro Grabrovec iz Pod-lehnika, Fante treh vasi KD Lovrenc, pevce Trta KUD Maksa Furjana iz Zavrča in pevke ljudskih pesmi KD Osluševci. Prisotne sta pozdravila Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj, in podpredsednik četrne skupnosti Jezero Andrej Korošec. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, kar pove, da sta ljudska pesem in glasba še kako priljubljeni na našem območju. Na koncu so si obljubili, da se prihodnje leto spet dobijo, in nato vsi v dvorani zapeli skupaj pesem Dekle je zajemalo z vedrom vodo. Seveda sta pesem in glasba odmevali še kar nekaj časa ob pogostitvi, ki so jo pripravile pevke Jezero skupaj s svojimi simpatizerkami. Te so jim poleg drobnega peciva tudi letos spekle torto, katere košček je dobil vsak prisotni.
M. Nahberger
Foto: DK
Foto: MN
Foto: SM
Videm • Druga plat zgodbe o zaprti cesti
Zakaj občana zahtevata prepoved prometa
Potem ko smo v eni prejšnjih številk našega časopisa objavili članek o zaprti javni poti skozi zaselek Boršt v občini Videm, se je oglasil lastnik zemljišča, čez katerega teče sporna cesta, ki ne dovoli prevozov po njej, Jože Petrovič in pojasnil svoje razloge, zakaj ne dovoli prometa po njej.
Foto: SM
Jože Petrovič in Miroslav Ivančič zahtevata prepoved vožnje po cesti, ki teče po njunem imetju in uradno sploh ni vrisana v občinskem prostorskem načrtu; kot je pojasnil Petrovič, se zaradi neposredne bližine ceste in prometa povzroča škoda na njegovi hiši in gospodarskih objektih.
„S sosedom Miroslavom Ivan-čičem sva že leta 2009 poslala na občino in vsem prizadetim krajanom dopis, da naj si uredijo dostop do svojih hiš, ker se z vožnjo mimo našega imetja po cesti, ki uradno sploh ni nikjer zavedena in zemljiškoknjižno urejena, povzroča velika škoda na nepremičninah. Konkretno pri meni je bila že večkrat poškodovana hiša, ki stoji tik ob cesti, tudi streha z žlebom je bila poškodovana že štirikrat in vedno sem to popravljal sam. Snežni plug je poškodoval steber, počila je betonirana greznica, poka in nagiba se gospodarsko poslopje, ki je tik ob cesti. Težava je v tem, da cesta teče tik ob hiši, hkrati pa po samem robu dravske terase, ki se očitno počasi
Vino ni voda je tradicionalni festival v organizaciji Kluba ptujskih študentov, ki so ga letos izpeljali desetič, in sicer pod vodstvom Jerneja Šemnič-kega in Aleša Megliča. Program jubilejnega festivala je temeljil na degustacijah odličnih vin in predstavitvah priznanih slovenskih vinarjev, izobraževalne vsebine pa so dopolnile še kulturne. Dogajanje se je letos zvrstilo na več prizoriščih od 21. oktobra do 12. novembra. Skupaj je svoja vina predstavilo osem vinogradnikov.
Festival se je pričel z otvoritvijo v romanskem palaciju na ptujskem gradu, na istem prizorišču pa se je tudi zaključil. Dogodke so izpeljali v 12 dneh, 12. novembra pa zaključili letošnji festival z na-
poseda in vprašanje časa je, kdaj bo plaz s cesto vred zgr-mel v dolino. Z vožnjo po tej cesti se škoda samo povečuje. Žal pa se ceste zaradi opisane konfiguracije terena pač ne da premakniti stran od hiše," je najprej povedal Petrovič in še razkril, da se občina na prvi dopis najprej sploh ni odzvala, nato pa naj bi bil dobil odgovor, da gre za občinsko cesto in da bo občina sprožila postopek razlastitve, ki zdaj že oziroma še vedno poteka.
Petrovič: povzroča se škoda na objektih
„Moram pojasniti, da mi v tožbi nismo uveljavljali nobene pravice do lastništva ceste, ker je to zemljišče itak nespor-
stopom Komornega moškega pevskega zbora Ptuj, predstavilo se je vinarstvo PRA-Vino, ljubitelje žlahtne kapljice pa je obiskal tudi priznani vinar Stanko Čurin.
Natančnega podatka, koliko vina se je v teh dneh popilo, organizatorji nimajo, ocenjujejo pa, da okrog 300 litrov. Skupaj je festivalsko dogajanje organizatorje stalo pet tisoč evrov, a kot pravi Šemnički, je število obiskovalcev, ki je bilo nad vsemi pričakovanji, dovolj velik pokazatelj, da gre za kvaliteten in zanimiv festival.
Upoštevajoč število obiskovalcev, ki so festival obiskali, je količina vina povsem upravičena. Sleherno prizorišče je bilo namreč nabito polno, de-gustacije pa so po besedah Še-
no naše. Na ustavnem sodišču smo le osporavali občinski odlok, ki je opredelil, da na naših parcelah teče javno dobro, in Ustavno sodišče nam je v tem pritrdilo ter razveljavilo ta del občinskega odloka, kar pomeni, da tukaj ne poteka nobena javna pot. Zato mi nasprotujemo, da kdorkoli uporablja naša zemljišča za javno pot.. S tem nikomur ne preprečujemo dostopa do njegovih domov. Namreč, v gradbenih dovoljenjih jim je država predpisala, kje imajo dostop, tudi občina jim je to pot gramozirala, vendar krajani te poti nočejo uporabljati in enostavno izigravajo mene in soseda Ivančiča ter se tako rekoč izživljajo nad našim premoženjem, ki se tako uničuje. Še vedno to delajo, kljub
mničkega potekale na visoki ravni. Kultura pitja vina se po mnenju organizatorjev iz leta v leto dviguje, in čeprav marsikdo misli, da gre za „pivski
temu da je bila že dvakrat narejena popolna zapora."
Petrovič še pojasnjuje, da dela zemljišča, kjer teče asfaltirana cesta, ne more prodati občini, saj cesta teče dobesedno nekaj centimetrov od domačije in bi se s tem škoda na nepremičnini le povečevala: „Če bi bilo na voljo več zemljišča, recimo kakšen travnik, bi se cesta lahko uredila pač bolj proč od hiše, zdaj pa to ne gre."
Iz zasebnega dostopa kar v javno pot
Razlog, zakaj cesta teče dobesedno centimeter od hiše, segajo nekaj desetletij nazaj: „Okrog leta 1976 sva skupaj s sosedom Ivančičem plačala asfaltiranje poti, ki je vodila
festival", se moti, saj je ravno ozaveščanje mladih o pitju v zmernih količinah glavno vodilo festivala.
Dženana Kmetec
do najinih hiš. Za to imam spravljene vse račune, ki sem jih plačal takratni KS Videm. Ta del ceste nikoli ni bila nobena javna cesta ali pot - ta se je namreč končala nekaj deset metrov pred Ivančičevo domačijo. Od tam naprej sva imela oba narejen le skupni dovoz, on do svoje, jaz pa do svoje domačije, in ta zasebni dovoz sva dala asfaltirati. Od moje domačije naprej ni bilo nobene poti več," pravi Petrovič in nadaljuje, da so potem, ko so za njegovo domačijo začeli novogradnje drugi občani, cesto kar speljali tik ob hiši naprej, nato pa jo je občina Videm kar asfaltirala in razglasila za javno pot, brez vsakega argumenta.
Miroslav Ivančič se s pripovedjo Petroviča popolnoma strinja in dodaja, da se z vožnjo po tej poti povzroča materialna škoda tudi njemu; ne sicer na objektih, ki so pomaknjeni stran od vozišča, ampak na zeleni ograji in betonskih stebrih, ki pa so polomljeni: „Ne vem, zakaj se tukaj namerno povzroča škoda, če so druge možnosti! Dokazano je, da je to zasebna last, vse pa se je delalo preveč enostransko, ne da bi se nas kaj vprašalo. Ne vem, zakaj se naju s Petrovičevim označuje za konfliktni osebnosti, če nisva nikomur naredila nič, le braniva svoje imetje. Mislim, da bi vsak ravnal tako, če bi se mu povzročala škoda na imetju, ali ne?! Ne gre za nič drugega kot za to, da se z vožnjo povzroča škoda. Tri četrtine ceste je pa itak na mojem imetju, saj to dokazujejo tudi mejniki, ki so jasno vidni. Ne vem tudi, zakaj se sploh vztraja pri razlastitvi, saj ne gre za nobeno potrebo, ampak za neko kaprico, kdo bo koga. Možnosti dostopa za te prizadete občane so marsikje drugje, saj to vedo vsi. Škoda se povzroča namerno in nenamerno. Vpitje, da hiša ne more biti na cesti, da se mora zrušiti hiša pri Petroviču, je pa sploh neumnost brez primere, saj ni hiša na cesti, ampak je
cesta zasebna in pravzaprav pomeni le dostop do Petrovičevih vrat, nič drugega. To je tako, kot če bi si nekdo uredil dovoz po svoji parceli do hiše, potem bi si nekdo zgradil hišo za njim in zahteval, da je zdaj ta zasebni dovoz kar javna cesta za vse ... Ta sporni del ceste je bil vedno zasebni dostop in nič več. Zdaj pa se puntajo tisti, ki so prišli gradit kasneje. Midva sva sama plačala asfalt po svojih parcelah, sicer ga ne bi bilo do nas. Dalje pa ceste sploh ni bilo, niti ne vem, kdaj natančno se je potem kar začela delati naprej. Mislim, da okoli leta 1980."
Lastniško neurejen večji del sporne poti
Petrovič je jezen tudi zaradi dopisa občine, v katerem sta bila z Ivančičem med drugim opozorjena, da naj si začneta urejati nov dostop do svojih zemljišč, tudi s sklepanjem služnostnih pogodb s sosedi: „To kaže, da je precejšen del poti še v zasebni lasti ne le na najinih parcelah, ampak tudi pred nama. Očitno občina Videm ni uredila lastniških razmerij z nobenim od lastnikov zadnjem delu te poti in zdaj od naju zahteva oziroma pričakuje, da bova sklepala služnostne pogodbe s sosedi pred seboj, da se bova sploh lahko pripeljala do svojih domov ..."
Sicer pa tako Petrovič kot Ivančič vztrajata, da mora občina upoštevati odločbo Ustavnega sodišča in ob cesti namestiti prometno signalizacijo, ki bo označevala prepoved vožnje po zasebnem zemljišču: „Občina tega še vedno ni uredila, čeprav bi morala, kar pomeni, da je v prekršku. Ne glede na to, da teče postopek razlastitve, bi to že morala storiti. Odločba Ustavnega sodišča je bila namreč izdana že julija letos. Če bo občina z razlastitvijo uspela, bodo pač to signalizacijo lahko takrat umaknili, kajti midva z Ivančičem bova upoštevala vsako odločitev," je še povedal Petrovič, čeprav pri tem ni zanikal, da bi se v primeru uradne razlastitev dela imetja za potrebe javne poti zelo verjetno pritožil:
„Krivda za ves zaplet je v občini, ki nima narejenega ustreznega podrobnega prostorskega načrta z umeščeno ustrezno javno potjo za vse lastnike nepremičnin. Tudi sam imam težave tukaj, zaradi pritožb sosedov ne morem kmetovati, po drugi strani pa ne morem imetja niti prodati, ker je dostop do nepremičnine še vedno neurejen oziroma ga uradno sploh ni."
Občina je za prizadete občane začasno uredila nadomestno gramozirano cesto (na posnetku).
Ptuj • Zaključek festivala Vino ni voda
Mesec v znamenju vina
S sobotnim dogodkom na ptujskem gradu se je zaključil letošnji festival Vino ni voda. Organizatorji ga ocenjujejo kot uspešnega, kar bi lahko trdili tudi po številu obiskovalcev in količini popitega vina: po grlih je v 12 dneh steklo več kot 300 litrov najboljšega vina.
Foto: SM
Ptuj • Obrtniški jubilej pri Milošičevih
Štirideset let poslovne tradicije in tradicije znanja
Elektrotehnika Milošič, ki ima sedež na Potrčevi cesti 28 Ptuju, je zagotovo ena najstarejših obrtnih obratovalnic na Ptujskem. Tudi krizni časi ji niso mogli do živega, čeprav pravijo, da v sedanjem obdobju delajo za preživetje, ne pa za razvoj, kot bi si želeli.
Temelje uspešni poslovni tradiciji je 25. avgusta 1971 postavil Jožef Milošič, ki je danes zelo ponosen na svoje naslednike, saj uspešno nadaljujejo obrtno oziroma podjetniško dejavnost. Po 35 letih dela v obrti se je leta 2006 upokojil in dejavnost prenesel na sina Iztoka, univ. dipl. inž. el„ ki danes uspešno vodi Elektrotehniko Milošič.
Zaradi širitve podjetja oziroma potreb trga so leta 2009 spremenili status obratovalnice iz samostojnega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo s tremi družbeniki: direktorjem Iztokom, njegovo ženo Suzano, ki je računovodkinja podjetja, in Jožefom Milošičem mlajšim. Družinsko podjetje Milošič danes uspešno posluje na slovenskem trgu na področju izvedbe in meritev energetskih, električnih in strelo-vodnih inštalacij, električne opreme in klimatskih naprav, strukturiranih ožičenj (bakrena in optična omrežja) ter izgradnje in vzdrževanja javne razsvetljave. Elektrotehnika Milošič je eno izmed podjetij, v katerem veliko pozornosti posvečajo strokovnosti, kar dokazujejo tudi z
Foto: Črtomir Goznik
Pri Milošičevih sta obrt in podjetništvo družinska tradicija že 40 let.
mojstrstvom za več področij svojega dela, njihova delavnica pa se ponaša tudi z več verificiranimi učnimi mesti: pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije za poklica elektrikar in mehatronik operater, pri Gospodarski zbornici Sloveniji pa za inženirja mehatronike, inženirja elektronike in inženirja elektroenergetike.
Naročniki njihovih del so podjetja, institucije, zavodi, občine in drugi iz cele Slove-
nije. V štiridesetih letih se jih je nabralo zelo veliko, med njimi državni zbor, Inštitut Jožef Štefan, ministrstva za javno upravo, finance, notranje zadeve, pravosodje, obrambo, za šolstvo in šport, Talum, Univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor, bolnišnice Novo mesto in Nova Gorica, nekatere mestne občine ter velika trgovska in druga podjetja. Na opravljeno delo in svoje zaposlene so ponosni.
ELEKTR0TEHfllKfl MILOŠIČ d. o. o.
TEH fl/KH
1311-20 II
Projektiranje, nadzor in izvedba ter meritve električnih in strelovodnih instalacij, električne opreme ter računalniških in telekomunikacijskih omrežij.
Potrčeva cesta 28, SI-2250 Ptuj, ID št. za D D V: SI83236325 www.elektrotehnika-sp.eu, info@elektrotehnika-sp.eu t: (02) 74816 63, f: (02) 771 5 771, g: (041) 625 339, (031) 321 274
40 LET POSLOVNE TRADICIJE
Praznične trenutke ob 40-letnici so delili skupaj z zaposlenimi, nekdanjimi zaposlenimi in poslovnimi prijatelji na srečanju, ki je bilo 22. oktobra pri Knezovem ribniku na Ptuju. Ustanovitelj obrti Jožef Milošič starejši se je najprej ukvarjal z inštalacijami v stanovanjskih hišah in popravili gospodinjskih aparatov. Začel je sam, že kmalu pa je zaposlil prvega elektroinštalaterja in začel izvajati zahtevnejša dela, obenem pa zaposlovati nove elektroinštalaterje in vajence. Pred dvajsetimi leti se je začel prijavljati na javne razpise, na katerih je pridobil delo v državnih ustanovah, in tako je bilo vse do upokojitve. V obdobju aktivnega dela v obrti je povprečno zaposloval pet delavcev in prav toliko vajencev. Izredno ponosen je na to, da se je v njegovi obratovalnici izučilo 38 vajencev in dijakov usmerjenega izobraževanja, med katerimi je danes kar nekaj uspešnih podjetnikov. Ves čas se je tudi sam izobraževal, saj se je zavedal, da samo znanje prinaša stabilno prihodnost. Uspešno je končal elektrotehniško šolo za odra-
sle. Med prvimi na Ptujskem je leta 1992 pridobil odločbo ministrstva, pristojnega za energetiko, za izvajanje ele-ktromeritev in razsvetljave. Leta 2002 je uspešno opravil mojstrski izpit, pridobil je naziv elektroinštalaterski mojster, leta 2007 pa je uspešno opravil še usposabljanje za varnostnega tehnika.
„Moje življenjsko poslanstvo in vizija ni bilo le preživeti, rasti in se razvijati, temveč vpeljano obrt predati sinovom, tako da lahko danes uspešno nadaljujejo našo poslovno tradicijo," je ob jubileju med drugim povedal Jožef Milošič, ki je vedno našel čas tudi za aktivno delo v ptujski in slovenski obrtniški organizaciji z namenom, da bi obrtniki postali čim bolj enakovreden partner v pogajanjih z državo. Med drugim je bil predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj.
Leta 1995 se je na predlog Obrtne zbornice Slovenije udeležil usposabljanja v Nemčiji in pridobil certifikat multiplikatorja za mojstrske izpite. En mandat je bil član izpitnega odbora za mojstrske izpite, zatem pa ga je ministrstvo za šolstvo na predlog Obrtne zbornice
Slovenije imenovalo za predsednika izpitnega odbora za pridobitev naziva elektroin-štalaterski mojster, ki ga vodi še danes.
„V teh kriznih časih delamo za preživetje, ne pa za razvoj; trenutne cene za opravljeno delo razvoja namreč ne omogočajo," je v imenu Elektrotehnike Milošič povedal direktor Iztok Milošič. „Največji problem ni delo, tega ne primanjkuje, problem so plačila in nizke cene ter delo na črno, ki podjetništvu ne dajo dihati. Podjetniki in obrtniki si želimo predvsem urejenih in stabilnih pogojev za svoje delo, nič več. Za nič ne prosimo, znamo delati, imamo znanje in sposobnosti, a nevzdržno je, da je danes dolžnik bolj zaščiten kot upnik," pove Iztok Milošič, ki je ne glede na vse prepričan, da bodo obrtniki in podjetniki z vsem kapitalom in prednostmi, s katerimi razpolagajo, iz krize znali izplavati. Pri tem bo svoj del morala opraviti tudi gospodarska in splošna politika v Sloveniji, ki se bo morala čim prej zavedati, da le proizvodnja vodi iz krize.
MG
Ptuj • Od deponijskega plina do električne in toplotne energije
Koristna izraba obnovljivih virov energije
Solbiopolysy je evropski raziskovalno-razvojni projekt, ki ga na nekdanji deponiji Brstje razvijajo od leta 2008 z namenom, da bi se ta tehnologija lahko kasneje uporabila v praksi za proizvodnjo električne in toplotne energije iz deponijskega plina. Dela so v polnem razmahu, saj je projekt potrebno zaključiti v letošnjem letu.
Vrednost projekta je 4,7 milijona evrov, od tega je delež Evropske komisije do 40 odstotkov. V njem sodelujejo štiri države: Grčija (podjetje Helbio, ki razvija napravo za proces pretvarjanja plina), Italija (Shap s solarnim sistemom), ki je koordinatorica projekta, Portugalska (Ineti) in Slovenija s tremi partnerji: Čisto mesto Ptuj, ZRS Bistra in Fakulteta za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici.
»V okviru projekta razvijamo tehnologijo v kombinaciji z uporabo deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote. Gre za inovativno tehnologijo, ki se bo na pilotski napravi testirala tako glede tehnološke kot ekonomske učinkovitosti. Z uravnoteženo uporabo obno-
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Klavdija Rižnar, vodja projekta Solbiopolysy
vljivih virov energije in uvajanjem novih, čistejših tehnologij lahko postopoma nadomeščamo uporabo fosilnih goriv.
Tehnologija Solbiopolysy ima dva cilja: zmanjšati emi-
sije toplogrednih plinov (trenutno namreč deponijski plin uhaja v zrak) in hkrati povezati že obstoječe tehnologije v celoto. Glavne komponente tehnologije Solbio-
polysy so solarni stolp, polje zrcal, reaktor, reformer in motor. Solarni stolp sega v višino 25 m, kjer je nameščen sprejemnik sončne energije, ki skrbi za segrevanje deponijskega plina. Okoli stolpa so razporejena zrcala, ki skrbijo za usmerjanje sončne energije v točko na vrhu stolpa. Zrcala so premična v obeh smereh, kar omogoča, da se prilagajajo vpadnemu kotu sončnih žarkov. Očiščene in segrete deponijske pline nato ustrezna naprava (reformer) pretvori v sintezni plin. Primerno mešanico deponijske-ga in sinteznega plina kot biogorivo vodimo do motorja za tvorbo električne in toplotne energije.
Električne energije naj bi bilo med 35 do 40 odstotki,
razliko predstavlja toplotna energija. Na letni ravni bo nastalo okrog 850 megava-tnih ur elektrike, s katero bi lahko pokrili potrebe desetih gospodinjstev. V prihodnosti bo možna dolgoročna nadgradnja sistema oziroma uporaba te tehnologije s priključitvijo sedaj delujočega centra Gajke.
Deponija Brstje je trenutno še testni, demonstracijski primer tehnologije izkoriščenja deponijskega plina. Ta projekt ponuja lokalnemu okolju koriščenje električne energije in možnosti izrabe toplote za segrevanje poslovnih objektov ali rastlinjakov. Ima tudi izobraževalno funkcijo za odrasle in otroke, da vidijo, kako je mogoče iz odpadkov nastali plin koristno uporabiti za pri-
dobivanje električne in toplotne energije ter tako zmanjšati onesnaževanje okolja.
Pričakovati je, da bo postavitev projekta imela vpliv na večjo mednarodno prepoznavnost Ptujskega polja kot tudi Slovenije,« je projekt predstavila dr. Klavdija Ri-žnar.
Postavitev tehnologije je v polnem teku, saj želijo, da se objekt, ki je zanimiv tudi z arhitekturnega vidika, čimprej postavi in se začne obdobje testiranja ter preizkušanja procesa v praksi, da bi lahko potrdili doseganje želenih rezultatov. Na temo izrabe obnovljivih virov energije in ravnanja z odpadki bo konec novembra na Ptuju potekala tudi mednarodna konferenca.
MG
Ptuj • Ogrožena vizija regijskega centra za odpadke
Bodo odpadke vozili v Lenart?
Čeprav so v Čistem mestu zaradi zapletov in nejasnosti pri odvozu in obdelavi odpadkov zaskrbljeni, so novinarjem zatrdili, da prenos dejavnosti na podjetje Javne službe Ptuj še ne pomeni njihovega konca; ob podpori lastnikov, podjetja Saubermacher, bodo storili vse, da bodo dejavnost nadaljevali tudi v bodoče.
Kot je v sredo, 16. novembra, pojasnil direktor Čistega mesta Janez Letnik, se je pričelo zapletati pred letom dni: „Ko je zaradi vse pogostejših inšpekcijskih nadzorov in strahu občanov pred kaznimi zaradi napačnega ločevanja odpadkov skupna občinska uprava od Čistega mesta Ptuj zahtevala povečanje števila ekoloških otokov in večjo frekvenco odvoza ločenih frakcij, smo to storili, dodatnega dela pa nikoli nismo prejeli plačanega, zato smo župana MO Ptuj še zadnjič pozvali k podpisu nove pogodbe, ki bi nam omenjene stroške vsaj delno pokrila, drugače bomo prisiljeni od sodelovanja odstopiti," je poudaril Letnik. Tako bodo konec letošnjega leta dejavnosti Čistega mesta Ptuj prešle na Javne služne Ptuj (JS Ptuj), ki so pred časom Čistemu mestu (ČM) Ptuj že prevzele upravljanje centra za ravnanje z odpadki v Gajkah. O tem Janez Letnik pravi:
„Takrat je ČM zaradi zmanjšanja prihodkov moralo prepoloviti število zaposlenih in preseliti sedež podjetja, odvoz odpadkov za večino podravskih občin pa smo nadaljevali. Družba ČM se takrat ni odločila za sprožitev sodnih postopkov zaradi neupravičenega odvzema koncesije, saj so potekali dogovori o nadaljnji obliki sodelovanja. V podjetju smo verjeli, da se obe strani dogovarjata dobronamerno in z odprtimi kartami."
Dejstvo, da je prevzem CERO Gajke bistveno znižal prihodke ČM, pri razdelitvi stroškov odvoza odpadkov ni bilo upoštevano, zato so si v ČM ves čas prizadevali za sklenitev novega sporazuma. „Pogovori z Javnimi službami Ptuj o sklenitvi nove
pogodbe so tekli od marca. Poleti so JS Ptuj pripravile svoj osnutek pogodbe in v podjetju ČM smo na njihove pogoje pristali, na koncu pa se je zgodilo, da je župan MO Ptuj zavrnil podpis pogodbe, ki so jo pripravili njegovi podrejeni. Zaradi povečane količina dela, cen in kalkulacije še iz leta 2009 je imelo podjetje Čisto mesto vsak mesec tudi do 20.000 evrov izgube," zatrjuje Janez Letnik.
V tem času so JS Ptuj objavile dva javna razpisa za izvajanje odvoza odpadkov. Na obeh je bilo po besedah Janeza Letnika najugodnejši ponudnik Čisto mesto, toda razpisa so razveljavili, saj naj bi bili, po trditvah iz JS, obe ponudbi nesprejemljivi, ker sta presegali zagotovljena sredstva.
„Dejstvo je, da takrat ni bilo mogoče pripraviti ponudbe v finančnih okvirjih, ki jih je zahteval naročnik. Tega ni bil sposoben noben ponudnik, saj bi morali dejavnost opravljati za ceno, ki je nižja od lastnih stroškov. To pa je dokaz, ki kaže na to, da je bilo z razpisi nekaj narobe," je zatrdil Letnik. In tako se pojavlja vprašanje, kako bodo JS Ptuj izvajale enako delo, ne da bi imele izgubo, Čisto mesto pa je do danes nekaj storitev opravljajo tudi povsem brezplačno, saj plačila zanje nikoli ni prejelo.
Javne službe „novačijo" delavce Čistega mesta
Janez Letnik pojasnjuje: „Podjetje ČM je v svojih kalkulacijah zbiranja in odvoza bioloških odpadkov od gospodinjstev upoštevalo le biološke odpadke, ki nastanejo v blokovskih naseljih in mestnem jedru Ptuja. Za vsa ostala gospodinjstva, ki
Foto: M. Ozmec
Da MO Ptuj ne igra z odprtimi kartami, so zatrjevali (z leve) Rudolf Horvat, direktor Saubermacher Slovenija, Janez Letnik, sedanji direktor, in Andrija Koter, nekdanji direktor Čistega mesta Ptuj.
se nahajajo izven tega območja, pa smo storitve upravljali brezplačno. JS in MO Ptuj smo obvestili, da teh storitev ne moremo več opravljati brez plačila, vendar odgovora do danes še nismo prejeli. JS Ptuj o aktivnostih zadnjih mesecev in želji, da sami prevzamejo odvoz odpadkov, niso nikoli obvestili podjetja ČM. Če bi se pogovarjali pošteno in z odprtimi kartami, bi se bilo mogoče dogovoriti o vsem. Zadnje tedne je bilo vodstvo ČM od zaposlenih obveščeno, da naj bi predstavniki JS Ptuj spodbujali del zaposlenih, da podajo enostransko odpoved delovnega razmerja, saj nameravajo JS Ptuj prevzeti izvajanje dejavnosti in so jih pripravljeni zaposliti. Nekatere so tudi prosili, da vzamejo dopust, da bi lahko s predstavniki JS odšli v tujino prevzemat tovornjake za odvoz odpadkov. Tako je do sedaj enostransko odpoved podalo 13 zaposlenih. Z njimi smo se v ČM skušali pogovoriti in jih obdržati v podjetju, a ker je bila njihova odločitev dokončna, smo to tudi spoštovali."
V ČM zatrjujejo, da bodo zaposlenim, ki ostajajo v podjetju, delovna mesta za-
gotovili Uidi v bodoče, saj bodo še naprej izvajali storitve za večino podravskih občin. V tem mesecu so namreč podpisali še koncesijsko pogodbo med občinama Zreče in Vitanje ter podjetjem Saubermacher Slovenija za dobo 15 let. Del storitev iz te pogodbe bo izvajalo tudi Čisto mesto Ptuj.
Ne morejo pozabiti, za kar so se trudili več kot 10 let
Resno je zaskrbljen tudi Andrija Koter, nekdanji dolgoletni direktor Čistega mesta, ki je poudaril, da so kmalu zatem, ko so leta 1991 začeli svojo dejavnost, bili med prvimi v Sloveniji, ki so pričeli ločeno zbirati odpadke: „Ker je bila tedanja deponija odpadkov skoraj polna, smo se odločili za širitev in z velikimi napori, lastnim znanjem in odrekanjem pričeli graditi sodobni center za ravnanje z odpadki, v kar smo vložili vsa svoja sredstva. Zato smo prepričani, da imamo vso pravico opravljati svojo dejavnost tudi v bodoče."
Tudi on je zatrdil, da se je
vse začelo zapletati po tem, ko je MO Ptuj leta 2008 ustanovila podjetje Javne službe: „Vse poteze MO Ptuj so verjetno legitimne, vendar obstajajo moralne norme. Človek ne more kar čez noč pozabiti vsega, za kar smo se trudili in v kar smo vlagali svoje znanje, delovne izkušnje in denar več kot 10 let. Po mojem so bili vsi razpisi nesmiselni, ocenjujem, da je mestna občina na ta način želela priti do dragocenih podatkov, ki so jih potrebovali za svoje interese, vendar ne smemo pozabiti, da je vse to naša intelektualna lastnina," je podaril Koter.
Da si za razplet situacije prizadevajo tudi v koncer-nu Saubermacher, ki je leta 2007 postal lastnik Čistega mesta, je zatrdil tudi Rudolf Horvat, direktor Saubermacher Slovenija: „Za to, da bi zaplete uredili s pogovori, sva se trudila z lastnikom in predsednikom uprave kon-cerna Hansom Rothom, ki je bil zaradi zapletov s Čistim mestom na pogovorih pri županu MO Ptuj Štefanu Čelanu. Poslovni in delovni rezultati, ki smo jih dosegli v letih 2008 in 2009, so bili zelo dobri, zato nas je prese-
netilo, ko nas je lani župan Čelan seznanil, da bo upravljanje CERO Gajke prevzelo podjetje Javne službe Ptuj. Upam, da bodo JS dobile dovoljenje IPPC in okolje-varstveno dovoljenje, saj bo le tako omogočena nadaljnja širitev centra, od tega pa je odvisna tudi pridobitev evropskih sredstev, kajti za sedaj ta center obratuje brez ustreznih dovoljenj."
Ob tem je Horvat podvomil v to, da je bil prenos dejavnosti izvajanje gospodarske javne službe zbiranja in obdelave odpadkov na podjetje Javne službe opravljen zakonito; po njegovem bi izvajanje javne službe moralo biti izbrano z javnim razpisom. Sicer pa je Horvat zatrdil, da so urejanje zapleta že predali svoji pravni pisarni, kajti zahtevali bodo povrnitev vse škode, ki so jo zaradi tega utrpeli: „Vložili bomo zahtevek za povrnitev vse škode in stroškov za sredstva, ki smo jih vložili v svoje investicije, ter plačilo razlike zaradi povečanega obsega dela, odprli pa bomo tudi vprašanje zakonitosti 'inhou-se' koncesije."
V Čistem mestu, kjer je sedaj zaposlenih še 43 delavcev, so prepričani, da si bodo ob podpori lastnikov, podjetja Saubermacher, zagotovili preživetje, vendar le, če jim bo uspelo obdržati koncesije za ravnanje z odpadki v vseh drugih občinah Spodnjega Podravja. Ob tem ponovno zahtevajo, da se odvoz odpadkov na deponijo obračunava po toni oziroma po teži, ne pa po volumnu in po razrezu cene, pa tudi, da naj odlaganje odpadkov obračunavajo tako kot za vse druge odpadke, ki jih v Gajke vozijo iz drugih občin, ki niso sofi-nancerji centra v Gajkah. Če tega ne bodo dosegli, so po zagotovilu Horvata pripravljeni za isto ceno vse odpadke voziti na obdelavo v svoj center v Lenartu. Če pa bi to tega dejansko prišlo, je vprašanje, ali bo CERO Gajke zaradi precejšnje izgube količin odpadkov še lahko obdržal svojo vizijo regijskega centra za ravnanje z odpadki. To pa utegne imeti negativne finančne in še kakšne druge posledice.
M. Ozmec
T
že rak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Akcija traja do 30.11.2011
SVINJSKI KARE S KOZO
2,99 €/kg
HALOSKE PECENICE
l,29€/kos
KISLO ZELJE Muršek 950g
PREKAJENA KRAČA - ZADNJA
2,29 €/kg
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
iN SE VELIKO DRUGEGA
Ptuj • Dijaki zahtevajo konkretne obljube politikov
a a m m	v ■■■ ■ ■ ■ ■	i ■
Dijaki ne želijo biti pasivni
Dijaška organizacija Slovenije je vsem političnim strankam poslala odprto pismo, v katerem so opozorili na težave, s katerimi se srečujejo dijaki. Teh nikakor ni malo, med pomembnejšimi zahtevami pa je vrnitev štipendij mladoletnim dijakom ter sočasna zahteva po dvigu njene višine. Na katere konkretne težave dijakov na Ptuju je opozorila Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov, nam je pojasnil njen predsednik Alen Hliš.
Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov je v zadnjih letih postala pomembno stičišče srednješolcev, predvsem tistih, ki želijo izboljšanje svojega položaja v družbi. Sredi lanskega šolskega leta je bil za predsednika izvoljen 17-letni dijak Alen Hliš, odbor pa ga je septembra letos ponovno potrdil za to nalogo. Sočasno je postal tudi predsednik odbora za interesne dejavnosti v Dijaški organizaciji Slovenije.
Dijak 3. letnika športnega programa Gimnazije Ptuj je sicer velik ljubitelj športa, a tudi delu na področju dijaške problematike se z veseljem posveča. »Moje otroštvo je močno povezano z nogometom. S tem športom sem se začel ukvarjati, ko sem dopolnil 5 let, in sicer v NK Drava. Tam sem ostal do šestnajstega leta, ko sem odšel v NK Videm, kjer trenutno igram za člansko ekipo, prav tako pa sem nogometni sodnik v MDNS Ptuj. Večino svojega prostega časa namenim dijaškemu organiziranju, in sicer delu v Dijaški organizaciji Slovenije ter Klubu ptujskih študentov,« o sebi pravi Alen Hliš.
Po njegovem mnenju se je pomen omenjene organizacije na Ptuju v preteklih letih preprosto izgubil. »Generacije so se zamenjale in dijaki niso vedeli, da ta sekcija sploh obstaja. Na nagovarjanje prijatelja
Alen Hliš, predsednik Dijaške sekcije KPŠ
sem se odločil, da bova midva tista, ki bova to stvar poskusila ponovno zagnati in pomagati pri tem, da bi se za dijake na Ptuju začeli lepši časi. Tako sva sestavila ekipo dijakov in vse se je v bistvu začelo znova,« svojo odločitev, da prevzame mesto predsednika pojasnjuje Hliš.
Kot predsednik dela predvsem na izboljšanju kvalitete preživljanja prostega časa dijakov ter povečanju ponudbe obšolskih dejavnosti. Meni, da dijakom v Sloveniji ne gre najbolje, saj da se jim jemljejo stvari, ki so nekoč veljale za samoumevne. Želja mladega
predsednika je tudi, da bi se srednješolci združili in začutili pripadnost Dijaški sekciji KPŠ. »Z vsakim projektom želimo ponuditi nekaj novega. Imamo čudovito ekipo, ki ji zagotovo ne bo zmanjkalo energije. Vsi si želimo, da bi srednješolci imeli več izbire pri ukvarjanju s športom, obiskovanju gledališča, več potopisnih predavanj, izletov in da ne bi bili več tako pasivni,« še pojasnjuje predsednik Dijaške sekcije KPŠ in dodaja, da vsega tega primanjkuje ter da se kvalitetno preživljanje prostega časa in zdrava zabava mladih ne jemljejo dovolj resno.
O težavah dijakov na Ptuju pravi, da so podobne kot drugod po Sloveniji. Nanje je Dijaška organizacija Slovenije pred nekaj dnevi opozorila vse politične stranke. Poslala jim je odprto pismo, v katerem opozarjajo na težave, s katerimi se dijaki srečujejo v času šolanja. Ker nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kamor sodijo tudi štipendije in otroški dodatki, ki bo v veljavo stopil januarja, predvideva ukinitev štipendij za mladoletne dijake, sta njihovo prvo opozorilo m obenem zahteva povezana ravno s tem: zahtevajo, da državna štipendija za mladoletne dijake ostane in se sočasno dvigne njena višina. Ob tem predlagajo vrnitev stoodstotne subvencije za zdravi obrok, ki jim je bila pred časom odvzeta. »Z dijaško prehrano preprosto ne moremo biti zadovoljni. Večina dijakov ima zelo slabo razvite jutranje prehranjevalne navade, prav tako si v kratkih odmorih privoščijo nezdravo prehrano, ki je ponavadi žal cenejša. Država je z ukinitvijo stoodstotne subvencije zdravega obroka skrenila s prave poti k ureditvi zdravih navad slovenske mladine. Upamo, da bodo to v novi vladi prepoznali in se spomnili na 80.000 dijakov, ki so ostali brez zastonj toplih obrokov,« zaključuje Hliš.
Dženana Kmetec
Miklavž pri Ormožu • Debata na martinovo soboto
Mladi o uvedbi davka na nezdravo hrano
Na martinovo soboto je na OŠ Miklavž pri Ormožu potekal drugi turnir v letošnji debatni sezoni. Udeležilo se ga je 27 ekip iz Gorenjske, osrednje Slovenije, Štajerske in Prekmurja.
Osnovnošolci so debatirali na trditev: Podpiramo uvedbo posebnega davka na nezdravo prehrano. Najti so morali ar-
gumente za to trditev in proti njej, tretji krog pa je bila impromptu debata, za katero so trditev izvedeli neposredno
Foto: Viki Ivanuša
Osnovna šola Miklavž pri Ormožu je bila polna debaterjev iz vse Slovenije.
pred pričetkom in se je tokrat glasila: Prepovejmo bikobor-be. Po opravljeni debati ekipe ne izvedo rezultata po posameznem krogu, tako da finalne ekipe ostanejo skrivnost vse do zadnjega trenutka.
V finalu sta se pomerili ekipi The best and the Courious (Kim, Ajda, Eva) iz OŠ Toneta Čufarja Maribor in E&EMs (Ema, Eva in Ema) iz OŠ Žirovnica, ki je na koncu tudi zmagala. Tretja je bila ekipa SI-NAJ iz OŠ Miklavž pri Ormožu (Saša Kolarič, Ines Murad in Ajda Lukman). Hkrati so se domače govornice odlično odrezale tudi v posamični uvrstitvi, saj je drugo mesto v skupni razvrstitvi pripadlo Betki Perc, tretje pa Niki Bedekovič. Mentorica domačih ekip Si-
mona Klasinc je povedala, da imajo na šoli štiri ekipe, to je skupno 12 debaterjev, ki enkrat tedensko namenijo čas tej dejavnosti. Gre za učence od 6. do 9. razreda. Če se začnejo s to dejavnostjo ukvarjati dovolj zgodaj, lahko dosežejo lepe rezultate. Na OŠ Miklavž pri Ormožu že nekaj let kontinuirano delajo na debatni dejavnosti in v zadnjih treh letih so med najboljšimi v državi. Klasinčeva je prepričana, da če imajo učenci voljo in če se z njimi kontinuirano dela, pridejo tudi rezultati. Nekateri učenci nadaljujejo debato tudi v srednji šoli, kar nekaj srednješolcev pa je minulo soboto na turnirju nastopilo že v vlogi sodnikov.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Ob svetovnem dnevu filozofije
Filozofija je veda, ki išče odgovore na temeljna vprašanja človeka in sveta, družbe in posameznika. Leta 2002 je UNESCO razglasil tretji četrtek v novembru za svetovni dan filozofije z namenom, da bi bila zavest o pomenu razvijanja dialoga med civilizacijami, kulturna zavest in promocija človekovih pravic deležna večje in tehtne pozornosti.
A zdi se, da sta modrost in tehtno premišljevanje, ti temeljni filozofski vrlini, poniknili v vrtincu kratkoročnih kapitalističnih ekonomij duha in vrednot, dialog je postal monolog z bebastim ponavljanjem vzorcev in struktur neoliberalnih neumnosti prostega trga. Kulturna zavest in človekove pravice so vedno bolj na nivoju zimske megle, ki je nihče ne prišteva med ugodne vremenske pojave, a jo je lepo videti, ko se vleče čez polja. Posebej če jo, zimsko meglo, slutljivo predirajo sončni žarki. Ob tem vemo, da s primernim letnim časom megla bo in je nujno upoštevanje njene prisotnosti v cestnem prometu (no, tudi v zračnem), vemo, da nanjo ne moremo kdove kako vplivati, enostavno jo je nujno vzeti v zakup.
Toda koliko miselnega zakupa je še sploh v deželi? In širše. Vsekakor premalo. Zelo premalo! Žarki modrosti nikakor ne morejo dovolj presvetliti uma političnih in gospodarskih elit; ob podpori premnogega medijskega ru-menila in „kvazi reševanja" gospodarskih in državniških stranpoti se zdi, da je „vladalcem" povsem vseeno za resnično prestrukturiranje družbe. Žebranje o gospodarski rasti, o nekih novih imaginarnih delovnih mestih, o recesiji, ki se najhuje ne kaže v ekonomiji, marveč je daleč najhujša recesija duha, ki je zajela staro celino - to vse skupaj je politični populizem brez primere, ali pa celo sarkazem tistih, ki so venomer nekje v bližini korita.
Saj ne vem, ali je smešna ali bridka misel ob slovenski volilni kampanji, ko znova in znova isti obrazi (20 let, je-bentivola - po Alojzu Ihanu) mirno obljubljajo nemogoče v sedanjih gospodarskih in političnih okvirih: žveflajo o znižanju davkov, o zmanjšanju ministrstev, celo si drznejo napovedovati bližnje dvigovanje življenjskega standarda (verjetno pri tem mislijo na svoj osebni finančni izplen; ja, tu so naši vladalci vseh sort res mojstri) ... pomišljam namreč, ko gledam te slovenske „uspešne politike", kako si sploh upajo tako nasmejanih obrazov vnovič pred volivce?! Pa to je ravno tako, kot bi Joško pri sosedu brajde obrezal, sosed bi celo jesen jamral, da je bilo trsje očitno slabo porezano in je vsled tega slabo rodilo, potem pa bi ob letu osorej ta isti Joško stopil do soseda s ponudbo, da je pač on edini v bližini in daleč naokoli, ki zna najbolje brajde poštimati. Dajte no, temu Jošku ne bi nihče več svojih trsov zaupal!
Oh, se opravičujem, a tudi nekaj „političnih misli" zagotovo sodi v okvir svetovnega dneva filozofije, ki zahteva kritičen um in razgled v življenjsko okolje in čez njega. Na kritičnost in bolj poglobljeno razmišljanje, vrednotenje je nujno navajati že otroke, zato ne bo odveč povabilo h poučnim knjigam (te so v Mladinskem oddelku ptujske knjižnice v zgornjem nadstropju), ki razgrinjajo temelje filozofije mlademu bralcu. Ker so poučne (strokovne) knjige tudi za mlade bralce urejene po sistemu UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija), velja na tem mestu predstaviti oznake knjig : 1 (ena) pomeni FILOZOFIJO. PSIHOLOGIJO, številko 101 (ena nič ena) nosijo knjige o BISTVU IN NALOGAH FILOZOFIJE, 11 (en ena) so knjige METAFIZIKE IN OSNOVNIH PROBLEMOV, pod 111 (ena ena ena) so knjige o METAFIZIKI IN OKULTIZMU, 13 (ena tri) združuje knjige FILOZOFIJE DUHA IN METAFIZIKE DUHOVNEGA ŽIVLJENJA, pod 133 (ena tri tri) je najti OKULTIZEM IN OKULTNE VEDE, 14 (ena štiri) so knjige FILOZOFSKIH SISTEMOV . 159.9 (ena pet devet pika devet) so označene knjige s področja PSIHOLOGIJE . Na knjižni polici z naštetimi oznakami je najti naslednje knjige s področja filozofije za mlade bralce iz zbirke FILOZOFKI: Kaj pomeni vedeti?, Kaj pomeni biti jaz?, Kaj pomeni živeti skupaj?, morda vas pritegne knjiga Mali filozof iz zbirke Velike osebnosti, Modrijanovi zapiski s prvimi koraki v filozofijo, zelo pa priporočam bralcem vseh starosti izvirno domače branje Mira Cerarja Kako sem otrokom razložil demokracijo, pa še Eti-ški pojmovnik za mlade, v katerem so zelo razvidno in natančno zapisana izbrana osnovna moralna načela. Današnjo Knjigarnico zaključujem z zlatim pravilom, ki je na začetku že omenjenih moralnih načel:
„Ne stori drugim ničesar, kar ne bi hotel, da oni storijo tebi!" oz. „Stori drugim samo to, kar bi hotel, da oni storijo tebi!"
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Nogomet
Potrebno bo še veliko potrpežljivosti ...
Stran 12
Rokomet
Na Hardek prihajajo vodilni Velenjčani
Stran 12
Mina Markovič
»Verjamem v svoje sposobnosti«
Stran 13
Namizni tenis
Nova prepričljiva zmaga NTK Ptuj
Stran 13
Atletika
Domjanova tretja pionirka v Sloveniji
Stran 14
Plavanje
Osebni rekordi za ptujske plavalce
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pokal Hervis, četrtfinale
Fantastična borbenost in odlični
II V|	I	V-	■■
navijači premalo za se eno senzacijo
Maribor - Zavrč 1:0 (0:0) (prva tekma 3:3, skupno 4:3 za Maribor)
STRELEC: 1:0 Velikonja (76.)
MARIBOR: Handanovic, Črnic (od 66. Tavares), Filipovič (od 46. Ibrai-mi), Milec, Mejač, Velikonja, Cvijano-vic, Potokar, Berič (od 46. Volaš), Ar-ghus, Mertelj. Trener: Darko Milanič.
ZAVRČ: Golob: Gabrovec, Lenart, Murko, Filipovič, Kuserbanj (od 49. Matjašič), Darmopil, Šnajder, Leto-nja, Marinič (od 82. Vinkovič), Fridl (od 53. Veselič). Trener: Miran Emer-šič.
Na tekmi »pol« Zavrča
Že res, da ima občina Zavrč le približno 1400 prebivalcev in je druga najmanjša v Sloveniji, toda nogometno srce ima ta občina na obronkih Haloz sila veliko, kar so letos nenazadnje občutile tudi Domžale. Tudi na povratni tekmi četrtfinala pokala Hervis v Ljudskem vrtu varovanci Mirana Emeršiča v srečanje niso vstopili s suhimi usti in tresočimi se koleni. Enajst izbranih završkih bojevnikov se je pogumno zopersta-vilo trenutno najboljši ekipi v državi in ji zelo dolgo pretilo s senzacijo, kakršno nogometna Slovenija pomni le iz reprezentančnih tekem. Za dodaten veter v jadra nogometašev Zavrča je poskrbelo kakih 800 privržencev črno-bele barve (OŠ Zavrč je imela športni dan, ki so ga šolarji izrabili za ogled tekme), ki so na trenutke povsem preglasili domače privržence. Skupaj se je na stadionu Ljudski vrt zbralo nadvse spodbudnih 4000 gledalcev, ki so v skoraj zimskih razmerah do zadnjega trepetali za zmago svojih ljubljencev, bodisi vijoličastih bodisi črno-belih.
Če bi Darmopil zadel ...
Prvi polčas se je začel z dokaj dinamičnim ritmom, vendar pa si v uvodu nihče ni priigral kake lepše priložnosti.
V	16. minuti je za vijoličaste poskusil Velikonja, toda Golob se ni dal ukaniti. Isti igralec je bil ponovno nevaren v 25. minuti, ko je z glavo streljal mimo gola.
V	38. minuti so zobe pokazali tudi gostje: izkušeni Hrvat Darmopil je nenadoma močno streljal iz kakih 30-ih metrov,
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so se tudi v Ljudskem vrtu odlično kosali z Mariborčani. Na fotografiji sta Peter Murko in Matej Lenart (Zavrč, beli dres) v boju z Daliborjem Volašem.
Foto: Črtomir Goznik
Številni zayrški navijači so v Ljudskem vrtu večkrat preglasili domačine.
reprezentančni vratar Handa-novič pa je žogo s skrajnimi močmi preusmeril v kot. V zadnji minuti prvega dela je še enkrat več poskusil Velikonja, ki pa je spet zgrešil.
PoSkodba Kuser-banja in izključitev Gabrovca
V drugi polčas so gostje vstopili „hendikepirani", saj se je že v 49. minuti poškodoval Kuser-banj, ki ni mogel nadaljevati srečanja. Dodatne težave trenerja Emeršiča so sledile v 59. minuti, ko je kapetan Zavrča
Gabrovec prejel drugi rumeni karton in s tem rdečega. Mariborčani so pričakovano povsem zagospodarili na igrišču, priložnosti so se pričele vrstiti in v 76. minuti je po podaji Mil-ca (dolga leta je igral za Aluminij) končno zadel najnevarnejši igralec vijoličastih Velikonja. Po zadetku so se Zavrčani pričakovano povsem „odprli" in v veliki vnemi, da bi prišli vsaj do izenačenja, puščali ogromno prostora za domače protinapade, česar pa Tavares, Velikonja in Arghus niso izkoristili. V enem redkih napadov tretje-ligaša je v 88. minuti poskusil odlični Darmopil, toda njegov
strel je bil lahek plen Handa-noviča.
Po tekmi je številčno občinstvo zaploskalo obema ekipama: Mariborčanom za uvrstitev med najboljše štiri v pokalu (še Šenčur, CM Celje in Rudar), gostom pa za prikazano v celotni sezoni in odličen odpor v Ljudskem vrtu, kar je privilegij le redkih ekip. Zavrč je namreč nastopil pogumno, skušal igrati nogomet, kar ni navada niti med prvoligaši. Že zaradi tega verjamemo, da nas varovanci Mirana Emeršiča v letošnji tekmovalni sezoni še niso prenehali presenečati.
Tadej Podvršek
V ■ ■■ V ■ | ■■■ ■ ■ ■ »Nasi navijači so bili izjemni«
Miran Emeršič, trener Zavrča: „Za našo ekipo je bil to resnično pravi praznik nogometa. Menim, da smo prikazali dober in všečen nogomet, dokler smo imeli dovolj moči. Ko je bilo tako, smo tudi mi imeli kako zrelo situacijo. V drugem polčasu smo nato pričakovano nekoliko padli, posebej po izključitvi Gabrovca se je vse skupaj preselilo na našo polovico."
Ivan Filipovič, nogometaš Zavrča: „V Maribor smo prišli igrat nogomet. Odigrali smo vrhunsko, zato nam je malo žal za tisti prejeti gol. Imeli smo svoje priložnosti, ampak za prikazano nam lahko vsi le čestitajo. Ne spomnim se namreč, kdaj je kateri tretjeligaš igral v Ljudskem vrtu in izgubil le z 1:0. Posebna zahvala gre našim navijačem, ki so nas podprli v takem številu. Oni so nas pravzaprav ponesli, da smo odigrali tako dobro, kot smo."
Franc Fridl, nogometaš Zavrča: „Igrali smo proti najboljši ekipi v državi. Iskali smo svojo priložnost, nismo se predali, toda po mojem mnenju smo priložnost za kaj več zapravili že v Zavrču. Želeli smo čim dražje prodati svojo kožo in mislim, da nam je to tudi uspelo. Res je, da ima Maribor fantastične navijače, toda lahko rečem, da smo danes zelo ponosni na našo publiko, ki nas je bodrila. Bili so iz celotnega Po-dravja, kar je še en pokazatelj, da ljudje cenijo naše igre in naše delo v tej sezoni."
Darko Milanič, trener Maribora: „Pokal je vedno neka posebna zgodba, kar se je videlo tudi danes v Ljudskem vrtu. Tekmec se je namreč že na prvi tekmi pokazal v spodbudni luči, predvsem do trenutka, ko ima dovolj moči - tako je bilo tudi danes. V drugem polčasu smo si priigrali veliko priložnost, resda smo slavili minimalno, a naša zmaga je zaslužena."
Nejc Potokar, nogometaš Maribora: „Na vsako tekmo se je potrebno maksimalno pripraviti. Tekmec je bil sila motiviran, vsak dan pač ne nastopa v Ljudskem vrtu pred tolikšnim številom gledalcev. Skozi celotno srečanje smo nadzirali potek igre, nasprotnik se je postavil na svojo polovico, na srečo smo nato zadeli in zasluženo gremo v polfinale."
Nogomet • 2. SNL
Zadržati prednost pred odmorom
V nedeljo bodo s tekmovanjem končali nogometaši v 2. ligi. Naslov najboljšega v jeseni 2011 je že pred nekaj krogi pripadel nogometašem Aluminija. Kidričani želijo z zmago v Krškem postaviti piko na i prvemu delu prvenstva. Prav Krško je bilo dolgo časa prvi zasledovalec Kidričanov, v zadnjih dveh krogih pa so varovanci trenerja Adnana Zil-džoviča popustili in doživeli dva poraza (v Šmartnem in Radomlju). „Res smo doživeli dva poraza, vendar smo nastopili brez nekaj nosilcev igre. V nedeljo se bodo vrnili v ekipo, zato bomo poskušali z zmago končati jesenski del. Seveda ni treba govoriti o Aluminiju, saj že pogled na prvenstveno razpredelnico pove vse. Zmaga bi nam veliko pomenila v borbi za drugo mesto," je pred nedeljskim srečanjem dejal
Adnan Zildžovič.
Pri Aluminiju se v ekipo vrača Andraž Bajlec, čeprav ga je v nedeljskem srečanju proti Dravinji uspešno nadomestil mladi David Lonzarič. Gostje bodo pripravljeni na vse taktične zamisli domačih, saj je znano, da zna Zildžovič dobro motivirati igralce in tudi z različnimi postavitvami iz igralcev potegniti največ. „Krško slovi kot čvrsta ekipa, a smo pripravljeni tudi na takšno igro. Ne ukvarjamo pa se s tem, kaj se dogaja na drugih igriščih in kdo manjka v kateri od ekip. Krčani se nam bodo zagotovo poskušali oddolžiti za poraz v Kidričevem, mi pa vsekakor želimo zadržati prednost, ki smo si jo doslej priigrali in mirno oditi na odmor," je dejal trener Aluminija Bojan Flis.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Velika Nedelja Carrera Optyl Bojan Munda namesto Milana Baklana
Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl so na začetku prvenstva igrali dobro in pridno osvajali točke, nato pa prišla „črna serija", v kateri so nanizali nekaj zaporednih porazov. Očitno je visok poraz v Kočevju sodu izbil dno, zato so se uprava kluba in trener Milan Baklan sporazumno razšli. Na trenersko klop bo sedel Bojan Munda, ki je ekipo iz Velike Nedelje vodil že v zaključku lanskoletnega prvenstva.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Potrebno bo še veliko potrpežljivosti ...
Gneča fotoreporterjev okrog klopi za rezervne igralce je bila pred tekmo Slovenija - ZDA v Stožicah razumljiva: na strani ZDA je šef legendarni Nemec Jürgen Klinsmann, na domači je v vlogi selektorja debitiral Slaviša Stojanovič Klinsija je pred tekmo z novinarske tribune pozdravil tudi Bojan Prašnikar, s katerim se poznata iz časa delovanja Prale-ta v nemškem Cottbusu. Po odigranih himnah obeh držav je sledila manjša slovesnost, saj je kapetan ZDA Carlos Bocane-gra (Glasgow Rangers) igral stoto tekmo za ameriško izbrano vrsto (za primerjavo: za Slovenijo je doslej največkrat igral Zlatko Zahovič, in sicer 80-krat). Novopečeni kapetan Slovenije Samir Handanovič mu je zato podaril dres slovenske reprezentance s številko 100.
Ko so naši nogometaši slekli trenirke (z njimi so pokrili ekonoma, ki se je komaj rešil iz tega ovoja), se je tekma pred natančno 8140 gledalci v meglenih Stožicah začela. V igri se je od 1. minute nepričakovano znašel Darijan Matič, ki je sicer v eri Keka leta 2008 že igral za reprezentanco (7 nastopov). To je bil Stojanovičev edini pravi eksperiment - vsi ostali igralci so se na igrišču znašli bolj ali manj pričakovano (na klopi sta obsedela Vršič in Birsa). Prvi del je minil v slabi predstavi naših nogometašev, ki so igrali preveč bojazljivo, preslabo so pokrivali tekmece, predvsem pa so v obrambi naredili bistveno preveč napak (slaba pomoč zvezne vrste). Posledica so bili trije zadetki v mreži Handanoviča do polčasa. Edina svetla točka je bil Tim Matavž, ki je nekajkrat opozoril nase, predvsem z zadetkom za izenačenje na 1:1. Za boljšo oceno se je prevečkrat znašel v nedovoljenem položaju, kljub
Foto: Črtomir Goznik
Tim Matavž (Slovenija, beli dres) je bil prvo ime Slovenije na prijateljski tekmi z ZDA.
temu pa je pokazal, zakaj je letos okrepil sloviti PSV. Nasploh je bila naveza Matavž-Ljubi-jankič zelo gibljiva, čeprav je dobila premalo uporabnih žog iz zvezne vrste. (Pre)številne napake pri podajah in preslabo zadrževanje žoge v svoji posesti so sicer lahko razumljivi zaradi neuigranosti, a bo potrebno za uspešnejše igre ta elementa izboljšati. Nekako se zdi, da je obrambna vrsta v sestavi Cesar-Šuler-Brečko-Jokič „zacementirana", a si je tokrat le privoščila preveč ležerno igro. „Igrali smo brez pravega angažmana in s številnimi napakami, kar je kvalitetnemu tekmecu uspelo izkoristiti," je po tekmi samokritično ocenil Boštjan Cesar, s tem delom je bil nezadovoljen tudi Slaviša Stojanovič: „Bili smo premalo pogumni in preveč naivni."
Slednjemu ob polčasu zagotovo ni bilo prijetno, a mu je s tem, da je poslal v igro Birso in Krhina (zamenjala
Rokomet • 1. NLB liga (m)
Na Hardek prihajajo vodilni Velenjčani
Rokometaši Jeruzalema v soboto, 19. 11., ob 19.00 gostijo vodilno moštvo lige. Na Hardek po veliki zmagi v derbiju nad Celjem (31:25) prihajajo velenjske Ose.
Gostovanje Gorenja je čas, da bo končno tudi dvorana Hardek solidno polna, kar ni bil slučaj na minulih tekmah. O tem, kdo je favorit, ni potrebno izgubljati veliko besed. Ekipa Gorenja ima v svojih vrstah Dragana Gajica, Marka Bezjaka, Jureta Dolenca, Fahrudina Melica, Mateja Gabra, Dina Bajrama, Kle-mna Cehteta, Roka Šimi-ča, Marka Dujmovica in s takšno zasedbo in trenutno formo v Ormožu enostavno mora zmagati. Velenjski strateg Branko Tamše si lahko celo privošči, da domači biser Rok Golčar poleg Melica sedi na klopi, kar ni dobro za slovenski rokomet, saj se znova kaže, kako je tujec več vreden od doma vzgojenega igralca.
Presenetiti s hitro igro
Z viškom igralcev se zagotovo ne ubadajo v taboru Jeruzalema. Kar nekaj igralcev ima še stare poškodbe, krožni napadalec Matej Hebar pa je obležal z visoko temperaturo v postelji. Po bolezni se v ekipo vrača Sanel Merdanovic, ki bi mogoče s svežimi močmi lahko odigral solidno tekmo proti svojemu matičnemu klubu. Vinarji bodo na igro Velenj-čanov poskušali odgovoriti s hitro igro, saj na postavljeno obrambo, v kateri kraljujeta močna Gaber in Bajram, ne bo veliko lukenj in možnosti za zadetek. Še sreča za gostitelje, da pri Gorenju manjkajo poškodovani Nikola Manojlovic, Igor Musa, Niko Medved, saj bi bili gostje z njimi še precej močnejši. Kljub vsem naštetim plusom v prid Os, pa Vinarji ne nameravajo brez borbe izobesiti bele zastave.
Uroš Krstič
sta Iličiča in Matiča) uspelo preobrniti potek dogodkov na igrišču. Oba sveža igralca s klopi sta v igro vnesla veliko živahnosti in začetne minute drugega polčasa so minile v premoči naše reprezentance. Mladi Krhin je igral zelo angažirano, tako v fazi branjenja kot v fazi napadanja, ob tem pa se je odlično znašel še v „skok igri". Ob njem se je prebudil tudi Bačinovič, ki je prvi polčas „prespal". Drugi zadetek Matavža za 2:3 je bil logična posledica bistveno boljše igre Slovenije v drugem polčasu. Kot pozitivno lahko ocenimo tudi precejšnje število priigranih priložnosti, videli pa smo tudi nekaj lepo odigranih kombinacij iz prostega strela: izstopala je akcija Iličiča in Brečka pri rezultatu 1:1 v prvem polčasu. „Mešani občutki me prevevajo po tekmi: dobra igra v drugem polčasu je pozitivna stvar, poraz je negativna," je po tekmi spregovoril selektor.
Drugi polčas je zagotovo model, po katerem lahko Slovenija igra uspešno, vendar bo potrebno še veliko trdega dela, da bodo odpravili pomanjkljivosti. Tega se morajo zavedati tudi navijači, ki morajo selektorju pustiti nekaj mesecev časa, da še bolje spozna svoje varovance, postavi prave linije, jih uigra in se v miru pripravi za kvalifikacijske obračune za nastop na SP. Zagotovo bo še veliko razmišljanja tudi o tem, ali naj znova vpokliče Nova-koviča, Korena in Radosa-vljeviča, ki so zaradi različnih vzrokov tokrat manjkali. Kvalitetnim igralcem se ni pametno odreči, najti pa je treba model igre, v katerem se bodo počutili koristni vsi, ki jim bo selektor zaupal. Prijateljske tekme so eno, Norveška, Švica, Ciper, Albanija in Islandija pa bodo od jeseni 2012 tekmice, s katerimi se bo zares začela meriti uspešnost novega selektorja.
Jože Mohorič
Rokomet • Pokal Slovenije
Ribnica premagljiv nasprotnik
Ormožani so v sredo, 16. 11., izvedeli za nasprotnika v četrtfinalu Pokala Slovenije. Žreb je Jeruzalemu namenil gostovanje v Ribnici. V taboru Vinarjev so si enotni, da je žreb dober, saj je Ribnica tudi v go-steh premagljiv tekmec. Lahko bi dobili težjega tekmeca, saj so bile v bobnu še ekipe Celja, Gorenja ali Cimosa in Maribora, ki so glavni kandidati za osvojitev pokalne lovorike (ki jo branijo rokometaši Cimosa). Četrtfinalne tekme bodo na sporedu v sredo, 14. decembra 2011. Zanimivo je, da bo že tri dni kasneje Jeruzalemčke v Ribnici čakal še prvenstveni
obračun.
Doslej je znanih sedem udeležencev četrtfinala, zadnji bo znan po tekmi Cimos Koper - Gorenje Velenje, ki bo v sredo, 30. novembra. Zmagovalci četrtfinala se uvrstijo na zaključni turnir najboljše četverice.
Pari četrtfinala:
Slovenj Gradec 2011 - Celje Pivovarna Laško
Cimos Koper/Gorenje Velenje - Krško Loka - Maribor Branik Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož
ku
Rokomet • Tina Tumpej s kadetsko reprezentanco na sredozemskih igrah
Zadnje odlične igre v članski ekipi Mercator Tenzor s Ptuja so selektorja slovenske ženske kadetske reprezentance Bojana Voglarja „prisilile", da med 16 najboljših mladih rokometašic v Sloveniji v tej starostni kategoriji naknadno vpokliče tudi Tino Tumpej. Slovenska kadetska izbrana vrsta se bo v kratkem podala v Italijo, kjer bodo na sporedu že 7. sredozemske igre za kadetinje. V Mestrinu v bližini Pado-ve pomerila s Portugalkami, Črnogorkami, Tunizijkami, Hrvaticami, Italijankami, Francozinjami in Turkinjami. Zbor reprezentantk je v nedeljo, 20. 11., v Ljubljani na Kodeljevem.
tp
Rokomet • Mlajše selekcije
STAREJSI DEČKI A
REZULTATI 9. KROGA: Maribor Branik - Velika Nedelja Carrera Op-tyl 29:29 (15:12), Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 26:19 (12:11), Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 28:38 (14:18)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	8	8 0	0	16
2.	JERUZALEM ORMOŽ	7	5	0	2	10
3.	DRAVA PTUJ	8	4	0	4	8
4.	GORENJE VELENJE	8	3	2	3	8
5.	SL. GRADEC 2011	8	3	1	4	7
6.	V. NEDELJA C. O.	8	1 2	5	4
7.	MARIBOR BRANIK	7	0 1	6	1
MARIBOR BRANIK - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 29:29 (15:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Hržič 4, Jaušovec 3, Wraight, Šprah 3, Cvetko 5, Kosi, Klemenčič, Ozmec 3, Jaušovec, Rajh, Šerod 11, Vincek. Trener: Darjan Mesarec.
MLADINCI
REZULTATI 5. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 2011 16:35 (8:16), Moškanjci Gori-šnica - Drava Ptuj 29:36 (14:19)
1.	SL. GRADEC 2011 5	4 0	1	8
2.	DRAVA PTUJ 5	4 0	1	8
3.	MARIBOR BRANIK 4	3 0	1	6
4.	MOŠKANJCI GORIŠ. 5	10	4	2
5.	V. NEDELJA C. O. 5	1 0	4	2
6.	POMURJE 4	10	3	2
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - SLOVENJ GRADEC 2011 16:35 (8:16 )
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Zorec 4, Bezjak 4, Pra-potnik 1, Horvat, Prejac, Lorenčič 1, Meško 6. Trener: Davorin Kovačec.
MLAJSI DEČKI B
REZULTATI 8. KROGA: Maribor Branik - Velika Nedelja Carrera Op-tyl 26:27 (14:12), Gorenje Velenje -Drava Ptuj 28:15 (14:5), Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 21:14 (11:7), Celje Pivovarna Laško - Ar-cont Radgona 46:6 (23:1)
1.	JERUZALEM ORMOŽ7 7 0 0 14
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 7 0 1 14
3.	GORENJE VELENJE 7 5 0 2 10
4.	SL. GRADEC 2011 7 4 0 3 8
5.	V. NEDELJA C. O. 7 4 0 3 8
6.	MARIBOR BRANIK 7 2 0 5 4
7.	DRAVA PTUJ 7 2 0 5 4
8.	MOŠKANJCI-GORIŠ. 7 10 6 2
9.	ARCONT RADGONA 7 0 0 7 0
MARIBOR BRANIK - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 26:27 (14:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Kovačec, Šošter, Simo-nič 1, Toplak 3, Škrjanec 11, Toplak, Majcen 3, Kuhar 6, Horvat 1, Slana 1, Ozmec 1, Kumer. Trener: Davorin Kovačec.
JERUZALEM - SLOVENJ GRADEC 21:14 (11:7)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; Sovič 2 (1), Notersberg 7 (3), G. Hebar 2, Munda 4, Torič 3, T. Šulek, G. Cvetko, Zadravec 2, P. Ozmec, Ivanuša. Trenerja: Iztok Luskovič in Nejc Havlas.
Ormožani so se morali pošteno potruditi za zmago. V golu je blestel vratar Žan Firšt Šeruga, ki je zbral blizu 20 obramb. Ekipa je sposobna igrati še precej bolje.
MLAJSI DEČKI A
REZULTATI 8. KROGA: Maribor Branik - Velika Nedelja Carrera Op-tyl 20:18 (7:9), Jeruzalem Ormož -Slovenj Gradec 2011 39:8 (20:5), Gorenje Velenje - Drava Ptuj 22:18 (13:9), Celje Pivovarna Laško - Ar-cont Radgona 38:9 (14:2)
1.	JERUZALEM ORMOŽ 7	7	0	0	14
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	7	6	0	1	12
3.	GORENJE VELENJE	7	5	0	2	10
4.	MARIBOR BRANIK	7	4	0	3	8
5.	DRAVA PTUJ	7	4	0	3	8
6.	V. NEDELJA C. O.	7	3	0	4	6
7.	SL. GRADEC 2011	8	2	0	6	4
8.	ARCONT RADGONA	7	10	6	2
9.	POMURJE	7	0	0	7	0
MARIBOR BRANIK - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 20:18 (7:9)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Jaušovec, Kokalj 2, Kovačec,
Simonič 1, Pučko 2, Gašič, Hržič 5, Škrlec 5, N. Toplak, Ž. Toplak, Kosi 1, Meško, R. Škrjanec, M. Škrjanec, Vršič 2, Kuhar. Trener: Davorin Kovačec.
JERUZALEM - SLOVENJ GRADEC 39:8 (20:5)
JERUZALEM: Rizman, Firšt Šeru-ga; Šoštarič 5, M. Hebar 9, Zidarič 4, Niedorfer 4 (1), Škorjanec, Ciglar 7, Petek 2, Kozel, Voljč 4, Ž. Kociper 2, Jovanovič, L. Voršič 1, Štrucl. Trenerja: Iztok Luskovič in Nejc Havlas.
Mlade Ormožane letnike 1999 v kratkem čaka gostovanje na močnem mednarodnem turnirju v madžarskem Gyoru, kjer bodo sodelovale ekipe iz Madžarske in Slovaške.
MLAJŠE DEKLICE A
ŽRK PIKAPOLONICA PTUJ - RK ZELENE DOLINE ŽALEC 14:19 (7:5)
ŽRK PIKAPOLONICA PTUJ: Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 10, Nika Bedrač 1, Ajda Jakomini, Nika Vido-vič, Sara Šegula, Tjaša P. Malek 3, Laura Škrabl. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
Kljub temu da so mlade Ptuj-čanke tokrat klonile, jim gredo vse čestitke za borbeno igro. Na lestvici so še vedno na odličnem 2. mestu, naslednje srečanje pa bodo odigrale v soboto, 19. 11., ob 16. uri s tekmicami iz Zagorja.
ŽRK PIKAPOLONICA PTUJ - DRŠ ALEN MIHALJA SLOVENJ GRADEC 15:12 (6:5)
ŽRK PIKAPOLONICA PTUJ: Pia Knavs, Maša Živko, Tinka Valenko 5, Sara Čagran, Lara Čagran 3, Tina Širec 2, Lina Širec, Iva Zidarič, Nuša Puž 5, Nika Bedrač. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
Mlajše deklice A so z zmago proti ekipi iz Koroške zadržale 1. mesto na lestvici. Na žalost se je že v prvem polčasu poškodovala Sara Ča-gran, ki bo odsotna najmanj mesec dni. Naslednja tekma bo v soboto, 19. 11., ob 17. uri proti Zagorju v Ljudskem vrtu.
CELJSKE MESNINE - JERUZALEM 21:5 (9:3)
JERUZALEM: Anea Škorjanec, Polič; Kolenko, M. Pintarič, Ozmec, Kociper, Zorjan, Bukovec, Markrab, V. Pintarič, Ivanuša 2, Ana Škorja-nec 2, Hergula 1 (1) Trenerka: Tjaša Brumen.
Ormožanke so zabeležile svoj tretji prvenstveni poraz. Glede na to da se v ekipi nahajajo dekleta, ki so šele pričela z igranjem rokometa, je glavni cilj učenje in pridobivanje izkušenj.
MLAJŠE DEKLICE B
CELJSKE MESNINE - JERUZALEM 13:24 (6:12)
JERUZALEM: Polič; Kolenko 4, M. Pintarič 2, Ozmec, Kociper 1, Markrab 1, Ana Škorjanec 6, Hergula 10 (2) Trenerka Tjaša Brumen.
Po uvodnem porazu (Žalec 20:15) in remiju (Zagorje 20:20) so Ormo-žanke v Celju zabeležile drugo zmago zapored (med tednom so v zaostali tekmi ugnale Branik Maribor 20:9). V soboto, 19. 11., ob 10. uri na Hardeku gostujejo mlajše deklice B iz Nazarij.
STAREJŠE DEKLICE
ŽRK TARA TENZOR PTUJ - ŽRK CELJE CELJSKE MESNINE 29:23 (15:9)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kuko-vec, Barbara Borovčak 14, Tonja Ko-lednik 4, Sindi Zorec 1, Manja Gra-brovec 5, Sandra Šrajner 1, Marina Majcen 1, Ana Ambrož 3, Doroteja Lah, Mia Kopold, Eva Sirc, Doris Kovačec, Katja Valenko. Trener: Sašo Petek, pomočnik trenerja Tomaž Valenko.
Starejše deklice Tare Tenzor Ptuja so dosegle pomembno zmago proti ekipi iz Celja, ki so po mnenju trenerja Saša Petka ene izmed favoritinj skupine. Izkazala so se vsa dekleta, ki so igrala, tudi vratarke so dodale pomemben delež k tej zmagi.
DK, TP, UK
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Nova prepričljiva zmaga
Derbi 6. kroga je bil odigran v Mariboru, kjer so državni prvaki gostili Novomeščane (brez Karkovica). Domačini so bili posebej motivirani, saj je Krka pred nekaj krogi ugnala tudi Kemo I, kar je bilo veliko presenečenje. V Mariboru do presenečenja tokrat ni prišlo, čeprav so gostje dobili dva posamična dvoboja (U. Slatin-šek). V prekmurskem derbiju je bila mnogo boljša prva ekipa Keme. Najprijetnejše presenečenje lige doslej so Ptujčani, ki še vedno vztrajajo pod vrhom. Slodej se po poškodbi vrača v formo, Pavič in Piljak pa igrata konstantno na visokem nivoju.
REZULTATI 6. KROGA: Ilirija -Mengeš 1:5, Kema I - Sobota I 5:0, Ptuj - Tempo 5:1, Kema II - Muta 5:3, Finea - Krka 5:2
1.	FINEA MARIBOR	6	6	0	12
2.	PTUJ	6	5	1	10
3.	KEMA I PUCONCI	6	4	2	8
4.	SOBOTA	6	4	2	8
5.	KRKA NOVO MESTO	6	3	3	6
6.	TEMPO VELENJE	6	3	3	6
7.	MENGEŠ	6	3	3	6
8.	KEMA II PUCONCI	6	2	4	4
9.	ILIRIJA LJUBLJANA	6	0	6	0
10.	MUTA	6 0 6 0
Ptuj - Tempo 5:1
Slodej - Rosc 3:0, Pavič - Jazbec 3:1, Piljak - Slatinšek 2:3, Pavič -Rosc 3:0, Piljak - Jazbec 3:1, Slodej - Slatinšek 3:2
Igralci Ptuja so v sredo v dvorani Mladika gostili ekipo iz Velenja. Pred dvobojem so pričakovali trdo in napeto srečanje, vendar se je izteklo
povsem po željah domačinov, ki so visoko slavili. Prvi točki sta prispevala Matic Slodej in Bojan Pavič (na fotografiji spodaj), ki jima Patrik Rosc in Žiga Jazbec nista bila dorasla tekmeca. Tretji dvoboj je bil izjemno izenačen, na koncu pa je Danilo Piljak potegnil kratko v dvoboju z najboljšim igralcem Tempa Juretom Slatinškom. Tretjo točko je domačinom zagotovil veteran Pavič, nato pa sta istočasno potekala dvoboja Slodej - Slatinšek in Piljak - Jazbec. Oba domačina sta začela izjemno in si z atraktivnimi točkami prislužila številne aplavze gledalcev. Piljak je po padcu koncentracije izgubil niz, a na koncu zanesljivo opravil svojo nalogo. Težje delo je imel Slodej, ki pa je z izjemnim zaključkom razorožil vedno neugodnega Slatinška in ga sploh prvič premagal. Po odličnem tretjem mestu na članskem TOP-u je to nova potrditev odlične forme Korošca „na začasnem delu" na Ptuju ...
Jože Mohorič
Matic Slodej: „Zame je rezultat na TOP-u eden največjih uspehov doslej: 3. mesto med člani v Sloveniji je izjemno težko doseči. Imel nisem nobenih pričakovanj, šel sem le odigrat in izteklo se je super. Poraz na začetku z Zafošnikom (2:3) je bil dobra šola, nato pa sem tri zaporedne dvoboje dobil 3:2. Tudi zmagovalec Jan Žibrat, ki sicer igra v Nemčiji, ni toliko izstopal od ostalih, čeprav se mu vidi, da se posveča izključno namiznemu tenisu. S svojimi igrami sem bil zelo zadovoljen, tudi z današnjo proti Velenj-čanom. Še posebej sem vesel zmage proti Slatinšku."
Bowling • Podjetniška liga
Saška bar v rahli prednosti
Deveti krog je ponudil tri izenačene dvoboje, manjšo prednost pred zadnjima krogoma pa si je priigrala ekipa Saška bara. Ta je znova dosegla najboljši ekipni rezultat kroga (2832), ob tem pa ima kar tri posameznike med najboljšo deseterico
-	Robert Kurež je drugič zapored igralec kroga. V najboljši deseterici sta tokrat kar dve ženski, dva predstavnika pa imata še ekipi MO Ptuj in MP Ptuj.
Z remijem sta se razšli ekipi Tame-sa in MP Ptuja, minimalni zmagi pa sta si priigrali ekipi Elektra Maribor in MO Ptuj. Slednja bi za držanje koraka z vodilno ekipo Saške sicer potrebovala višjo zmago, a jo je zapravila v zadnji igri (pred tem je vodila 5:1).
Rezultati 9. kroga: Tames - MP Ptuj 4:4, Radio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor 3:5, Mestna občina Ptuj
-	Talum 5:3, Saška bar - Boxmark Team 8:0, VGP Drava - Javne službe Ptuj 8:0. Prosta je bila ekipa Da-MoSS.
1.	SAŠKA BAR 8 2832 51 169,8
2.	MESTNA OBČ. PTUJ 8 2760 48 162,6
3.	TAMES	9 2698 42 165,8
4.	RADIO-TEDNIK 9 2453 40 155,4
5.	DAMOSS 8 - 37 161,0
6.	TALUM8	2509 34 160,7
7.	VGP DRAVA 8 2399 34 160,2
8.	ELEKTRO MARIBOR8 2347 31 151,8
Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Robert Kurež (Saška bar) 740, 2. Zvonko Čerček (MP Ptuj d.o.o.) 726, 3. Branko Ke-lenc (VGP Drava) 719, 4. Danica Šegula (Tames) 716, 5. Marko Šamperl (Saška bar) 711, 6. Tadej Vreže (MO Ptuj) 708, 7. Aleš Korošec (Saška bar) 701, 8. Lea Mohorič (M P Ptuj, d. o. o.) 701, 9. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 695, 10. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 692.
9.	MP PTUJ D. O. O. 8 2663 27 157,7
10.	BOXMARK TEAM 8 2076 16 129,6 11 JAVNE SLUŽBE P. 8 - 0 115,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Jani Kramar (Da-MoSS), povprečje 189,5, 2. Robert Kurež (Saška bar), 183,3, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj), 180, 4. Branko Kelenc (VGP Drava), 177,3, 5. Marko Šamperl (Saška bar), 175,4, 6. Silvo Strauss (DaMoSS),
174.4,	7. Marjan Varvoda (MO Ptuj), 172,9, 8. Robert Šegula (Tames),
172.5,	9. Igor Vidovič (Tames) 172,5, 10. Aleš Korošec (Saška bar) 171,8.
Pari 10. kroga: ponedeljek, 21. 11., ob 17.30: Javne službe Ptuj -Elektro Maribor, Radio-Tednik Ptuj -MP Ptuj; ob 20.00: Talum - Boxmark Team, VGP Drava - Saška bar, Mestna občina Ptuj - DaMoSS. Prosta je ekipa Tamesa.
JM
Športno plezanje • Mina Markovič
»Verjamem v svoje sposobnosti in uživam v plezanju«
23-letna Mina Markovič se
je s športnim plezanjem začela ukvarjati pred približno 12 leti; takrat se je na Ptuju prvič srečala s plezalno steno in se zaljubila v ta šport. V naslednjih letih se je z izjemno voljo in trdimi treningi razvila v eno najboljših športnih plezalk sveta. Dve tekmi pred koncem letošnje sezone svetovnega pokala v težavnostnem plezanju je vodilna v skupnem seštevku, obenem pa zaseda tudi 1. mesto na svetovni rang lestvici mednarodne plezalne zveze IFSC. Z njo smo se pogovarjali pred tekmo svetovnega pokala v Kranju, ki bo na sporedu ta konec tedna.
Čemu v prvi vrsti pripisuješ letošnje odlične rezultate?
M. Markovič: „Težko bi rekla natančno, saj sem že lani delala podobno. Morda je edina razlika v tem, da lani nisem toliko verjela v svoje sposobnosti. Še vedno imam veliko pomanjkljivosti pri svojem plezanju, vendar jih s sistematičnim treningom vztrajno odpravljam. Rezultati so samo posledica in dokaz tega dobrega dela - z leti se po koščkih vse postavlja na pravo mesto."
Kaj se je spremenilo v procesu treninga?
M. Markovič: „Nič bistvenega, čeprav vsako leto dodajamo nekatere nove elemente. Razlika je morda le v tem, da smo letos imeli več skupnih reprezentančnih treningov s selektorjem Simonom Margonom in trenerjem Romanom Krajni-kom po različnih stenah v Sloveniji in tudi v tujini, kjer smo sodelovali s tujimi plezalci."
Opazno je, da v plezanju uživaš.
M. Markovič: „Če v plezanju ne bi uživala, potem bi mu težko namenjala toliko časa. V vsaki stvari si lahko uspešen le, če jo delaš s strastjo. Na treningih je včasih tudi težko, a mi izzivi predstavljajo le še dodatni 'gušt'."
Kakšno je sodelovanje s trenerjem Romanom Kraj-nikom, selektorjem Simonom Margonom in sotek-movalkami v ekipi?
M. Markovič: „Med nami vsemi je sodelovanje zelo dobro in konstruktivno. Tudi med sabo se redno posvetujeta, skupaj sestavljata trening ... Če imaš za sabo dobro ekipo, potem je tudi vzdušje na sami tekmi in v coni priprave boljše. Vsi smo zelo motivirani in tudi energija v ekipi je drugačna, zelo pozitivna."
Kako usklajuješ šolske in športne obveznosti in kako ti študij pomaga pri pripravah na tekme?
M. Markovič: „Glede na to da sem veliko časa odsotna, študijske obveznosti izpolnjujem precej uspešno. Morda ne gre iz leta v leto vse redno, a sem vseeno že v 4. letniku študija psihologije. Tega pa ne izkoriščam za analiziranje sebe: sem mnenja, da je bolje ostati čim dlje od teorije. Pri pripravi in plezanju se držim tiste prakse, ki mi je doslej prinašala uspeh."
Veliko časa si na potovanjih iz enega kontinenta
»Rivalstvo naju žene naprej«
Maja Vidmar, sotekmovalka iz reprezentance: „Z Mino sva na tek-movališču tekmici toliko, kot to pač zahteva šport. Sicer sva prijateljici in se zaradi rezultatov ene ali druge ne gledava grdo. Vedno ji želim čim boljše rezultate: vsaka pač zase pleza tako, kot v tistem trenutku najbolje zna. To rivalstvo na najvišjem nivoju naju obe žene naprej, saj je težko biti najboljši že v Sloveniji kaj šele v svetovnem pokalu."
Tomo Česen (predsednik organizacijskega odbora tekme v Kranju), Bojan Rotovnik (predsednik PZS), Mina Markovič in Natalija Gros na tiskovni konferenci v Ljubljani. Mina je vodilna tekmovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, Natalija je po več kot 15 letih nastopanja končala tekmovalno pot.
na drugega: kako prenašaš časovno razliko in kako poteka aklimatizacija?
M. Markovič: „Zelo sem že navajena potovanj in prehajanja časovnih pasov, tako da pridem na tekmovanje in poskušam odmisliti časovno razliko ter se kar najhitreje pripraviti na tekmovanje. Podobno je tudi ob prehodu domov: po kakšnem dnevu ali dveh sem že v normalnem ritmu."
Kakšne so razlike med nastopanjem v ZDA, na Kitajskem, na Bližnjem vzhodu ali v Evropi?
M. Markovič: „Tekme so vsepovsod dobro organizirane; marsikatera uveljavljena tekma v kakšni od močnejših plezalnih držav Evrope je lahko slabše organizirana od npr. Kitajske. Bistvenih razlik za tekmovalke ni."
Kje si se najbolje počutila?
M. Markovič: „Nimam kakšne 'najljubše' tekme; največji izziv mi predstavlja belgijski Puurs, kjer še nisem dosegla tega, kar bi rada. Tekmovanje je tam dobro organizirano, stena pa res famozna."
Katera letošnja zmaga ti pomeni največ?
M. Markovič: „Nobena ne izstopa, vse so mi enako pomembne!"
Dvakrat sta z Majo slavili dvojno zmago, v francoskem Brianconu in v jordanskem Amanu.
M. Markovič: „To je zaradi
ekipnega uspeha res nekaj posebnega. Prepričana sem, da sva sposobni tak dosežek še ponoviti."
Kako ste proslavljali zmage?
M. Markovič: „Letos so si tekmovanja sledila iz tedna v teden, zato praktično ni bilo priložnosti za pravo slavje. Po tekmi smo le še spakirali kovčke in na letalo. To bomo lahko nadomestili šele v decembru, ko bo sledil dvo- ali tritedenski premor."
V svetovnem pokalu letos izstopate tri: ob tebi še Vid-marjeva in Kimova.
M. Markovič: „Vsaka ima boljše in šibkejše točke, vse smo tudi odlično pripravljene, zato smo vse sposobne odple-zati vrhunsko."
Kje je zaostala konkurenca, predvsem Avstrijke, ki so v preteklih letih krojile vrh?
M. Markovič: „Avstrijska ekipa je še vedno zelo močna, kar se vidi tudi po rezultatih na SP. Rekla bi, da je na njih treba vedno računati."
»Mina ima še veliko rezerv«
Roman Krajnik, trener Mine Markovič: „Mina se je razvila v vrhunsko športno plezalko, na takšnem visokem nivoju pa poteka tudi delo z njo - o tem lahko govorim samo v presežkih v pozitivnem smislu. Njena največja prednost je izjemna moč, saj je ena izmed najmočnejših, če ne celo najmočnejša plezalka v svetovnem pokalu. Ima še kar nekaj pomanjkljivosti v sami tehniki, čeprav smo letos na tem področju storili velik korak naprej. Pred njo so še številni izzivi: svetovna in evropska prvenstva, nove zmage v svetovnem pokalu ..."
Simon Margon, selektor reprezentance: „V zadnjih dveh letih je Mina zaradi odličnega treniranja naredila velikanski preskok in je ena izmed najuspešnejših plezalk na svetu. Je izjemno vzdržljiva, ima pa še ogromno rezerv: v balvanih ji npr. manjka eksplozivnosti, napreduje lahko v tehniki ... Skupaj s trenerjem tudi zelo dobro sodelujemo, kar je razvidno iz njenih rezultatov. Reprezentanco sem prevzel lani in v prvem letu nisem želel preveč pritiskati na tekmovalke s skupnimi treningi. Letos sem to postopoma spremenil, veliko pa sem delal tudi na medsebojnem zaupanju. S tem je vse veliko lažje."
Kako razločuješ balvan-sko in težavnostno plezanje?
M. Markovič: „Že tri leta nastopam v obeh disciplinah, še vedno pa dajem poudarek težavnosti. Res pa je, da mi balvani zaradi odlične fizične pripravljenosti ustrezajo, vendar moram popraviti še veliko drugih stvari, da bi bili rezultati konstantno dobri."
Koliko treninga procen-tualno namenjaš eni in koliko drugi disciplini?
M. Markovič: „Balvane treniramo bolj na začetku leta, pa še to ne povsem zavestno. Okoli 90 procentov treninga še vedno posvečam težavnosti, balvani so bolj podpora temu."
Trener ocenjuje, da si izjemno močna plezalka: koliko lahko to izkoriščaš pri balvanih?
M. Markovič: „To moč včasih kar preveč izkoriščam; sploh ob dnevih, ko se počutim močna. Takrat pozabljam na tehniko in se katerih stvari lotim na težji način. Ko pa to moč izkoristim tam, kjer je to res potrebno, potem je to moja velika prednost."
Kakšen je občutek ob tem, da si prva plezalka sveta?
M. Markovič: „Super! Največ mi pomeni to, da se lahko 'igram' na steni, da sem sproščena in da lahko plezam tako, kakor si zaželim."
Si vodilna tekmovalka v svetovnem pokalu: se ti v misli že prikrade končno zmagoslavje?
M. Markovič: „Zavedam se, da sem sposobna zelo dobrega plezanja. Če naredim to, bodo pozitivne posledice prišle same od sebe."
Jože Mohorič
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Domjanova tretja pionirka v Sloveniji
Atletska zveza Slovenije sredi novembra po tradiciji razglasi najboljše atlete v vseh starostnih kategorijah. Pri članih sta si laskavi naslov prislužila letošnji svetovni podprvak v metu kladiva Primož Kozmus, pri ženskah pa metalka kopja Martina Ratej. Letos se med prve tri ni uspelo uvrstiti Nini Kola-rič, zato pa je ptujsko atletsko čast v Sloveniji zastopala pionirka Veronika Domjan, ki so jo slovenski atletski trenerji in atletski delavci uvrstili na tretje mesto med pionirkami. Domjanova se je lani izkazala z več naslovi državne prvakinje v metu diska in krogle. V metu diska je postavila državni rekord, saj ji je kot prvi uspelo kilogram težko orodje vreči več kot štirideset me-
Veronika Domjan (v sredini) se je v pionirski kategoriji uvrstila med trojico najboljših v Sloveniji.
trov. „Priznanje je potrditev nov zagon za nadaljnje delo v Ljubljani povedala Domja-
za moje delo, trud in seveda v atletiki," je z zadovoljstvom nova.
vztrajnost. Daje pa mi tudi v očeh v petek po prireditvi	Uroš Esih
Športni novički
Plavanje • Pokal mesta Celje: osebni rekordi Ptujčanov
V Celju je prejšnji vikend potekal mednarodni plavalni miting Pokal mesta Celja za mlajše generacije. Skupno je bilo prijavljenih kar 385 plavalcev iz 39 klubov, ki so prišli iz BiH, Hrvaške in Slovenije.
Plavalni klub Terme Ptuj je imel pet predstavnikov: Loro Grobelšek, Nušo Šerbec, Tinkaro Sternad, Aljaža Puža in Tima Vidoviča, ki jih je spremljal trener Jure Rozman. Osnovni cilj mladih tekmovalcev je bil izboljšati osebne rekorde, pri čemer so bili uspešni, saj so
jih v vseh disciplinah priplavali kar enajst. Prav posebej se je izkazal Tim Vidovič, saj je v njegovi paradni disciplini 100 metrov prsno osvojil 2. mesto z osebnim rekordom 1:09:05, kar je celo drugi najboljši čas med mladinci na lestvici PZS. Na stopničke je stopila tudi Lora Grobelšek, ki je na 50 metrov hrbtno dosegla čas 32:02, kar je zadostovalo za 3. mesto, hkrati pa je njen rezultat tudi tretji najboljši čas na lestvici PZS v tej disciplini. Pravi časovni napredek sta naredila omenjena tekmovalca še v drugih disciplinah, in sicer Vidovič na 200 metrov prsno, Grobelškova pa na 50 in 100 metrov prosto. Izmed treh svojih najboljših znamk se je Aljaž Puž najbolj izboljšal na 400
Tri mlade ptujske boksarke
Nuša Šerbec, Lora Grobelšek, Tim Vidovič in Aljaž Puž
metrov prosto, kjer je sedaj njegov mejnik postavljen na 4:47:32.
Jure Rozman: „Večinoma so plavalci odplavali osebne rekorde, vendar je zimsko državno prvenstvo že zelo blizu (na sporedu bo ob koncu januarja, op. a.). Tam moramo popraviti osebne rekorde na 50 metrov za kakšno sekundo in na 100 metrov za približno 2 sekundi. S tem bi dovolj izboljšali rezultate z letnega DP in namesto štirih četrtih mest prišli do uvrstitev med prve tri."
Boks • 2. SBL: mladi nabirajo izkušnje
Železničarski boksarski klub Maribor je pripravil drugi krog tekmovanja v 2. slovenski ligi, v kateri
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14
Mlajši nogometaši Aluminija so bili minuli konec tedna dokaj uspešni, saj so dvakrat slavili in enkrat izgubili. Poraz so doživeli mladinci v Celju proti Šampionu in to kljub temu da so bili boljši ter imeli številne priložnosti. Zato pa so bili uspešni kadeti, ki so kljub oslabljeni sestavi premagali sovrstnike iz Celja. Z novimi tremi točkami so trdno na 4. mestu prvenstvene razpredelnice, kar je vsekakor velik uspeh. Mladi do 14 let so gostili sovrstnike iz Žalca in jim dodobra napolnili mrežo.
1. SML
REZULTATI 14. KROGA: Šampi-on Celje - Aluminij 2:0, Maribor -Mura 05 3:0, NOGA Triglav - NŠ R. Koren Dravograd 3:4, FC Koper -CM Celje 4:4, HIT Gorica - IB Interblock 3:1, Bravo Publikum - Krka 1:0, Olimpija - Krško 3:1, Rudar Velenje - Domžale 3:2
1.	HIT GORICA 14	9	4	1	40:14	31
2.	DOMŽALE 14	8	4	2	38:20	28
3.	OLIMPIJA 14	7	4	3	27:18	25
4.	MARIBOR 14	7	2	5	32:20	23
5.	FC KOPER 14	7	2	5	27:15	23
6.	RUDAR VELENJE 14	7	2	5	26:25	23
7.	B. PUBLIKUM 14	6 4	4	15:21 22
8.	ŠAMPION CELJE 14	6 2	6 25:28 20
9.	IB INTERBLOCK 14	6 2	6 18:22	20
10.	NOGA TRIGLAV 14	5	4	5	23:23	19
11.	MURA 05 14	6 1	7	18:28 19
12.	CM CELJE 14	3	6	5	22:24	14
13.	DRAVOGRAD 14	3	5	6 17:22	14
14.	ALUMINIJ 14	4	2	8 16:25	14
15.	KRKA 14	2	5	7	19:32	11
16.	KRŠKO 14	1 1	12	17:44	4
ŠAMPION CELJE - ALUMINIJ 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Janžič (21.), 2:0 Jankovič (90.)
ALUMINIJ: Cvet i č, Cesar, Pulko (Trep), Horvat, Jus, Dvoršak - Špe-har, Strel, Damše (Vindiš), Legčevič (Babšek), Petek, Ki rič. Trener: Primož Gorše.
1. SKL
REZULTATI 14. KROGA: Šampion Celje - Aluminij 0:1 (0:0), Maribor
-	Mura 05 4:1, NOGA Triglav - NŠ R. Koren Dravograd 1:2, FC Koper
-	CM Celje 3:0, HIT Gorica - IB Interblock 1:0, Bravo Publikum -Krka 4:2, Olimpija - Krško 3:0, Rudar Velenje - Domžale 3:0
1.	FC KOPER 14 14 0 0 51:9 42
2.	MARIBOR 14 10 1 3 46:12 31
3.	NOGA TRIGLAV	14	9	2	3	33:12	29
4.	ALUMINIJ	14	8	3	3	27:18	27
5.	DOMŽALE	14	6	5	3	22:20	23
6.	OLIMPIJA	14	6	2	6	26:17	20
7.	IB INTERBLOCK	14	6	2	6	16:15	20
8.	RUDAR VELENJE 14	5	3	6	16:13	18
9.	B. PUBLIKUM	14	5	2	7	13:19	17
10.	CM CELJE	14	5	1 8	16:24	16
11.	KRKA	14	5	0 9	16:29	15
12.	MURA 05	14	4	3	7	14:30	15
13.	KRŠKO	14	5	0 9	13_36	15
14.	DRAVOGRAD	14	3	4	7	15:31	13
15.	HIT GORICA	14	2	5	7	8:15	11
16.	ŠAMP. CELJE	14	1	3	10	5:37	6
ŠAMPION CELJE - ALUMINIJ 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Zečevic (70. iz 11-m)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Planinšek (Novak), Gerečnik, Novačan, Kelc, Fafura, Brence, Špehonja, Podbre-žnik (Rogina), Zečevič, Vrbanec (Ha-meršal). Trener: Bojan Špehonja.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - Žalec 11:0, CM Celje - Šampion Celje 1:0, Pobrežje - Brežice 1:2, NŠ R. Koren Dravograd - Tehno-stroj Veržej 0:1, Tezno Maribor -Nafta 2:0, Rudar Velenje - Maribor
tekmujejo boksarji in boksarke, ki imajo manj kot pet dvobojev. To avtomatsko pomeni, da se s to ligo širi baza tekmovalcev, ki si tukaj nabirajo prve izkušnje. V Mariboru je bilo prijavljenih kar 40 boksarjev in boksark iz 11 slovenskih klubov. Med njimi je bilo šest predstavnikov BK Ring in en član BK Legionar.
Mlajši mladinec iz BK Ring Timotej Pučko je v poltežki kategoriji do 68 kg premagal Jana Bolha. V vel-terski članski kategoriji smo videli ptujski obračun, v katerem je bil član Legionarja Damir Lenart boljši od ringovca Kristijana Bigca. Bk Ring je imel na tekmovanju tudi tri dekleta, izmed katerih je po pričakovanjih zmagala Monika Božičko, medtem ko sta Urška Horvat in Anja Jabločnik izgubili.
David Breznik
2:2, Nissan Ferk Jarenina - Železničar 3:2, Dravinja - Mura 05 1:0
1.	CM CELJE 15 12	3	0	80:11	39
2.	MARIBOR 15 12	3	0 66:7	39
3.	ALUMINIJ 15 12	2	1 77:4	38
4.	RUDAR VELENJE 15 10 2	3	43:33	32
5.	POBREŽJE 15 9	1	5	25:16	28
6.	FERK JARENINA 15 8 2	5	32:28	26
7.	ŽELEZNIČAR 15 7	0	8	19:42	21
8.	MURA 05 15 6 2	7	21:28	20
9.	ŠAMPION CELJE 15 6 1	8	29:13	19
10.	NAFTA	15	6 0	9	32:36	18
11.	TEH. VERŽEJ	15	4	2	9	20:45	14
12.	TEZNO MB	15	4	2	9	16:46	14
13.	DRAVINJA	15	4	1	10	19:65	13
14.	BREŽICE	15	4	0	11	14:43	12
15.	DRAVOGRAD 15	3	1	11	11:33	10
16.	ŽALEC	15	1 2	12	10:75	5
ALUMINIJ - ŽALEC 11:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Šavorič (4.), 2:0 Hreljič (17.), 3:0 Petrovič (22.), 4:0 Brec (31.), 5:0 Gale (34.), 6:0 Hreljič (40.), 7:0 Petrovič (44.), 8:0 Ku-kovec (49.), 9:0 Hreljič (51.), 10:0 Panikvar (60.), 11:0 Kukovec (70.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Dobnik, Muharemi (Bračič), Šavo-rič, Elšnik, Zorec (Vinter), Hreljič, Brec, Petrovič (Kukovec), Gale (Panikvar). Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA OB 13.30: Triglav - HIT Gorica; SOBOTA OB 15.00: Domžale - Olimpija; SOBOTA OB 17.00: Maribor - Luka Koper, Rudar Velenje - Nafta; NEDELJA OB 13.30: Mura 05 - CM Celje
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA OB 13.30: Dravinja Kostroj - Šampion Celje, Roltek Dob - Bela Krajina; NEDELJA OB 13.30: Krško - Aluminij, Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje, Garmin Šenčur - Bravo 1 Interblock
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Aluminij - NOGA Triglav (sobota ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Aluminij - NOGA Triglav (sobota ob 11.00)
Rokomet
1. MOŠKA NLB LEASING LIGA
PARI 10. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje (sobota ob 19.00), Ribnica Riko hiše - Maribor Branik, Istrabenz Izola - Trimo Trebnje, Krško - Loka, Celje Pivovarna Laško - Krka, Šmartno - Cimos Koper
1. A ŽENSKA LIGA
PARI 9. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I (sobota ob 19.00), Mlinotest Ajdovščina - Celjske mesnine, Olimpija - Krim Mercator, Burja Škofije - Naklo Tržič, Antrum Sežana - Krka, Veplas Velenje - Piran
1.	B MOŠKA LIGA
8.	KROG: Velika Nedelja Carrera Opryl - Sevnica
2.	MOŠKA LIGA
9.	KROG: Drava Ptuj - Mokerc Ig (sobota ob 19.00), Mitol Sežana -Moškanjci Gorišnica (sobota ob 19.00)
Kegljanje • 1. b ženska liga
9. KROG: Miklavž - Drava Deta Center (sobota ob 16.30)
3.	MOŠKA LIGA - VZHOD
9. KROG: Prepolje - Drava Deta Center (sobota ob 18.30)
Odbojka • 3. ženska liga - vzhod
5. KROG: AS Prstec Ptuj - Črna (sobota ob 17.00 v gimnazijski telovadnici)
Mali nogomet • ZLMN Ormož 2011
Pari 1. kroga: sobota, 19. 11., Športna dvorana Hardek: Mladost Miklavž 1 - Lordi Ivanjkovci (13.00), Tomaž - Transport Vičar Vičanci (13.40), Mladost Miklavž 2 - Transport Brlek Cvetkovd (14.20), Pu-šenci - Jerebič Črni ribič (15.00), Inox ograje Majcen - Čistilni servis Safir (15.40), Pristan Frankovci - Beno Udrih Team Gaja (16.20).
Danilo Klajnšek, UK
Futsal • Mlajše selekcije
S tekmovanjem so pričeli tudi v ligah mladih. Ptujski klub letos nastopa v konkurenci U-13, U-15 in U-18. Minuli vikend so odigrali turnirje v Benediktu, Velikih Laščah in Rogatcu. V ligi U-13 je ekipa Restavracija Pan iz Kidričevega na 2. mestu, pri U-15 pa celo vodi na lestvici.
LIGA U-13
1.	RAY BAN 5	5	0 0	47:1	15
2.	PAN KIDRIČEVO 5	4	0 1	33:4	12
3.	BENEDIKT 5	2	12	13:16	7
4.	DOBREPOLJE 2	2	0 0	17:2	6
5.	FRAGMANT E. 4	2	0 2	16:8	6
6.	O. KOBARID 2	0 11	1:10	1
7.	MLADI JESENICE2	0 0 2	1:16	0
8.	PREDIL. LITIJA 2	0 0 2	1:31	0
9.	SLOV. GORICE 5	0 0 5	1:42	0
SLOVENSKE GORICE - RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO 0:9 (0:4) STRELCI: 0:1 Jesenek (4.), 0:2 Brglez (6.), 0:3 Brglez (6.), 0:4 Br-glez (7.), 0:5 Mohorko (10.), 0:6 Mo-horko (11.), 0:7 Mohorko (13.), 0:8 Jesenek (13.), 0:8 Mohorko (14.)
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO - BENEDIKT 8:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Milic (1.), 2:0 Mohorko (3.), 3:0 Jesenek (6.), 4:0 Brglez (6.), 5:0 Milič (9.), 6:0 Mohorko (10.), 7:0 Milič (12.), 8:0 Petek (14.)
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO: Pšajd, Jesenek, Mohorko, Brglez, Petek, Milič.
4.	DOBREPOLJE 4	1 2	1	3:5	5
5.	VELIKE LAŠČE 2	10	1	6:2	3
6.	PREDIL. LITIJA 2	1 0	1	2:2	3
7.	KIX AJDOVŠČINA 5	1 0	4	6:15	3
8.	FSK STRIPY 2	0 0	2	1:9	0
9.	MALA NEDELJA 3	0 0	3	0:15	0
GOJA - FRAGMANT EXTREM
0:6 (0:4)
BIOTERME MALA NEDELJA -GOJA 0:5
GOJA: Perger, Pernat, Furjan, Hliš, Krivec, Ekart, Lončarič.
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO - FK DOBREPOLJE 4:1 (0:0)
KIX AJDOVŠČINA - RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO 1:9 (1:5)
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO: Koser, Rebernišek, Škerget, Stajn-ko, Kores, Koletnik, Bauman, Lesjak, Šprah, Munda.
LIGA U-18
LIGA U-15
1.	PAN KIDRIČEVO 5 5 0 0 23:3 15
2.	FRAGMANT E. 5 3 11 14:4 10
3.	GOJA PTUJ 4 2 11 8:7 7
1.	DOBOVEC T. J. 5 5	0	0	40:3	15
2.	SEVNICA 2 2	0	0	8:4	6
3.	GLIN NAZARJE 4 2	0	2	12:14	6
4.	KEBELJ M. P. 3 1	0	2	10:9	3
5.	AVTO KOLETNIK 2 1	0	1	5:8	3
6.	PAN KIDRIČEVO 3 1	0	2	8:13	3
7.	VEP. VELENJE 5 0	0	5	5:37	0
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO - GLIN NAZARJE 1:6 (0:0)
VEPLAS VELENJE - RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO 2:7 (1:2)
DOBOVEC TRGOVINE JAGER -RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO 5:0 (2:0)
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO: Rosič, Gasenburger, Arnuš, Štum-berger, Čuš, Trebovšek.
Danilo Klajnšek
Podlehnik • Paleta martinovanjskih prireditev
Večeri mošta, vina, petja in harmonike
V Podlehniku se je v okviru letošnjega martinovanja zvrstila cela vrsta prireditev in srečanj, saj praktično ni bilo dneva, da se ne bi kje kaj dogajalo. Odlično so bili obiskani številni pušlšanki na vinogradniških kmetijah, osrednji prireditvi pa sta se zgodili na Gorci in v vaški dvorani, kjer so imenovali novega občinskega vinogradnika.
Etnografski muzej na Gorci je bil središče dogajanja kar tri večere zapored. Prvi večer so organizatorji (Turistično društvo Podlehnik) namenili predstavitvi zbirke starega orodja in pripomočkov, ki se povečuje in izpopolnjuje iz dneva v dan. Hkrati jim je Zdenka Golub predstavila vsebino dveh avtorskih publikacij, ki sta izšli lani in letos: Vodnik po občini Podlehnik ter Na mavrični strani Haloz.
Drugi večer so se obiskovalci lahko lotili ročnega ličkanja koruze in tre-bljenja buč, kot so to počeli dedki in babice, seveda ob spremljavi igranja harmonike in petja. Da je bilo vzdušje še bolj avtentično, so si „delavci" spekli goro slastnega kostanja, in da je lažje šel po grlu, so ga pridno zalivali z letošnjim moštom.
Tretji martinovanjski dan na Gorci je izzvenel v spravilu klopotca, ki ga bodo ponosno postavili naslednje
Trije martinovanjski večeri so se letos zgodili v etnografskem muzeju na Gorci; na enem izmed njih so se zbrani lahko zabavali ob ročnem ličkanju koruze in trebljenju buč, ki so ga dobro podprli s petjem, igranjem na harmoniko ter pečenim kostanjem in moštom.
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (5. del)
Veliko je trgovin; kot ogromen nakupovalni center brez strehe. Mesto kot takšno je sicer lepo in urejeno, a zdi se mi, kakor da ga vsa ta neskončno potrošniška filozofija duši. Ta množica brezizraznih ljudi z odtujenimi očmi. Že tako se mi vse to oglaševanje in bliskanje zdi nasilno, zdaj pa si samo zamislite, da se je že
Foto: Matic Hriberšek
Znamenite CCTV (nadzorne) kamere
začela božična nakupovalna propaganda!
A dovolj o tem. Dobra plat, na primer, je javni promet. Ta je urejen, avtobusi vozijo redno, so dokaj poceni in veliko ljudi jih uporablja. Kar pa mi je še bolj všeč, so pa tramvaji. Tudi ti so zmeraj polni. In tako mi misel spet nanese na vprašanje, zakaj se jih je Ljubljana znebila. Kakorkoli že, v Not-tinghamu je infrastruktura urejena.
Nekoliko drugače je z ljudmi. Ko jih opazujem, se mi zdi, da večina pripada nekakšnemu "dnu" srednjega sloja. S tem mislim na ljudi, ki imajo ravno dovolj. Ne razumem, zakaj so ljudje s tem zadovoljni; niti tu, niti pri nas, saj posebej velikih razlik ni. O tem, da na obrobju mesta živi veliko ljudi s socialnega dna in pogled na te predele ni prav nič kraljev in prestižen, pa sem tako ali tako že pisal. Omenil bi samo še to, da je vsiljenega veliko nadzora. Nadzorne kamere so namreč na vsakem vogalu ter na in v vsaki stavbi. Nadzor mi prav zares ni všeč in me prav jezi, da se podobno dogaja pri
leto avgusta. Vseh treh srečanj na Gorci se je udeležilo preko 100 obiskovalcev.
Minulo soboto zvečer pa so ljubitelji martinovanja zapolnili dvorano vaškega doma v središču Podlehnika, kjer so ob bogatem kulturnem programu opravili šaljiv krsta mošta in imenovali novega vinogradnika leta. Ob voditeljici programa Golubovi sta zbranim v dvorani veliko o nekdanjih martinovanjskih šegah in običajih pripovedovali članici skupine za ohranjanje starih običajev Tatjana in Marica, zapeli in zaigrali so ljudski godci Haloški veseljaki pod vodstvom Franca Butolna, harmonike pa so raztegnili mladi fantje Boštjan, Primož in Milan. Za humorno obarvan krst mošta sta letos poskrbela Drago in Stanko, prav tako člana skupine za ohranjanje starih običajev.
Seveda tudi letos ni šlo brez poz-
dravnega nagovora domačega župana Marka Maučiča in poslanca Branka Mariniča, osrednji del srečanja pa je predstavljalo imenovanje vinogradnika leta: častno titulo je za prihodnje leto iz rok dosedanjega vinogradnika leta Franca Toplaka prejel Franc Pajnkiher, obema pa je predsednik Turističnega društva Milan Vidovič izročil še posebna priznanja. Kot je v Podlehniku v navadi, je novi vinogradnik leta moral donirati sod vina, ki so ga zbrani na srečanju ob obloženih mizah sladkih in slanih martinovanj-skih dobrot skoraj izpraznili ... Po neuradnih informacijah je po grlih na sobotni večer steklo okoli 80 litrov vinske kapljice, ostalo pa jih je še kakšnih dvajset litrov.
Za pravi, uradni krst mošta so v Podlehniku poskrbeli že teden dni prej: pri Novi cerkvi v Stanošini ga je opravil pater Martin Gašparič.
SM
Podeželje — lepša plat Anglije
Mesto Nottingham. Več kot tristo tisoč prebivalcev šteje. Vanj ne zahajam posebej rad. Čeprav za tukajšnje razmere ni posebej veliko, se v njem vseeno izgubljam. Pa ne fizično. Toliko je ljudi, nenehnega hrupa, vseh mogočih zvokov, gneča vsepovsod, avtomobili, glasba, tisoče svetlečih izložb. Zares dobim občutek odtujenosti, izgubljenosti. Dojemam ga kot džunglo ali pa kot groteskno psihiatrično bolnišnico iz kakšnega filma ali gledališke predstave. Ampak takšna se mi zdijo vsa večja mesta ...
Foto: Matic Hrieršek
Notranjost enega izmed nakupovalnih centrov
Foto: Matic Hriberšek
Skupina proti ka pita I isti čn i h protestnikov, ki tabori na mestnem trgu
Foto: Matic Hriberšek
Mestni arboretum, v katerem so na ogled tudi nekatere papige
nas. Ljudje pa kakor tu sedijo in kimajo, da je pač potreben (čeprav se stopnja kriminala v Angliji ni znižala).
Vendar obstaja tudi veliko lepša plat. To je angleško podeželje; to je zares čudovito. Del naše univerze, kjer poučujejo agrikulturne zadeve ter veterino, je namreč lociran na kam-pusu dobrih dvajset minut vožnje vstran od glavnega dela univerze. Na čisto pravem podeželju. Vsake toliko se usedem na avtobus in zapeljem tja ... Tam je vse čisto drugače. Tiho, mirno, prostrano, ljudje te pozdravijo in poklepetajo, lahko greš do kmetov in kupiš njihove pridelke, prirejajo tržnice z lokalno hrano in podobno. Umirjenost in narava tam sta preprosto neprecenljivi.
Seveda je tudi tam nekaj zadev, s katerimi se ne strinjam, oziroma se po svojih načelih ne morem strinjati in jih sprejeti. Namreč aristokracija, ki je še precej globoko zasidrana v tukajšnjo kulturo. Vsaj pri večini ljudi. To je tisto, kar me najbolj odvrača, saj
ne sprejemam avtoritete, niti slučajno pa ne apriorne in podedovane. Kajti tu je tako, da ima vas svojega lorda, ki mu pripada večina ozemlja v celi vasi, kar pomeni, da je zemljo potrebno kupiti od njega. Prav tako se redkokdaj kaj zgodi brez modrokrvnega blagoslova ... Ampak tako je po celi Veliki Britaniji. Ožja in širša kraljeva družina si lasti ogromna posestva, vse sorte zgradb, celo gorovja. Pri nas je
to pač naloga Rimskokatoliške cerkve. Moj zaključek bi tako bil nekaj takšnega . Pokrajina je čudovita, imajo veliko ponuditi, tista ta prava kultura je ravno toliko krasna in čarobna kot vse ostale, ljudje pa so . Tako kot vsepovsod drugod: večino predstavljajo idioti, človečjaki, nekaj pa je tistih krasnih zvezd, s katerimi lahko spregovoriš tudi kakšno pametno besedo.
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS f
Primusove vinske zgodbe v Grand Hotelu Primus - DOBROTE IZ HALOZ
Petek, 18.11.2011, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII
Vstopnina 18 €; za upokojence, študente in člane skupine Facebook Terme Ptuj: 15 € NOVO: Nedeljska kosila v restavraciji Grand Hotela Primus Praznujte posebne trenutke malce drugače.
Cena nedeljskega kosila med 12. in 15. uro je 19 € za odrasle, posebni popusti za otroke. Obvezna predhodna rezervacija do 18. ure v soboto.
Grand Hotel Primus °
Grand Hotel Primus °
OTROCI: Otroška matineja v Grand Hotelu Primus
Ob nedeljah, med 9. in 12. uro, smo za vas pripravili otroške delavnice ustvarjanja in gibanja.	£
Starši, preživite dopoldan ob kavi, medtem ko se otroci v vaši bližini zabavajo po svoje. Grand Hotel Primus £ Cena delavnice: 2 € na otroka

Grand Hotel Primus ^
Rimska hedonlstlčna večerja - vstopite v skrivnostni svet Rimljanov v Klubu Gemina XIII
Ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30. uro. Odrasli: 15 €y posebni popusti za otroke. Grand Hotel Primus £ GRAND HOTEL PRIMUS
Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). NOVO: Kopanje in kosilo v hotelskih bazenih Vespasianus Odrasli že od 23 C, otroci od 16 C. TERMALNI PARK
Ponudba meseca novembra (7.11.-30.11.)
Celodnevna karta za rekreacijo: 11,5 € /po osebi. Vstop od 9. do 11. ure (razen nedelje in prazniki). Družinska karta že od 33 €.
POGREJTE SE V HLADNIH DNEH: NAJEM ZASEBNE SAVNE ANTINOOS. plačate 2 uri, koristite 4 ure REDNA CENA: 80,00 € PONUDBA MESECA: 60,00 € (do 2 osebi)
Pokličite nas za več dodatnih informacij.
fí.
Grand hotel primus -**** i/>
¿¡à* 1 Terrahi Part» S
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si,rezervacije@ferme-ptuj.si
Foto: SM
Kuharski nasveti
Kislo zelje
Rebrca s kislim zeljem
Foto: ASV
Včasih so ga bili verjetno v zimskih dneh že kar pošteno naveličani, danes pa se ponavadi še premalokrat znajde na naših krožnikih. Kislo zelje je odličen način, kako na sezonski način telo preskrbeti z obiljem vitaminov, mineralov in črevesju prijaznih snovi. Že Hipokrat, grški antični zdravnik, je bil velik ljubitelj kislega zelja. Sodeč po njegovih zapisih, je trdil, da je uživanje kislega zelja pri pacientih delovalo izjemno čistilno, pomagalo jim je pri izgubi odvečne telesne teže in pri odpravljanju prebavnih težav.
Dušeno zelje
Kraško slanino narežemo na majhne kockice, nariba-mo korenje in nasekljamo česen. Vse to prepražimo na olivnem olju, nato damo v lonec še kislo zelje. Dušimo 20 minut, dodamo različne začimbe: jušno kocko, malce česna in čebule v prahu, obvezno pa tudi posušen čili, zato je kislo zelje na koncu prav simpatično pikantno. Dušimo še kakih 20 minut.
Praženo zelje
Čebulo drobno naseklja-mo in jo prepražimo na olju. Zelje operemo, ga posebej skuhamo in odcedimo ter ga dodamo olju in čebuli. Dodamo še malo rdeče sladke paprike in poljubno dosolimo z vegeto. Vse skupaj dobro prepražimo tako, da se skoraj zapeče.
Zelje s krompirjem
Posebej skuhamo zelje in na kocke narezan krompir (vsakega v svoji posodi). Na
Zmanjšana gibljivost sklepov, njihovo otekanje in bolečina je pri psih, še posebej pri starejših, zelo pogosta težava. Vzrok je pogosto posledica vnetja sklepov ali artritisa, lahko pa težave nastopijo tudi zaradi drugih težav s sklepi. Pri obolenju sklepov pride do sprememb na sklepnem hrustancu, ki sicer v sklepih deluje kot zaščita za kostno
olju prepražimo čebulo in dodamo malo moke, rdeče sladke paprike in paradižnikove mezge. Vse skupaj še malo prepražimo in nato dodamo kuhano odcejeno zelje in krompir ter še malo zali-jemo z vodo, vendar samo toliko, da ostane še tako gosto kot omaka. Nazadnje dodamo malo popra, jušno govejo kocko in po potrebi dosolimo.
Zelje z jabolkom
Popražimo na maščobi čebulo, da malo porumeni, dodamo česen, da zadiši, dodamo eno naribano jabolko, še malo popražimo in nato dodamo zelje. Popramo, solimo, malo zalijemo z vodo ali juho in obvezno dodamo timijan. Kot priloga: matevž, ajdovi žganci, beli žganci, pražen krompir, krvavica, pečenka, šunka ...
Zelje z ocvirki
Na maščobi prepražimo čebulo, dodamo ocvirke, in ko zacvrčijo, še kuhano in odcejeno kislo zelje. Dodamo poper, mleto kumino in sol po potrebi. Nazadnje poprašimo z malo moke, po-pražimo in zalijemo z malo belega vina.
Kislo zelje z mletim mesom
Sestavine: 50 dag kislega zelja, 15 dag riža, 2 paradižnika, olivno olje, 40 dag mlete svinjine, mleta sladka paprika, 2 dl kisle smetane, 1 dl jušne osnove, maslo, sol, poper.
Riž skuhamo v osoljenem kropu in odcedimo. Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija. Na malo olja pražimo meso, da je lepo opečeno.
tkivo pred poškodbami zaradi skokov, drgnjenja in podobno. Hrustanec je neke vrste blažil-na blazina. Ko se prehitro obrabi, postane neelastičen, ali odmira, takrat se pojavi bolečina, pogosto otekanje sklepa in tudi manjša gibljivost prizadetega sklepa. Težave s hrustancem lahko nastanejo sistemsko po telesu zaradi vnetnih procesov, presnovnih motenj, mo-
Začinimo ga s soljo, poprom in sladko papriko. Model za narastke namažemo z maslom. Na dno damo polovico kislega zelja in nasekljanega paradižnika. Pokrijemo s plastjo mesa in riža, zaključimo z drugo polovico kislega zelja in paradižnika. Prelijemo z mešanico kisle smetane in jušne osnove. Pečemo približno 40 minut.
Kislo zelje s fižolom
Sestavine: 1/2 kg kislega zelja, 1/2 kg kuhanega fižola v zrnju, 1 žlica moke, malo ocvirkov, sol, lovor, 2 stroka česna, 2 šalotki, poper.
Zelju dodamo lovor, česen, šalotki, malo posolimo in ga skuhamo. Ko je kuhano, odstranimo česen in šalotki, ni pa nujno, dodamo kuhan fižol in iz moke narejen pod-met, dobro prevremo in zabelimo z ocvirki.
Istrska jota
Sestavine: 500 g kislega zelja, 200 g rjavega fižola, 1 dl olivnega olja, 400 g suhe svinjine, sol, črni poper v zrnu, 2 stroka česna.
Suho meso operemo in narežemo na večje kose. V loncu pristavimo odcejen fižol in narezano meso. Pri-lijemo toliko hladne vode, da sega za 2 prsta čez sesta-
tenj v metabolizmu mineralov, motenj v prekrvavitvi hrustanca in še bi lahko našteval.
Pri težavah, ki jih imajo kuž-ki s poškodovanim sklepnim hrustancem, prednjačijo predvsem težave pri vstajanju, težave med tekom, pri skokih, pri hoji po stopnicah. Med sprehodom se kužek pogosto ustavi in noče nadaljevati sprehoda. Artritis je pogost pri starejših kužkih, kjer se hrustanec tanjša ali povsem izgine. Negativen učinek ima prevelika telesna teža živali. Prebolele poškodbe sklepov, predvsem poškodbe, nastale zaradi preobremenitve sklepa ali mehaničnih nesreč, so vzrok artritisu v kasnejših
vine, pristavimo, zavremo in kuhamo, da se fižol skoraj zmehča. (Suh fižol solimo, ko je že kuhan, saj sol še upo-časnjuje že sicer dolgotrajno kuhanje.) Česen olupimo in drobno sesekljamo. V posodi pristavimo olivno olje, kislo zelje in sesekljan česen. Začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom, pokrijemo in počasi dušimo 30 minut. Fižol tik pred koncem kuhanja varčno posolimo (glede na slanost mesa), potem pa k njemu stresemo dušeno zelje; po potrebi prilijemo vodo. Zavremo in počasi ku-hljamo še 15 minut. Prekaje-no meso (lahko) zrežemo na manjše koščke, ki jih strese-mo v joto. Istrska jota ali jota po istrsko je lahko samostojna jed, h kateri ponudimo belo ali pa koruzno polento.
Kislo zelje s piščancem v pečici
Sestavine: 500 g kislega zelja, 50 g pečene slanine, 1 čebula, 4 piščančja bedra, sol, poper, 1 strok česna, 1 lovorjev list, olje.
Čebulo sesekljamo, slanino zrežemo na kockice, zelje na hitro splaknemo s hladno vodo. Na malo olja na hitro popečemo piščančja bedra, ki smo jih prej osolili. Nato vzamemo meso iz ponve in ga damo na toplo. Na olju po-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
letih. Tudi okužba sklepa z bakterijami lahko privede do uničenja sklepnega hrustanca in artritisa.
Lastnikom kužkov z omenjenimi težavami svetujem obisk v ambulanti. Ugotovili bomo vzrok za težave. Vsekakor bomo najprej izključili bolezen boreliozo, ki jo prenašajo klopi in ki je zelo pogost vzrok oteklim sklepom in bolečinam v njih. Pri diagnozi artritisa moramo vedeti, da je to bolezen, ki je ni mogoče popolnoma pozdraviti, vendar s kombinacijo ustreznih zdravil, pravilne prehrane in s predpisanimi gibalnimi vajami lahko sklepom povrne-
pražimo čebulo, da postekle-ni, dodamo slanino, še malo popražimo, nato dodamo še kislo zelje, lovor, česen ter sol in poper. Vse skupaj pre-pražimo in zalijemo z vodo. Zelje pol ure počasi dušimo, po potrebi dodajamo vodo. Ko se zmehča, na njega naložimo popečena bedra. Vse skupaj položimo v ogreto pečico na 200 stopinj in pečemo eno uro.
Kislo zelje s puranjim mesom
Sestavine: 70 dag pura-njega mesa, 1 rdeča paprika,
2	čebuli, 2 dl belega vina, 70 dag kislega zelja, lovorov list,
3	žlice olja, mleta sladka paprika, sol, poper.
Meso očistimo in narežemo na kocke. Papriki odstranimo semenje in jo narežemo na trakove. Na olju dobro popečemo narezano meso. Dodamo nasekljano čebulo in papriko, podušimo ter začinimo s soljo, sladko papriko in poprom. Dodamo zelje, lovorov list ter zalijemo z vinom in malo vode. Pokrijemo in dušimo približno 40 minut. Odstavimo in po želji vmešamo nekaj žlic kisle smetane.
Kislo zelje z mesom in kuhanim krompirjem
Sestavine: 1 glavica kislega zelja, 500 g krompirja, 2 večji čebuli, 2 rezini dimlje-ne slanine, 1 strok česna, 1 kg suhega svinjskega mesa (rebra), mleta sladka rdeča paprika, mlet črni poper, olje, lovorov list, 0,5 l piva.
Zelje narežemo na rezance, ga odcedimo in operemo v hladni vodi (če ni prekislo, ga ni potrebno prati). Čebulo olupimo in drobno narežemo. Slanino narežemo na drobne kockice. Krompir olupimo, narežemo na četrtine in ga skuhamo v nesoljeni vodi. Na malo olja pražimo slanino in čebulo, dokler
mo nekdanjo gibljivost in v prihodnje ohranjamo zdravje sklepnega hrustanca. Zaželeno je, da zdravljenje omenjenih težav začnemo čim prej, saj je pravočasno začeto zdravljenje, naj bo preventivno ali
čebula ne ovene, dodamo sesekljan česen in pražimo, dokler ne zadiši. Dodamo kislo zelje, lovorov list, pokrijemo ter na zmernem ognju dušimo približno pol ure oziroma dokler zelje ni mehko. Občasno premešamo in zalijemo s pivom. Pazimo, da se nam zelje ne prime dna posode. Na koncu dodamo mleto sladko rdečo papriko, popramo po okusu, dodamo kuhan krompir, premešamo in polovico zelja s krompirjem naložimo v pekač. Na zelje naložimo suho meso in ga potem pokrijemo z drugo polovico zelja. Pekač damo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 stopinj. Pečemo približno 45 minut, da se zelje po vrhu lepo zapeče.
Zeljne palačinke
Mleto meso prepražimo, dodamo kuhano kislo zelje ter začinimo. Spečemo (nesladkane) palačinke. V vsako damo malo nadeva, jo zavijemo in damo v pekač. Povrhu polijemo stepeno jajce s kislo smetano in muškatovim oreščkom ter spečemo.
Zelje z mesom in gobami
Za 4 do 6 oseb potrebujemo: po 230 g svinjskega, telečjega, ovčjega in govejega mesa, 230 g divjačine (po želji), 1 kg čebule, 230 g kuhanih gob, 120 g slanine, 230 g poljske ali kranjske klobase, 1 kg kislega zelja, olje, vodo ali čisto zelenjavno juho, sol, poper.
Kislo zelje operemo in skuhamo do mehkega. V večji kozici segrejemo olje in na njem popečemo narezano slanino. Dodamo čebulo, gobe in na kose narezano meso ter še nekaj minut pražimo. Zalijemo z vodo ali čisto zelenjavno juho in kuhamo, dokler meso ni mehko. Dodamo klobaso in prevre-mo. Začinimo po okusu.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
terapevtsko, garancija za čim daljšo ohranitev normalne mobilnosti živali in s tem tudi ustrezne kvalitete življenja, brez bolečin in v veselem, igrivem razpoloženju. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
Tačke in repki
i
Vnetje sklepov pri ostarelih kužkih
S pojavom hladnejših jesenskih dni se ponavadi stopnjujejo težave z gibalnim sistemom pri starejših kužkih. Največkrat gre za najrazličnejša šepanja živali, težko vstajanje, nerazpoloženost za daljše sprehode, otekanje sklepov na tačkah in izražanje bolečine s tresenjem živali in pospešenim dihanjem. Tudi letos je prispelo kar nekaj vprašanj s podobno temo: ali imajo njihovi kužki revmatizem ali artritis in kako jim lahko pomagajo.
Iščete svoj stil	^
Pletenine na tisoč in en način
Klavdija Rossi je doma v Dravinjskem Vrhu. Stara je 32 let, po poklicu poslovna tehnica, poročena, mama štirih otrok—treh sinov in punčke. Prosti čas v celoti posveča družini. Za akcijo Iščete svoj stil se je kot večina prijavila iz radovednosti in da bi si vzela nekaj časa zase.
Foto: Črtomir Goznik
Klavdija prej...
V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Klavdiji ugotovili mastno kožo. Ker se je prvič srečala s strokovno nego kože, so ji postopek nege podrobneje pojasnili, da se bo pri negi lažje znašla tudi doma, pri čemer bo uporabljala sredstva, ki ustrezajo njenemu tipu kože, saj je ta glede na tip zahtevna. Mastna koža je povečini nečista, se sveti, polna je razširjenih por in aken, zanjo je značilno prekomerno izločanje por. Pri negi take kože je najpomembnejše čiščenje, ki ga opravimo s čistilnim gelom, milom in peno. Izsušitev kože preprečuje uporaba tonika, čez dan je priporočljiva uporaba vlažilne emulzije. V kozmetičnem salonu so ji kožo površinsko očistili in s pilingom odstranili odmrle celice. Uredili so ji tudi obrvi.
Frizerka Sabina Vajda iz Frizerskega salona Stanka je lase pobarvala v živahno oranžno. Postrigla jih je asimetrično in zelo modno, posušila pa z roko ter jih stilizirala s pearl stylingom.
Vizažistka Minka Feguš se je glede na oranžno barvo las odločila, da obraz poudari
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
s toplo-hladnimi toni. Na oči je nanesla zelene tone z zabri-sanimi oranžnimi linijami, na ličnice je nanesla marelično bronz tone, ustnice pa poudarila z malo bolj svetlečimi rdečeoranžnimi toni.
„Mamici štirih nadebudne-žev bo vsaj še nekaj časa najljubši sproščen športni stil oblačenja. Trenutno si še ne more vzeti tistega prostega časa, ko bi se lahko oblekla v strogo eleganco in si privoščila večerjo s svojim dragim ob nežni glasbi in svečah. Ampak tudi ta čas bo prišel. Za Klavdijo sem v trgovini Stik izbrala nekaj kosov oblačil, ki se lahko kombinirajo in dopolnjujejo na več načinov. Izbrala sem pleten temno moder puli s kratkimi rokavi, temno modre legins hlače, sivo pleteno tuniko in pleten plašč v sivomodrih tonih. Temno moder puli in temno modre legins so oblačila, ki nam predstavljajo 'drugo kožo', torej neka bazna oblačila, na katera lahko oblečemo različne barve in modele tako oblek kot daljših puloverjev, tunike ... Sivomodra pletena tunika nesimetričnega in razigranega kroja je zelo upora-
ben kos oblačila, saj nam lahko predstavlja športni slog v kombinaciji z legins hlačami, pulijem in športnimi čevlji, in nasprotno: če pod tuniko oblečemo kakšne zanimive vzorčaste nogavice in dodamo škornje z višjo peto, smo že pri športni eleganci in mladostnem videzu. Sivomo-der pleten plašč je s svojimi nesimetričnimi vzorci tiste vrste oblačilo, ki poskrbi za razgibanost stajlinga in je dovolj, če pod njim izberemo enobarvne kose oblačil. Obutev za Klavdijo sem izbrala v
trgovini Alpina. Odločila sem za športni slog gležnjarjev. Prek legins hlač je obula še sive dokolenke, ki pa ne smejo ostati skrite, pač pa so pri takšnem športnem slogu lahko dodatek, ki popestri celo podobo. V novi podobi je Klavdija pripravljena za potepanje v naravi in lovljenje zadnjih toplih sončnih žarkov v teh jesenskih dneh. Seveda pa si lahko že v prihajajočih prazničnih dneh, četudi jih bo preživela na domačem kavču, omisli kakšno oblekico, brez zadržkov pri izbiri barv, samo črna barva naj še nekaj časa ostane v omari," je o modni preobrazbi Klavdije povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je Klavdija izbrala 30-minutno masažo hrbta. Z gladenjem in gnetenjem mišic se izboljšata krvni obtok in pretok limfe, raztegnejo se mišice in vezivna ter druga mehka tkiva. Zaradi masaže se v tkivih sprošča histamin, ki odpre krvne žile in s tem poveča dotok kisika in hranilnih snovi. Tudi sam dotik ima velik psihološki pomen, zlasti še v današnjem času. Vsi dejavniki masaže skupaj sprostijo telo in duha ter tako pripomorejo k dobremu počutju. Masaža je primerna za vse dele telesa, od glave do nog, je o pozitivnih vplivih masaže na splošno počutje človeka povedala kozmetičarka Tamara Galun.
MG
KOLEKTIV SALONA
niošKo m tensKo
FiU2£iiSCVO z Slomškova 22 10 % popust v novembru *
Duševno zdravje
Ko pride starost...
Matjaž se bliža 60. letu starosti in se zaveda, da se stara in prosi za nekaj napotkov, kako bi se čim bolj zdravo staral.
Seveda bom Matjažu dal nekaj napotkov, ki mu bodo, seveda, če jih bo upošteval, omogočili čim bolj zdravo staranje.
1.	Trenira naj svoj spomin. Matjaž naj se kar odpove domnevi, da začnejo možganske celice s starostjo odmirati in naj bo čimbolj duševno aktiven. Aktivni ljudje so namreč telesno in duševno bolj stimulirani, ker uživajo v višji kakovosti življenja. Matjaž mora biti torej čim bolj odprt za nove možnosti učenja.
2.	Ostati mora fizično aktiven. Telesna aktivnost je namreč najpomembnejša stvar za uspešno staranje .Matjaž naj poišče vsako možnost za dnevno rekreacijo ( hoja, plavanje in kolesarjenje so najprimernejši za njegove sklepe).
3.	Je naj zdravo. Sadje, zelenjava in polnozrnati izdelki niso le zdravi, ampak so tudi pot do dolgega življenja. Matjaž naj omeji nasičene maščobe, holesterol, sladkor in sol v prehrani. Uspešna dieta za zdravo staranje zajema tudi veliko vode.
4.	Znebi se naj slabih navad. Če hoče Matjaž živeti dolgo in zdravo, naj se izogiba alkoholu in nikotinu v vsaki obliki.
5.	Pazi naj na svoje razpoloženje. Matjaž naj se
osredotoči na tisto, kar je pomembno in se znebi nepomembnega. Pri tem mu bosta najbolj pomagala prilagodljivost in smisel za humor. Nepotrebna zaskrbljenost posrka energijo in vitalnost.
6.	Naj goji duhovnost. Matjaž naj veruje in ni pomembno kako imenuje svojo »višjo silo«, pomembno je, da spozna svojo duhovnost. Raziskave so namreč pokazale, da ljudje, ki zaupajo v molitev, lažje premagujejo življenjske preizkušnje in skupnost, ki uporablja molitev, ga bo pri tem tudi podpirala.
7.	Naj ostane povezan. Najboljši znanilec dolgega življenja je, da Matjaž ostane del družbene mreže svojih prijateljev in družinskih članov. Če teh nima, naj se vključi v prostovoljne dejavnosti ali pa v skupine za samopomoč. Matjažu svetujem, da naj, če je le možno, neguje prijateljstvo z mlajšimi, kajti mlajši skrbijo za zanos, starejši za modrost.
8.	Naj načrtuje naprej. Matjaž se zaveda, da karkoli bo storil, se bo vseeno staral. Lahko pa sam odloči, kako bo ta proces potekal. Razmisli naj o finančnih zadevah, načinu življenja, in o tem, kako bo poskrbel za tiste, ki jih ima rad. Prepriča naj se, če je določil vse, kar je pomembno sedaj zanj in kar bo postalo morda kritično, ko bo še bolj v letih. Za srečo ni potrebno bogastvo, vseeno pa naj si Matjaž poskusi zagotoviti sredstva za življenjski slog, ki ga ceni.
Matjaž naj se zaveda, da so lahko pozna leta zanj najplodnejši čas življenja, če bo to sam želel, to je odvisno le od njega. Pa napotke naj le upošteva!
Mag. Bojan Šinko
Od tod in tam
Sela • Gasilci stavijo na preventivo
Foto: arhiv OS Sela
Oktober je mesec požarne varnosti. Takrat tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Sela obiščejo OŠ Sela, kjer najmlajšim na slikovit način opišejo delo gasilcev in otroke opozorijo, da ogenj ni igrača in je lahko zelo nevaren, če uide izpod nadzora. Letos so pripravili predavanje za otroke z naslovom Lahko zagori tudi doma. V kratkem uvodnem predavanju so otrokom predstavili, kakšni so pogoji, da požar sploh nastane, kdaj ogenj postane požar, kje lahko zagori v domači hiši in na kaj moramo biti pozorni, da do požara ne pride. Ker je po predavanju „zagorelo" v šoli, je eden izmed učencev poklical na številko 112 in po predhodno predstavljenem protokolu povedal, kaj se je zgodilo. Sledili sta evakuacija šole in prihod gasilcev, kar je bilo za učence seveda najbolj zanimivo, saj ne vidijo vsak dan, kako gasilci z gasilskimi vozili in sirenami drvijo gasit požar. Za konec so domači gasilci pokazali še, kaj se zgodi, če vroče olje gasimo z vodo, kako pravilno postopamo, če zagori olje, in kako pravilno uporabljamo gasilne aparate. V tem so se preizkusili tudi učenci in učiteljice šole Sela, ki so brez težav požare uspešno pogasili.
Matjaž Klasinc
Ptuj • Ob svetovnem dnevu hrane
Foto: Vanessa Petek
V petek, 14. oktobra, smo učenci izbirnega predmeta sodobna priprava hrane z mentorico Slavico Marušek na OŠ Olge Meglič ob svetovnem dnevu hrane izvedli delavnice in pripravili razstavo na temo Hrana za zdravje in ustvarjanje. Sestavili smo veliko prehrambnopiramido iz lesa in vanjo razvrstili ustrezna živila ter izdelali plakate, s katerimi smo predstavili vplive posameznih živil na naše zdravje in pravilen razvoj. Z razstavo smo želeli učencem naše šole predstaviti pomen zdravega prehranjevanja. V ustvarjalni delavnici pa smo iz zelenjave in sadja izdelali različne živali. Ježki, čebelice, pujski, hobotnice, delfini, muce, miške, pingvini... so pritegnili veliko pogledov in si prislužili pohvale. Našo razstavo pa so si ogledali tudi naši gostje, učenci in učitelji dvojezične šole iz Gornjega Senika iz Porabja na Madžarskem. Odnos do hrane nam veliko pove o vzgoji in kulturi nekega naroda in posameznika. Nekoč so naše babice in dedki vzgajali svoje otroke tudi z nasvetom: „Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga."
Vanessa Petek
Ptuj • Svetovni dan živali
'^mmm
w «
J.MÏil
Vsako leto se na OŠ Olge Meglič z dejavnostmi spomnimo na svetovni dan živali. Tudi letos smo 4. oktobra pričeli zanje zbirati finančna sredstva. S
priložnostnim plakatom smo spomnili učence in delavce šole na to, kako pomembno je varovanje živali. Domači ljubljenčki niso samo za priložnostno zabavo, ampak so naša obveza in skrb. Žal mnogi na to pozabijo. Našo ljubezen nam vračajo s svojo prisotnostjo, prijateljstvom in lepimi trenutki v prostem času. Pomembno pa je imeti lep odnos tako do prostoživečih kot tudi do domačih živali. Vse si zaslužijo našo pozornost in skrb. V ta namen poteka ob svetovnem dnevu živali vrsta dogodkov po vsem svetu. Na šoli smo zbrali 136 evrov in jih namenili Društvu proti mučenju živali Ptuj. Zavrženim, mučenim in lačnim živalim pomagajo prostovoljci in azili za zavržene živali. Požrtvovalni prostovoljci društva so bili veseli našega skromnega prispevka.
Prostovoljke: Ajda, Nuša, Samantha
l-oto: Ajda
Slo glasbene novice
Robert Jukič se predstavlja z novim singlom - pesmijo Sreča v nesreč, ki je v tem letu izšla tudi na zgoščenki Dobrote iz skrinje zarote. Med strokovno in laično javnostjo je plošča naletela na izjemen odziv in naklonjenost. Robert je s svojo zasedbo Kramp čez poletje navduševal ljubitelje dobre glasbe na vseh koncih Slovenije. Pri skladbi Sreča v nesreč sta se mu na vokalupridružila Peter Lovšin in Aleš Hadalin, na inštru-mentarijupa AndražMazi, Bojan Cvetrežnik, Metod Bank in Joži Žalej. Končna zvočna podoba, ki postavlja pesem v toplo gostilniško okolje, v katerem se za mesto pred mikrofonom borita glavna akterja, pa je delo Saše Lušica.
-k-k-k
Glasbeni kolektiv Manouche goji zanimanje do glasbenega izročila 30-ih in 50-ih let prejšnjega stoletja, tokrat pa se predstavlja z udarnim novim singlom, ki nosi naslov Bi Šla Naprej? V pesmi prevladuje lahkotno besedilo, ki ga dopolnjujejo udarne kitarske intervencije in prodorne trobente, vse skupaj pa je začinjeno s plesnim ritmom. „Leto se izteka in začenja se temu primerno žurersko obdobje, ki sva ga želela pospremiti z novo skladbo v takšni maniri,"pravita vodji projekta Manouche Robert Pikl in Marco Grabber, ki se jima pri glasbenem ustvarjanju pridružujejo še Petra Trobec, Luka Ipavec, Krešimir Tomec in Iztok Turk. Skupina za single Bi Šla Naprej? napoveduje izid spota, pričakovati pa je tudi nekaj njihovih nastopov, na katerih bodo zaigrali v živo. •k-k-k
Svetovno znani R'n'B in hip-hopproducent DJ Tomekk bo jutri nastopil v Klubu Štuk v Mariboru. DJ Tomekk, s pravim imenom Tomasz Kuklicz, je poljsko-maroškega rodu. Ko je bil star deset let, je iz rodne Poljske z očetom emigriral v Nemčijo. Že v rani mladosti se je navduševal nad urbano glasbo, ki pa je njegov oče ni odobraval, saj mu je celo preprečil nakup prve mešalne mize. Po smrti očeta, ko je imel komaj 15 let, je pristal v eni izmed mestnih sirotišnic. Obdan je bil z mladimi prestopniki, ki so mu bili slab vzor. Tomekk je bil odločen, da ne podleže slabemu vplivu vrstnikov, zato je začel še bolj verjeti vase in slediti svojim sanjam - postati del nemške hip-hop scene. Začel je pridno vaditi za mešalno mizo in iskati pravo pot do svojih sanj. Že pri 16-letih je tako na radiu dobil svojo oddajo Boggie Down Berlin. Leta 1993 je prvič obiskal Ameriko, kjer seje kot gost udeležil Rap Music Awards v Las Vega-su. Med opazovanjem svojih idolov Snoop Dogga, Wu-Tang Clana in Run D. M. C-ja se je odločil, da je prišel čas velikih sprememb. Ko je prišel nazaj v Berlin, je odprl svoj lastni klub Tabou in nato je šla njegova glasbena kariera strmo navzgor. Med letoma 2000 in 2003 je za svoje delo prejel več nagrad, sodeloval pa je tudi s številnimi svetovno znanimi imeni s sveta hip-hop glasbe.
MZ
Glasbeni kotiček
D 1
Tir O CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. Murat & Jose - Zdaj vem
.Ji^nfaiaš - S tabo 8. Julija Kramar - Barka iz perja 7. Klinči & Partyzani - Lepa pesem
6. Eli - Kam greš 5. Flirrt & Tinkara Kovač - Klovn 4. Samuel Lukas - Novo srce 3. Alenka Godec - Ti si moja roža 2. Neisha & Tokac - Najin ples 1. Kingston - A la la li
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Miha Vame s samostojnim albumom
Od včeraj je na prodajnih policah prvi solistični album Mihe Vaniča. Vanič si je doslej kot pevec nabiral izkušnje v različnih glasbenih zasedbah: Amala, Brizani Project, Bassment in Dejan Pečenko Bend.
Album z naslovom Devet življenj zaokroža deset avtorskih skladb. Žanrsko sodi v pop glasbo, vendar je aran-žmajsko nadgrajen z ritmičnimi in vokalnimi primesmi afroameriške glasbe. Zvočno sliko klasične pop zasedbe instrumentalno razširjajo etno glasbila (na primer kaval in indijski sarod), ki nekaterim skladbam na albumu dodajajo pridih „glasbe sveta". Začetki Vaničeve ustvarjalne poti segajo v čas njegovih študijskih let, ko je kot pevec in pisec besedil začel ustvarjati z zasedbo Cyclone. Svoje vokalno znanje je nadgrajeval pri mezzosopranistki Editi Garčevic Koželj in nato pri operni pedagoginji Galini Fj-odorovni Matjuhovi v Moskvi. Poleg različnih glasbenih sodelovanj je ves čas razmišljal tudi o samostojni glasbeni poti in avtorskem albumu, zato je začel sestavljati zasedbo, ki je njegove ustvarjalne zamisli lahko pripeljala do iz-
Miha Vanič
Foto: Tomo Brejc
vedbe. Producentsko in aran-žmajsko delo je zaupal Imerju Traji Brizaniju, k sodelovanju pa je povabil uveljavljene slovenske in tuje glasbenike, kot so Uroš Rakovec, Igor Bezget,
Dejan Pečenko, Miklavž Ašič, Žiga Kožar, Miha Hawlina, Andreas Marinello, hrvaška diva Zdenka Kovačiček, priznana avstralska pevka Jackie Marshall in drugi. Jezikovno
raznolika besedila v pesmih nenasilno prehajajo iz slovenskega v angleški in hrvaški jezik ter govorijo o intimnem doživljanju sveta.
MZ
Filmski kotiček
Nesmrtni
Vsebina: Tezej živi v obmorski grški vasici v 12. stoletju pr. n. št. in skrbi za mamo, ki jo vaščani sovražijo, ker jo je pred veliko leti posilila skupina moških in iz tega posilstva se je rodil pankrt Tezej. Kljub temu se življenje zdi relativno mirno. Tezeja že vse življenje v vojščaka vzgaja neki starec in kmalu se izkaže, da bo moral te svoje veščine preizkusiti tudi v praksi. Zlobni kralj Hiperion je namreč na pohodu, saj si želi podjarmiti vso Grčijo, nato svet, za povrh pa še bogove z Olimpa. S prestola jih bo sesul tako, da bo osvobodil ujete Titane, sicer poražence starodavne bitke bogov. Ko Hiperion napade Tezejevo vas in mu ubije mamo, Tezej seveda priseže, da se bo maščeval ...
Nekje konec 90-ih in v začetku prejšnjega desetletja se je zazdelo, da se je umirajoči video sceni med transformacijo v DVD-sceno
rahlo zmešalo. Filmi, kot so bili recimo Vlak smrti ali Se-agalov Out For a Kill, so bili kot zmešnjava nepovezanih prizorov, v katerih bi lahko v kinematografu mirne duše zamenjali vrstni red predvajanja filmskih kolutov in tega ne bi nihče opazil. Zdelo se je, da od te skrajno navite infantilnosti ne bo ostalo nič, toda dobrih deset let kasneje kislo opažamo, da se je uspešno vgnezdila v viso-koproračunske holivudske akcije.
Nesmrtni je v tem pogledu še hujši film kot Sucker Punch izpred pol leta, saj se zdi, da je scenarij napisal šestle-tnik s podivjano domišljijo
in spominom zlate ribice. Kar vidimo, kako so scenaristi razmišljali: „... Junak živi sredi pečine, pa pride zlobni kralj, pa vse ubije, pa on vzame meč, pa kralj zbeži, pa potem prileti Bog z neba, pa nafta vse zalije, pa potem kralj dobi čudežni lok, pa s kladivom enega med noge, pa potem se zbere velika vojska, pa potem pridejo zombiji z močmi boga, pa je ful krvi, ko glave letijo na vse strani, pa potem pridejo pravi bogovi pa ful mahajo z orožjem, pa potem je en velik zid, samo se ne tepejo tam, ampak v ozkem hodniku, pa vsi umrejo, pa vmes so ene ženske, ko jih skuhajo v biku, pa luna sveti, pa je vse ful lepo za videt, samo na koncu pa naš junak zmaga, potem pa se začnejo vsi tepst na nebu." Filmu se zdi, da ga je napisal nekdo, ki je
do konca stavka že pozabil, kaj je napisal na začetku stavka, a ga to ni zmotilo pri tem, da ne bi zgodbe nadaljeval v slogu sestavljanja domin, dokler ni na neki točki izgubil volje in hitro postavil pike na zgodbo.
Toda ker ima Hollywood veliko denarja, se takšen vsebinski vakum zlahka prikrije z izpiljeno vizualno podobo filma. Tarsem Singh sicer ni novinec, toda film je verjetno najlepši vizualni dogodek tega leta, če ne kar zadnjega desetletja. Tarsem pošlje v kot stare mačke kot sta Zack Snyder in Paul Anderson, za katere se je vedno zdelo, da so tehnično podobo filma navili do skrajnosti. Žal je od njih pobral tudi tisto slabo lastnost, da je vse dogajanje podrejeno zgolj in le vrhunskim vizualnim masturbacijam.
Immortals
Igrajo: Mickey Rourke, Henry Cavill, Luke Evans, John Hurt, Freida Pinto, Stephen Dorff Režija: Tarsem Singh Scenarij: Charley Parlapanides in Vlas Parlapanides Žanr: fantazijski, akcijski Dolžina: minute Leto: 2011 Država: ZDA
SESTAVIL
EDI KLASINC
ZELO ŽIVAHEN PLES
Štajerski TEDNIK
ITALIJANSKI POLICIJSKI URAD
PODELITEV IMENA
ROKERSKA GLASBENICA
PRIPADNIK SKITOV
IZVIRNEŽ, POSEBNEŽ
NASA IGRALKA RINA
SMRTNI IZID, SMRT
TRIKOTNI GOTSKI OKRASNI ELEMENT
PRENOSNI
ŽEPNI ODDAJNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPORTNO MOŠTVO, TEAM
PREBIVALEC SRBIJE
SLAVKO MLINARIČ
TENIŠKI NIZ
NAŠ PESNIK (DRAGOTIN)
KOS POHIŠTVA
MLEČNI IZDELEK
TONE ROP
OSNOVA NA STATVAH
KRAJ POD KOŠUTO
JAREK PREKOP
SILVA GORJUP
KRALJEVINA V
INDOKINI
SLAVKO TIHEC
NAŠ KASAČ REZAČ
KAR NI JAZ
(FILOZOF.)
BIVŠI HOKEJIST KAVEC
VINO BREZ TELESA
VRSTA BARVNE BAZE
GOZDNA RASTLINA
SVETLO PIVO
MAGMATSKA KAMNINA
VAS PRI TREBNJEM
TVORNO STANIČJE
SINONIM
ZA ŠIPON
KMET ZA PLUGOM
ŽIVINSKA KRMA
KRAJ PRI RENČAH
ANICA ZUBOVIC
MANJŠI KIP, KIPČIČ
NAŠA IGRALKA VEBLE
BOLEČE KRČRNJE MIŠIC
INDUSTRIJSKA RASTLINA
VOJAŠKA STOPNJA
BARBARA JAKOPIČ
PRŠICE, CEKI
OLJNA RASTLINA
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKRIL = vrsta barvne baze, ARČONI = gručasto naselje v spodnjem delu Vipavske doline, kraj pri Renčah, ARGIO = slovenski psiholog Sabadin, JANEK = slovenski psiholog Musek, KAMBIJ = tvorno staničje med lubjem in lesom, tudi meznik, KERIJA = kitajski okrasni grm z zlato rumenimi cveti (Kerria), KORTE = kraj pod Košuto na avstrijski strani Karavank, VIMPERG = trikotni gotski okrasni element nad portalom, oknom.
■eomv
'zeieu 'fedum 'radni 'epu 'sn^e '¡uoojv 'eqej§ 'qjs '01 'ue| 'efe|w 'ejeiuo 'en 'oj>j 'pe 'sna» 'du J 'objo 'jpinus '^s '|ey ¡oapy 'is 'esjjajoj 'ou|A osjuei 'ejnissA^ 'eipesjoi 'eueis '>per 'o@jv '}S|ai :ouabjopoa iXNVZIdX 31 A31IS3M
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 19. november:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 20. november:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do
24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 21. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 22. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
SREDA, 23. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 24. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje). PETEK, 25. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
Horoskop
OVEN
Prihaja obdobje zaključkov in novosti. Napolnili se boste z dinamično energijo In zato boste zadevam v celoti kos. Resnica je, da se bodo najmanjše stvari svetile kot zlato. Mnogi samski predstavniki tega znamenja se bodo zapletli v prijetno romanco. Vaš dan: sreda.
BIK
Pričakovati je kar nekaj novih ljudi In ugodnih priložnosti.
Nakazano je, da boste življenje zajemali z veliko žlico in se odločili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Odločno greste naprej po svoji poti. V ljubezni se bodo stvari odvijale po scenariju prijetno s koristnim. Sledi finančna priložnost.
DVOJČKA
Srečno roko boste imeli v službi, na delovnem mestu prihaja vaših pet minut. Morda se bistveno ne bo spremenilo nič, ampak v svojem srcu boste občutili več elana in energije. Postali boste razigrani in se veselili vsakega izziva. Če boste povabljeni na zabavo, boste blesteli.
RAK
Reka usoda se bo vila tako, da boste imeli od vsega tudi sami koristi. Ob vas je nekdo, klvassično ljubi. Če boste na življenjske probleme pogledali z ljubeznijo, boste našli v sebi moč in iskrico upanja. Ljudje, ki vam bodo prihajali nasproti, vam bodo pomagali. Kreativni boste doma in uspešni v službi.
LEV
Teden, ki je pred vami, vam bo pisan na kožo, kajti pridobili boste vse tiste stvari, ki vas veselijo in so vam tako ali drugače blizu. Odgovorno boste šli naprej po svoji poti in našli v sebi energijo, da zasijete s tistimi talenti, ki so vam dani. Imeli boste dovolj priložnost, da se veselite.
DEVICA
Močno boste izstopali v komunikaciji v pozitivnem smislu. Točke usode se bodo končno zasukale tako, da boste imeli od vsega tudi sami koristi. Vaše ostro oko bo opazilo malenkosti in vendarle boste našli čas, da se sprostite in da zaupate. V ljubezni se bosta cedila med in mleko.
TEHTNICA
Sledilo boste svojim notranjim smerokazom in pomembno bo, da pri vsem tem ne boste česa pomembnega spregledali. V primeru, da se boste odločili pravilno, boste izrabili pravo priložnost in finančno uspeli. Tudi druga možnost ne bo slabša. Sledi čas, ko boste spoznali, da ste ljubljeni.
ŠKORPIJON
Po razpotjih usode boste kar poskakovali, kajti čakajo vas sreča In ugodnosti. Najsrečnejši boste v komunikaciji, kajti našli boste način in razrešili tiste dejavnosti, ki vas že dalj časa motijo. Pravilno odločitev bo podprl vaš srčni izvoljenec. Tihi večeri bodo primerni za duhovnost.
STRELEC
Kocke usode se bodo zasukale tako, da boste imeli od vsega sami korist. Čeprav je pred vami čas tišine in deloma osamitve, to ne bo negativno, ampak pozitivno. Tako boste spoznali, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Obeta se vam povečana mera energija in končno boste doživeli tako iskano priznanje.
KOZOROG
Odločili se boste, da je dobro stvari razmisliti. Plezanje po statusni lestvici bo tudi tokrat obrodilo sadove. Zanimivo je, da boste v nekih stvareh glede službe dozoreli in se boste tako lahko pravilno odločili. Pomembno je, da boste v partnerju našli ne samo ljubimca, ampak tudi zaveznika.
VODNAR
Določeno obdobje, ki vas je morilo in motilo vaš spanec, je preteklost. Prihaja čas ugodnosti, ko boste lahko vajeti usode vzeli v svoje roke. Pri tem vendarle ne gre hiteti, kajti le počasi se daleč pride. Zna se dogoditi, da se vam izpolni srčna želja. Kako daleč pa ste s knjižnim prvencem?
RIBI
Na delovnem mestu sledijo novosti in ugodne priložnosti. Vsekakor boste morali, če si želite ali ne, zavihati rokave in se lotiti vseh nalog, ki vam bodo ponujene. Sreča je v tem, da boste pri tem zelo uspešni in da vas čaka posebna radost. Tudi v ljubezni bo veselo in razigrano.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Rubrika Povejte svoje mnenje. Od ponedeljka do petka ob 14.40.
DURI
Ormož • Ocenjevanje šiponov in mladega vina
V znamenju Stanka Čurina
Konec oktobra je v Ormožu potekalo ocenjevanje šiponov, najboljšim od skupno 32 vzorcev ocenjenih vin pa so priznanja podelili minuli petek na zanimivo dekorirani slovesnosti, ki se je je udeležila kopica eminentnih gostov.
Foto: Viki Ivanuša
Trije vinogradniki - štirje šampioni: (z leve) Bojan Štampar, Stanko Čurin in Jože Kupljen
presenetljivo dobrih vzorcev letnika 2010, ki po splošnem mnenju strokovnjakov ni bil najbolj naklonjen sorti šipon. Predsednica komisije je zato
zlasti pohvalila pogum tistih, ki so jim zaupali v ocenjevanje šipon lanskega letnika. Dve tretjini vzorcev so prispevali domači vinogradniki, eno pa
Madžari in Hrvati.
Med domačimi vinogradniki je izstopal Stanko Čurin, častni občan občine Ormož, ki je prispeval veliko vzorcev in dobil
Središče ob Dravi • Deseta redna seja občinskega sveta
Središka kronika za božič, proračun prej
Občinski svet Središče ob Dravi se je minuli teden sestal s poglavitnim namenom, da obravnavajo predlog odloka o proračunu občine za leto 2012, seznanili pa so se tudi z napredovanjem nadaljevanja Središke kronike, ki je tik pred izidom.
Med gosti je bil sam Napoleon s svojim spremstvom, ki je, če je verjeti anekdoti, ob pokušanju šipona sorti s svojim vzklikom navdušenja »C'est bon!« dal tudi ime šipon, na prireditvi pa so bili še kogo-vska vinska kraljica Aleksandra Kelemina in konzul ptujsko-or-moškega omizja vitezov vina Vladimir Korošec ter evropski poslanec Lojze Peterle in delegacija iz srbske Osecine.
Vzorce letošnjega 2. ocenjevanja šiponov je ocenila sedemčlanska komisija, ki je bila sestavljena iz slovenskih, hrvaških in madžarskih ocenjevalcev, vodila pa jih je prof. dr. Tatjana Košmerl. Kot je povedala predsednica, so bili po sladkornih stopnjah enakomerno zastopani vzorci od suhih do sladkih vin. Malo manj kot polovica vzorcev je bila normalnih trgatev, ostalo pa pestra paleta različnih vin posebnih kakovosti. Vina so nosila letnice od 1993 do
Svetniki so se strinjali, da je bil predlog proračuna primerna podlaga za nadaljevanje postopka. V središki občini načrtujejo prihodke v višini 2.960.503 in odhodke v višini 2.977.564 evrov. Za investicije bodo namenili okrog 55 % proračuna, približno milijon investicijskega denarja pa so dobili iz Evrope. Največja investicija, vredna čez 600.000 evrov, je cesta Godeninci-Središče-Presi-ka, sredstva zanjo pa so pridobili na razpisu za južno mejo. Občina zagotavlja le davek v višini 107.000 evrov. Velik zalogaj je tudi dvoletni program izgradnje vodovoda Ormož-Središče ob Dravi, ki se že fizično izvaja in naj bi bil končan v maju prihodnje leto, proračun za prihodnje leto pa bremeni za
463.000 evrov. Sredstva so Sre-diščani prav tako pridobili na razpisu, celotna investicija pa je vredna čez 800.000 evrov.
83.000 evrov sredstev, ki občini pripadajo po zakonu o financiranju občin, bodo porabili za 130.000 evrov vreden projekt pločnika ob Kolodvorski cesti. Gre za najbolj obremenjeno središko cesto, ki vodi proti železniški postaji. Ob gradnji pločnika bodo uredili tudi razsvetljavo. Sredstva bodo namenili še za ureditev tehnične dokumentacije za kanalizacijo in čistilno napravo, kjer bi radi do maja 2012 pridobili gradbeno dovoljenje. V ta namen so pridobili sredstva IPA, lastni delež, ki ga bo treba zagotoviti, pa znaša skoraj 100.000 evrov.
Po vaseh načrtujejo še več manjših investicij - v Šalovcih bodo zgradili avtobusno postajališče, na Grabah uredili spomenik in okolico, v Obrežu in Godenincih pa tudi nekaj javne razsvetljave. Drugih večjih projektov ne načrtujejo, saj se v prihodnjih letih pripravljajo na gradnjo kanalizacije s čistilno napravo, za kar želijo imeti na voljo čim večji manevrski prostor.
Svetniška skupina Liste za razvoj občine Središče ob Dravi, ki ima veliko večino v občinskem svetu, je ocenila, da je proračun v veliki meri dejanski odsev možnosti, ki so jim ta trenutek na voljo. Jurij Dogša je opozoril še na nekaj manjših popravkov glede športnega parka Trate in dodatnih programov za šolo, kjer so se uspeli dogovoriti za srednjo pot. Učenci bodo tako dobili sredstva za fakultativni pouk angleščine, varstvo vozačev in tretjo uro telesne vzgoje, za Nogometni klub Središče ob Dravi pa so najprej predvideli ureditev slačilnic z novo vodovodno inštalacijo in keramiko. Drugi del investicije, ki zajema ureditev razsvetljave, pa bodo uresničili v letu 2013, s čimer se je strinjal tudi Roman Me-dik. Nogometni klub pri tem računa tudi na sredstva razpisa Fundacije za šport.
Središčani so zelo ponosni
na svojo 1910. leta izdano Sre-diško kroniko (Trg Središče - krajepis in zgodovina), ki jo je napisal Fran Kovačič. Ob 100-letnici so želeli izdati nadaljevanje in že leta 2008 začeli priprave. Zaradi spleta okoliščin knjiga lani ni izšla, upajo
tudi veliko priznanj. Najvišja priznanja - šampione pa so si prislužili; Bojan Štampar (Hrvaška) za pušipel classic 2009 v kategoriji suhih šiponov, Vino Kupljen za šipon 2010 v kategoriji polsuhih in Vinogradništvo Čurin-Prapotnik za ši-pon 2005 - izbor in šipon 1997 - suhi jagodni izbor v kategoriji posladkih oziroma sladkih ši-ponov.
Tekmovanje je minilo z nekoliko manjšim številom vzorcev od lanskega, predvsem domačih pridelovalcev, ki se bodo morali odločiti, ali si takšno tekmovanje želijo ali ne. Zlat-ko Zadravec iz Javne razvojne agencije Ormož, ki je skupaj z Društvom vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem in pod pokroviteljstvom Občine Ormož tekmovanje izvedla, pa je najavil, da bodo tekmovanju dali še močnejši mednarodni karakter in da razmišljajo, da bi se v prihodnosti selilo po treh državah -Sloveniji, Hrvaški in Madžarski, kjer pridelujejo to sorto.
Enologinja Lidija Ruška je predstavila ocenjevanje mladih vin, ki imajo po njenem mnenju prav tako svojo vrednost in se priljubijo zlasti s svojo svežino. Ocenili so 17 vzorcev, med katerimi sta bili najbolje, z oceno odlično, ocenjeni vini Saška Štamparja kerner in Jožeta Rakuše chardonnay. Mlado
pa, da bo izšla do konca leta. Urednica Marija Hernja Masten, ki se je na seji pridružila svetnikom, je povedala, da bo kronika prikazala vse spektre življenja v 20. in 21. stoletju. Prispevke je napisalo preko 20 priznanih avtorjev, vsi članki
vino v tem trenutku seveda še ni povsem oblikovano, ocena pa menda že nakazuje na pot razvoja vina letnika 2011. Mlada vina je bilo mogoče poskušati v Unterhundu in na vinski tržnici.
Zbrane je nagovorila tudi kogovska vinska kraljica Aleksandra Kelemina, ki je izpostavila, da vino ni le alkoholna pijača, ampak zgodba o trudu, ustvarjalnosti, spajanju okusov in o spoštovanju narave. Župan Alojz Sok je bil mnenja, da v teh krajih znajo pridelati dobro vino, a ga ne znajo prav dobro prodati. Pri popularizaciji okoliša bi bila lahko v pomoč tudi nacionalna televizija, ki pa ormoškemu martinovanju ni naklonila nobene pozornosti. Zato po njegovem mnenju ni čudno, če ljudje v anketah menijo, da je cviček najbolj avtohtona slovenska sorta. Zaželel si je, da bi bil odnos do ormoškega martinovanja tak kot v Ose-čini, kjer se na tamkajšnjem Prazniku sliv zvrsti nekaj ministrov in televizija dogodek prenaša v živo. Na tak način nekaj naredi za prepoznavnost in podpira razvoj odročnih krajev. Končal je optimistično, da to Ormožanom nikakor ne bo vzelo veselja nad martino-vanjem in dobro zabavo, pušča pa grenak priokus neustreznega odnosa centra do periferije.
Viki Ivanuša
so že odkupljeni, prav tako pa tudi ves slikovni material. Knjiga je v tretji fazi lektoriranja in bo obsegala 669 namesto prvotno načrtovanih 400 strani. Uredniški odbor je vztrajal, da ima knjiga enak format kot prva kronika, kljub temu da je zelo zajetna. Recenzent bo dr. Stane Granda. Delo se približuje koncu, kajti so tik pred izborom najugodnejše tiskarne in do konca leta bi bilo mogoče knjigo natisniti. Za knjigo so v treh letih iz proračuna namenili 55.000 evrov.
Viki Ivanuša
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE
MESECU NOVEMBRU IN DECEMBRU VAM NUDIMO 10 % POPUST
NA ŠKROPIVA IN VINOGRADNIŠKO OPREMO UMETNA GNOJILA PETROKEMIJA PO NESEZONSKIH CENAH DO RAZPRODAJE ZALOG
KOLIČINSKI POPUSTI - UGODNE CENE 88888
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN!
VELIKA AKGUA - OZIMNICA
V Kmetijski zadrugi Ptuj z.0.0. vam za ozimnico po ugodnih cenah nudimo KROMPIR, ČEBULO in JABOLKA, ki so jih pridelali DOMAČI PRIDELOVALCI:
JABOLKA 0,50 EUR/kg
KROMPIR 0,18 EUR/kg (pakirano po 10 kg)
ČEBULA 0,25 EUR/kg (pakirano po 10 kg)
Ozimnico lahko kupite v:
-	CENTRALNEM SKLADISCU KZ PTUJ Z.O.O., ptuj ROGOZNIŠKA 27, PTUJ ali
-	POSLOVALNICAH KZ PTUJ z.O.O.
Z nakupom domače ozimnice podpirate LOKALNO KMETIJSKO PRIDELAVO
TV
PETEK 18.11.
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 19.11.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Osrednja prireditev ob pr. Občine Lenart 11:20 Oddaja ŠKL 12:10 Polka in Majolka 13:10 Ujemi sanje 14:00 Video strani 17:00 Ptujska kronika 17:15 ŠKL
18:00 Martinovanje v Lenartu 18:45 Od Kleti do kleti s prijatelji 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
8:00 9:10 10:00 10:45 11:00 12:15 18:00 20:00 21:30 22:30 23:30 23:50
Marti novanje v Prvencih Oddaja ŠKL Martinovanje v Lenartu Ptujska kronika Od Kleti do kleti s prijatelji Video strani Glasbena oddaja Martinovanja v Bukovcih Ujemi sanje Utrip iz Ormoža Ptujska kronika Video strani
NEDELJA 20. 11.
PONEDELJEK 21. 11.
8:00 9:00 11:00 12:15 13:00 13:45 15:00 17:00 18:30 20:00 21:25
Oddaja ŠKL	8:00 Osrednja prireditev ob pr. Občine Hajdina 9:20
Videm - Odprtje Vidove kleti	10:25
Od kleti do kleti s prijatelji - 4. del	10:40
Martinovanje na Cušekovi domačiji	11:35
Ujemi sanje	12:35
Gorišnica - Iz naših krajev	17:00
Martinovanje na Destmiku	18:00
Martinovanje v Lenartu	20:00
Glasbena oddaja	21:30
Video strani	23:00
Oddaja iz Občine Videm Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje
Video strani
Iz domače skrinje
Videm - Odprtje Vidove kleti
Martinovanja v Bukovcih
Glasbena oddaja
Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dunava 116 D, 2252 Dunava
F AN
KUHINJ
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
(((•080 88 ¿D
www.panles-kuhinje.si
AKCIJA V MESECU NOVEMBRU V SALONIH PANLES KUHINJE
PTUJSKA riLLUlZIJA
ipema
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 18.11.
10:00 Ptujska kroniko - por. 12:15 Delček sekunde 15:05 2. nogometna liga 16:00 Delček sekunde 17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Moto sceno - 5, 0' ) Cista umetnost - pon."
laja pon.
17:50
18:20 Delček sekunde 20:00 Ptuiska kronika - pon. 20.20 Poslanski utrip - 1. oddajo pon, 22:20 Info kanal Soboto 19.11. 12:00 Ptujska kroniko 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:50 Evropsko tekmovanje ekip
iirve pomoči - pon. regled tedna 13:20 Delček sekunde 16:00 Ptujska kroniko - pon, 18:00 Ptujska kronika - pon, 18:20 Delček sekunde 18:50 Pregled tedna - pon, 19:10 2. nogometno liga 20:00 Ptujska kroniko - pon. 20:20 Zemlja in mi - pon. 20:50 Predstavitvena oddajo o karti ngu - pon.
21:00 Poslanski utrip - 2. oddaja pon.
21:35 Dan življenja - dokumentarni film
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Delček sekunde
22:50 Info kanal
Nedelja 20.11.
13:00 Pregled tedna - pon.
13:20 Zemlja in mi - pon.
17:00 Poslanski utrip - 1. oddaja pon,
18:00 Ptujska kronika - pon,
18:20 Dan življenja - dokumentarni film
18:40 Pregled tedna - pon.
19:00 2. nogometna liga
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EP K pon. 21:20 Sport(no) - pon. 22:40 Info kanal Ponedeljek 21,11. 9:00 Preglednik TV Maribor 9:25 Koncert kluba Soroptimist Ptuj 10:45 Pregled tedna - pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Pregled tedno - pon, 17:50 2. nogometna liga 20:00 Ptujsko kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip - 2. oddaja pon. 22:05 Info kanal
www.petv.tv
HsiEj ras lalta sprEmljats tudi ih T2
Delovna
Elementi med visečimi in
Odprti viseči in podstaJfiTregali
dokupa steklenih vrat. Možnost dokupa skritih predalov. • Zaščita panela s čolničkom. • Podnožje 15 cm kot standard. •
Odprti pokončni in vodoravni regali pri visokih omarah.
Odprti regal kot samostojni viseči element. >
| >
/ ... in Mrtikftftto se/s4*yljwto. k«kirtM Po&4*v\e/ pmsAii
PREMIERNA PREDSTAVITEV NOVEGA PROGRAMA V NOVEM SALONU PANLES KUHINJE - PTUJ
SALONI PO SLOVENIJI	BODITE KREATOR SVOJE KUHINJE
Celje • Maribor • Murska Sobota • Ptuj • Rogaška Slatina • Novo mesto • Kranj • Ljubljana
mmmmm CMItlWO
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4IBREAK	2002	3.480,00 £	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT2.0TDI COMF. LIM.	2006	10.600,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT SEDIC11.616V 4X4	2011	16.350,00 €	PRVI LAST.	BELA
RENAULT INITIALE PROA. VEL SATIS 3.0 DCI	2004	4.900,00 i	AVT. DELI. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE1.5 DCI AUTH.	2006	5.690,00 C	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.2	2008	4.990,00 i	SERV. KNJIGA	RDEČA
CHEVROLET AVE01.416V ELITE	2008	5.720,00 £	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT2071.4ITRENDY	2007	6.700,00 i	KLIMA	KOV. PEŠČENA
PEUGEOT 2061.1 IXRPRESENCE	2002	2.750,00 £	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3061.41	1999	1.350,00 C	SERVO VOLAN	K0V.B0RD0
FORD FUSION 1.616VTREND	2006	5.990,00 £	63.000 KM	ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCI AUTHENTIQUE	2002	2.730,00 £	PRVI LAST.	KOV. MODRA
PEUGEOT LIMUZINA 4071.816VC0NF.PACK	2004	5.950,00£	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FIATPUNT01.2SX	2002	2.450,00£	43.000 KM	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE	2003	3.700,00£	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
CHEVROLET AVE01.416V ELITE	2008	5.990,00£	PRVI LAST.	BELA
CITROEN C41.616V HDI SX PACK	2005	5.990,00£	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
JEEP GRANDCHEROKEE 2.7TD AVT. 4WD	2002	7.900,00£	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER KOMP.	1996	6.300,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	2006	5.590,00£	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI EXPR. AVT.	2005	6.900,00«	SERV. KNJIGA	BELA
CHEVROLET LACETT11.416VSTAR	2006	4.250,00£	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
RENAULTGRAND ESPACE 2.0 DCI INITI. PARIS	2008	14.900,00£	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HONDA JAZZ 1.216V LS	2005	4.900,00£	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0 TBI KARAVAN	2007	16.880,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
BMW 318 D LIMUZINA	2008	15.880,00	NÄVI.	SREBRN
FORD FUSION 1.6 TDCI	2008	6.980,00	KLIMA	BELA
FORD CMAX 1.6 TDCI GHIA	2009	10.580,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
FORD SMAX 2.0 TDCI DURAT0RQ	2008	13.550,00	ALU PLAT.	KOV. T. SIVA
KIA PROCEED 1.4 IX FRESH	2008	7.880,00	KLIMA	KOV. ČRNA
MAZDA 31,6 CD ELEGANCE	2009	11.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 407 1,6 HDI CONFORT LIMUZ.	2009	9.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1,9 DCI	2006	9.580,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT KANGO01,216V	2007	5.770,00	KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,5 DCI CARMINAT KARAVAN	2008	9.580,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE 1,5 DCI ELAN	2008	5.980,00	KLIMA	BELA
REANULT SCENIC 1,5 DCI LATITUDE	2008	8.400,00	PANORAMA	KOV. SIV. MODER
SEAT ALTEA 1,9 TDI XL STYLE	2009	12.580,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
TOYOTA AVENSIS KARAVAN 2,2 040 EXECUTIVE 2009		14.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI UMUZ.	2001	4.950,00	AVT. KUMA	ZELEN
VW PASSAT 2,0 TDI BLUEMOTION KAR. COMF.	2009	14.990,00	NÄVI.	KOV. ČRNA
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelavo škarp, fasad -klasičnih ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, telefon 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Telefon 031 873 769.
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187._
Plin na dom - vsaka 6-ta za 1 €, vsaka 10-ta za 0,10 centa. SAMO ESIH, s. p., telefon 070 850 411. Generalno čistimo hiše in stanovanja.
KMETIJSTVO
RAZNO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Telefon 031 532 785.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Telefon 041 723 957._
PRODAM SUHE bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170._
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razžagam. Telefon 041 375 282._
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Telefon 051 667 170._
PRODAMO PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
PRODAM KRMNO peso. Telefon 041 800 685._
KUPIM traktor Zetor, lahko tudi IMT. Telefon 041 680 684
PRODAM 27 arov gozda po zelo ugodni ceni. Telefon 02 740 83 46
OVČKE, JSR PASME - MLADICE ugodno prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Pokličite na 041 353 243.
PRODAM telico simenlako, brejo 8 mesecev. Telefon 031 656 718.
PRODAM svinjo domače reje, odsta-vljenko težko 300 kg. Telefon 764 28 61_
KUPIM KRAVO ali telico in bikca, starega od 10 do 30 dni. Telefon 051 336 879._
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
Prodam bukova drva z dostavo na dom (metrska polena ali razžagana na 33 oz. 25 cm). Telefon 041 610 210 ali 02 769 15 91._
V NAJEM vzamem njive v okolici Ptuja. Telefon 031 580 950.
PRODAM odlično krožno žago in čisti gemaj. Telefon 041 847 055.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodamo starejšo hišo z gosp. poslopjem
v Apačah - velikost 60 m2 -l. 1887, obnovljena l.
1972. Hiši pripada , ^
1151 m2 zemljišča. « DMMBf
Cena 57.000 e.Kon- 4P IW/T irx\
takt: 051/455010, X
02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM dva masažna ležalnika. za kozmetični salon. Telefon 041 730 842.
PRODAM štiri stole, skoraj nove, po ugodni ceni in TV-sprejemnik. Telefon 041 852 626.
MOTORNA VOZILA
PRODAM Citroen Berlingo, letnik 2004, prvi lastnik, garažiran. Telefon 031 659 325.
UGODNO PRODAM Renault Espace 2,2 DCI, december 2000, opravljen večji servis. Inf: 041 670 770.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiiek, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
0 družbi oddaje	<¿5:?;
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.

Lafikotajmfiodnosti
mnOSS

PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
PRODAM ali dam v najem garažo pri bolnišnici na Ptuju. Telefon 041 757 657.
DOM STANOVANJE
NA relaciji Ptuj-Maribor, v Hajdošah oddam opremljeno stanovanje. Telefon 040 644 601.
NA PTUJU oddam v njem opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 051 356 346.
V NAJEM DAM 3-sobno delno opremljeno stanovanje v bližini Ptuja. Telefon 031 520 114.
Dan odprtih vrat
V soboto, 19. novembra 2011 ob 9. uri
bomo v okviru tovarniškega praznika, v Talumu ponovno odprli vrata vsem, ki nas želite obiskati. Veseli bomo, če nas boste počastili z vašo prisotnostjo.
(ŽTaJju*Lr rlnAti «taie biti.
Prireditvenik		1
Petek, 18. novembra		
08:00 Poljčane, center Studenic: studeniški furež - koline po domače 09:00 Dornava, dvorec: znanstveni simpozij Vrtna arhitektura 18. stoletja
v Srednji Evropi - raziskovanje, rekonstruiranje, ohranjanje 15:00 Spodnje Jablane, pri kapeli - stari križ: odprtje obnovljene ceste 15:00 Zavrh, kulturni dom: Maistrove prireditve; okrogla miza Zgodil se je Zavrh; 17.00 položitev venca h kipu generala Maistra in kulturni program
17:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: predstavitev knjige,
svetovanje in uporaba zdravilnih zelišč - Jože Majes 18:00 Maribor, Narodni dom - mali oder: plesna predstava Kulturno-
umetniškega društva POT - Pletež 18:00 Sveti Tomaž, kulturni dom: pogovorni večer s Samom Avguštinom -
Pot, ki se nikoli ne konča 18:00 Trnovska vas: predavanje s projekcijo - Orhideje Slovenije v organizaciji TD Trnovska vas 19:00 Ptuj, MusiKafe: koncert meditativne glasbe Društva za razvoj
duhovne kulture Sri Chinmoy 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer Društva izobražencev viktorina Ptujskega - Slovenski kristjan pred izzivi družbene krize; gost večera bo prof. dr. Janez Juhant; glasbeni program: vokalna skupina Cantilena iz Podlehnika
Sobota, 19. novembra
10:00 Miklavž pri Ormožu, dvorana: srečanje starejših krajanov in kra-
jank ob dnevu starejših 11:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: znanstveni simpozij 14:00 Dolena, kmetija Pajnkiher: kulturni program s krstom mošta - mar-tinovanje
15:00 Loperšice, gasilski dom: odkritje spominske plošče Janku Lešničarju 16:00 Majšperk, Mala dvorana: lutkovna predstava Medvedkovo darilo lutkovne skupine Hompe iz Ruš v organizaciji UD Ustvarjalec Majšperk
16:00 Videm, občinska dvorana: 4. obletnica delovanja ljudskih pevcev
DU Videm - koncert 17:00 Ptuj, pred Mestno hišo: prireditev ob svetovnem dnevu spomina na
žrtve prometnih nesreč 18:00 Dornava, vaška kulturna dvorana: 50 let dornavskih ciganov; predstavitev dokumentarnega filma Tinčka Ivanuše Dornavski cigani
18:00 Vitomarci, igrišče OŠ: Teden mladih; svečana proslava z dobrodelno prireditvijo
19:30 Ormož, Kulturni dom: monokomedija Končno srečna - gledališki abonma
Nedelja, 20. novembra
10:00 Ptujski grad: muzejski vikend za otroke - izdelava adventnega
koledarja. Udeležba brezplačna. 10:00 Sveti Andraž, Dom društva upokojencev; odprtje stalne muzejske razstave starih fotografij Tako smo nekoč živeli po naših sedmih vaseh
20:00 Ptuj, DomKULTure: koncert Badbooshband; jazz pianistka Kaja Draksler in italijanska ritem sekcija
Ponedeljek, 21. novembra
18:00 Švabovo: 20 let Manager kluba Ptuj, prireditev s kulturnim programom
Torek, 22. novembra
00:00 Ptuj, mestno gledališče: predstava Proti severnemu vetru, za izven 19:30 Slovenska Bistrica, Dom Svobode: gledališka predstava Lunine mene - Boris Cavazza in Ivo Ban
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak, spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Marijana Mundjara
IZ POVODNOVE 8 A, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Šeguli za poslovilne besede, pevcem in godbeniku za odigrano tišino, Društvu upokojencev Breg ter Pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste namesto sveč darovali za nakup momografa Splošni bolnišnici Ptuj.
Vsi njegovi
Neverjetno čas beži, a žalosti naše ne utopi. Čeprav se tvoj glas več ne sliši, beseda tvoja v nas živi.
SPOMIN
V ponedeljek, 21. novembra, bo minilo eno leto, odkar te ni več med nami, draga mama, babica, prababica in tašča
Rozalija Bukovič
14. 8. 1918 + 21. 11. 2010
DOLENA 26, PTUJSKA GORA
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči otroci z družinami
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in bratranca
Simona Visenjaka
25. 10. 1919-8. 10. 2011 IZ HLAPONCEV 62
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter za to, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako lepem številu. Zahvaljujemo se g. Štefku, g. Geriču in g. Mešku za opravljen pogrebni obred ter sveto mašo, pevcem, govornikoma, podjetju Mir, sodelavcem Mercatorja Ptuj skladišče in C&C, Liziki in Roziki za molitev.
Vsem še enkrat iskrena hvala, Bog vam poplačaj.
Vsi njegovi najdražji
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti po tebi.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, dedka, brata in tasta
očeta,
Program TV Ptuj
Franca Mlakarja
IZ SEDLAŠKA 120 B
izrekamo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem zahvalo za vso nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala provincialu p. Milanu Kosu in bratom mino-ritom za molitve, darovane sv. maše in opravljen cerkveni pogreb. Hvala govorniku Petru Fegušu, pevcem Feguš za odpete žalostinke, Janezu Kuharju za orglanje, nosilcem obeležij ter pogrebnemu podjetju MIR. Zahvalo izrekamo Perutninarski zadrugi Ptuj, društvu podeželskih žena in Frančiškovi družini.
Žalujoči: vsi njegovi domači
Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. Na poti v raj - na srečni poti si sedaj. Solze rosijo nam oči, ker tebe več med nami ni. V naših srcih vedno boš živel.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
Blaža Topolovca
IZ VELIKEGA OKIČA 61
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Ediju Vajdi za lepo opravljen cerkveni obred in molitev ter Mariji Mlakar za molitev. Hvala pevcem, godbeniku, zastavonoši, nosilcema križa, g. Kozelu za poslovilne besede in Pogrebnemu podjetju MIR.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Dejan Levanič, kandidat za poslanca DZ RS; župani Spodnjega Podravja o aktualnih problemih; LDS predstavila kandidate za poslance DZ RS; martinova prireditev v grajski kleti; martinovanje na Ptuju, obisk hrvaške delegacije v CERO Gajke; dokumentarna razstava o pomenu generala Rudolfa Maistra; lipicanci na fotografijah Alenke Slavinec; razstava likovnih del Ervina Kralja v Galeriji AP izšel je Slovenski zgodovinski atlas; prodajna razstava fotografij za nakup mamografa; Viktorinovi večeri s patrom mag. Brankom Cestnikom; predavanje o zdravi prehrani v Koronarnem društvu Ptuj; predstavljen Bilten ptujskega športa; predstavlja se glasbenik Samo Kodela in Leteča ladja; z glasbo v sobotni večer.
V	SLOVO
V	93. letu nas je zapustil
Simon Visenjak
IZ HLAPONCEV 62
Od njega smo se poslovili 10. novembra 2011 na pokopališču na Polenšaku. Hvala ti za vse.
Vnukinja Simona z Dragom, Laro in Leonom
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
V SPOMIN
17. novembra mineva 5 let, odkar nas je zapustil mož, oče, tast in dedek
Franc Pust
IZ GRAJENŠČAKA 48 A
Iskrena hvala vsem, ki prižgete svečko ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Kje si mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila draga
Nežka Makovec
IZ KICARJA 114
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in jo ponesete med svoje spomine.
Njeni najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho mirno spiš, bolečin več ne trpiš.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Kokol
1912-2011
IZ BRATISLAVC 46
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Njeni najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, mame, tašče, babice in prababice
Marije Kodrič
IZ STOJNCEV 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gre osebju Doma upokojencev Muretinci za njihovo skrb in nego. Hvala kolektivu Ko-trans Muretinci. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano tišino, Pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala ge. Hedviki za ganljive besede slovesa in ge. Ivanki za molitev. Vsem in vsakomur še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Bukovci • 14. tradicionalno martinovanje
Novi vaški kletar je Danilo Bezjak
Na praznik svetega Martina, v petek, 11. novembra, so v večnamenski dvorani v Bukovcih pripravili že 14. tradicionalno vaško martinovanje in za novega kletarja leta razglasili Danila Bezjaka.
Kot je v Bukovcih tradicija, so se krajani na predvečer pred martinovim množično zbrali v tamkajšnji večnamenski dvorani. Ob vhodu so na stojnicah predstavljali in ponujali svoje izdelke predstavniki domačih društev: čebelarskega, turističnega in gasilskega, članice Društva podeželskih žena občine Mar-kovci so poskrbele za sladke dobrote, za bučno praznovanje pa godba na pihala občine Markovci. Ob veselem dogodku so se jim tudi letos pridružili predstavniki Vaškega etnološkega društva Hrova-ča pri Ribnici na Dolenjskem, ki so svojo bogato dejavnost predstavili tudi na svoji stojnici, predstavniki Turističnega društva Šenčur pri Kranju, ki so svojim gostiteljem spekli velik kotel praženega krompirja, ter predstavniki občine
Radlje ob Dravi z županom Alanom Bukovnikom na čelu.
Predsednik Kulturnega društva Bukovci Jože Bezjak in dosedanji kletar leta Ivan Horvat sta za novega vaškega kletarja leta 2011 svečano razglasila domačina Danila Bezjaka in mu simbolično izročila kletar-ski ključ. Blagoslov mošta, ki se je prav tedaj že skoraj povsem spremenil v mlado vino, je svečano opravil markovski farni župnik Janez Maučec, ki se je v imenu vseh zahvalil staremu kletarju, da jih je tolikokrat povabil v svojo klet (župnika baje niti enkrat, op. avt.).
Ob prijetnem jesenskem dogodku je zbrane nagovoril tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec in jim po napornem celoletnem delu zaželel veliko veselja ob uživanju sadov svojega dela. Ob tej pri-
Foto: M: Ozmec
Predsednik KD Bukovci Jože Bezjak (levo) in dosedanji kletar Ivan Horvat (desno) sta za novega vaškega kletarja leta 2011 razglasila Danila Bezjaka (v sredini).
ložnosti se je v imenu vseh občanov zahvalil dosedanjemu princu ptujskega karnevala Janezu Golcu za njegovo odlično delo in promocijo občine Markovci v širšem slovenskem prostoru. Za vsestransko pod-
Kidričevo • Dobro obiskano prvo martinovanje
Vinarji so se predstavili
Prvo martinovanje, ki so ga minulo soboto, 12. novembra, pripravili člani Zveze kulturnih društev občine Kidričevo v sodelovanju s kidričevsko občino in turističnim društvom, je bilo izredno dobro obiskano.
Po septembrskem ponovnem odprtju kidričevske tržnice je bila to že tretja in do sedaj najbolje obiskana prireditev v Kidričevem, saj se je na platoju ob Parku mladosti na martinovo soboto zbralo okoli 400 obiskovalcev iz celotne občine. Po dobrem je dišalo že od daleč, od 9. ure naprej pa so se vrstile najrazličnejše predstavitve in nastopi. Potem ko je vse udeležence nagovoril kidričevski župan Anton Leskovar, so se poleg domačih branjevk in branjevcev ter prodajalcev domačih mesnih in medenih dobrot v okviru prvega javnega martinovanja predstavili trije znani vinogradniki občine Kidričevo: Bojan Lubaj,
Stanislav Krničar in Boris Urbančič. Članice Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo in katoliškega društva Zvezni dol Kidričevo so poskrbele za otroške delavnice, na katerih so malčki po mili volji ustvarjali in risali na temo dobra jesen. Prvič so pripravili tudi slovesen krst mošta, ki ga je v imenu samega sv. Martina opravil njegov osebni pooblaščenec Davorin Urih Cirkovški, ter seveda obvezno degustacijo mladega vina.
Na prvem martinovanju v Kidričevem je bilo živahno vse sobotno dopoldne, kajti med predstavitvami se je do 14. ure odvijal tudi pester kulturni in zabavni program,
poro občine, društev in sokra-janov se je zahvalil tudi Janez Golc in se županu ter predsedniku kulturnega društva oddolžil s spominskim darilom, ki ga je izdelal sam.
Veselo martinovanje so s kulturnim programom na veselo obrnili moški pevci kulturnega društva iz Bukovcev, hišni ansambel Društva upo-
kojencev Markovci ter godba na pihala občine Markovci. Nato pa so ob zvokih domačega ansambla uživali ob martinovih dobrotah še pozno v noč.
Naj dodamo, da so Bukovci zagotovo ena najaktivnejših vasi v Občini Markovci. Domačini trdijo, da potrebujejo le še cerkev in že so lahko samostojna občina. Ko se nikjer drugje več nič ne dogaja, je v Bukovcih polno zabave. Zelo aktivni so gasilci, za njimi ne zaostajajo športniki in kulturniki. V vasi vsako leto pripravljajo zdaj že tradicionalno pustova-nje s pokopom pusta, pa mednarodno gasilsko tekmovanje, tradicionalni turnir v velikem nogometu za korantov pokal, ekipni šahovski turnir, postavitev klopotca, martinovanje in snemanje klopotca. Ljudje v tem kraju so gostoljubni in prijazni, zanje pa je značilno tudi to, da vedno radi sprejmemo svoje goste, zato se ti radi vračajo v ta kraj.
-OM
BETULA rf.o.o.
Kardeljeva c. 88, MARIBOR Tel. 02/320 54 41 GSM 031 519 017 mail: oknabetula@volja.net
OKNA, VRATA, ROLETE
- LES IN PVC MARLES PSP, KLI Logatec
Zamenjava oken na montažnih objektih
v katerem so nastopili Pihalni orkester Talum pod vodstvom Stefana Garkova, nekaj slovenskih ljudskih in vinskih pesmi so zapele ljudske pevke katoliškega kulturnega društva iz Kidričevega, pridružili so se jim tudi pevci moškega pevskega zbora Talum pod vodstvom Oliverja Bučka, skupina mladih harmonikarjev iz Kulturnega društva Lovrenc, zapeli pa so tudi Fantje treh vasi iz KD Lovrenc. Člani turističnega društva občine Kidričevo so poskrbeli za domačo južino, saj so obiskovalcem postregli domač kruh z zaseko, člani Lovske družine Cirkovce pa so se izkazali z divjačinskim golažem.
-OM
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...
Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Črna kronika
S kolesom z motorjem v avtomobil
14. novembra ob 17.15 se je v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča. 45-letni voznik neregistriranega kolesa z motorjem je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v osebni avtomobil. V nesreči je dobil hude telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Vozniku je bil izdan plačilni nalog.
Namesto jerebice ustrelil kolega lovca
12. novembra okoli 10.20 se je izvajal skupinski lov na jerebice na Zgornji Polskavi. Pri tem je šibra naboja, ki ga je ustrelil 60-letni moški iz Bohinja, zadela nogo 56-letnega moškega iz okolice Slovenske Bistrice. Zoper 60-letnega moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Ukradli več kanalizacijskih jaškov
Več posameznikov je OKC PU Maribor v zgodnjih jutranjih urah 16. novembra obvestilo, da manjka več pokrovov jaškov na različnih ulicah v Miklavžu na Dravskem polju. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec odtujil 12 pokrovov odtočnih jaškov. Policisti so obvestili pristojno službo, da je poskrbela za zavarovanje nevarnih mest na ulicah.
Napihali so ...
10.	novembra ob 22.20 so policisti Policijske postaje Go-rišnica v Zamušanih ustavili 38-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
11.	novembra ob 22.10 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica na Pragerskem ustavili 53-letnega voznico osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,16 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
12.	novembra so policisti Policijske postaje Gorišnica opravljali meritve hitrosti vozil izven naselja Cunkovci. Ob 2.42 so vozilu Mercedes-Benz ML 500 izmerili hitrost 149 km/h in ga zato ustavljali. Voznik vozila ni ustavil, temveč je s pospešeno hitrostjo nadaljeval vožnjo proti Ptuju. Policisti so ga izsledili v Borovcih. 43-letnemu vozniku so odredili preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,81 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Vse voznike so pridržali.
HEJ NA
:esto!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Napoved vremena za Slovenijo
Če Cecilija (22.) hudo grmi,
Foto: M. Ozmec
Člani turističnega društva so poskrbeli tudi za domačo južino ter pokušnjo mladega vina.
Danes bo pretežno jasno. Po nekaterih nižinah se bo večji del dneva zadrževala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0, drugod od 4 do 9, na Primorskem do 14 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. Marsikje po nižinah bo večji del dneva oblačno in megleno, megla pa se bo lahko pojavila tudi ob morju.