PoStnina v drlavi SHS pavSalirana.
Stane:
Za cclo leto.....K 30 —
za pol lela......« 15"—
za Cetrt leta.....«    7*50
za 1 mesec......«    250
Posamezna Sievilka 80 vin.
UredniSfvo   in  upravnijtvo  je  v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rolovzu), pritliCjc, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Napeijava elektrike iz Fale na progi j Maribor - Ptuj - Ormoz-Sredisce -Varaz- •
din.
V smislu sklepa n<f prvgm tozadevnem zborovanju so ie vrSilo dne 20. maja v ve-liui dvorani mestne hiSe v Ptuju zopet zbo-rovanje delegatov vseh prizadetih obcin. Bili so zastopani vsi okraji, ki pridejo v po&tev, namrec okrajni zastopi Maribor, Ptuj, Ormoz, Ljutomer, Radgona, Slov. Gradec, Prekmur-je, Medzimurje, mesto Varazdin, zupnija Varazdin in mnogoStevilne obcine. Namen tega zborovanje je bil, da se sestavi definitivni odbor, ki bo takoj pricel s potrebnimi pred-deli za izvrSitev projekta. Na zborovanju se je pred vsem ugotovilo, da je po zastopanih obcinah ze zagotovljeno kritje za izdelavo projekta in vseh nacrtov. Izvolil se je ozji odbor, kateremu je poverjena .naloga, da se pogaja s tvrdkami, ki so ze stavile ponudbe in, da, skrbi za takojSnjo sestavo nacrtov in projacunov. V ozji odbor so izvoljeni slede-ci clani: Za okrajni zastop Maribor g. zu-pan Karl Cerne v Frainu, namestnik Franc Zebot, za okrajni zastop Ptuj g. M. Brenfcic, dr. Ivan Fermevc, za mesto Ptuj g. dr. Sen-car, Franjo CuSek, za mesto in okraj Ormoz g. Jakob Zadravec, namestnik zupnik Bratu-Sek, za trg in okraj Ljutomer g. Viktor Ku-kovec, namestnik JoSko Rajh, mesto in okraj SI.   Bistrica   Hinko   Gril,   namestnik Daniel
AH nam je alkohol res potreben ?
(Konec.)
Ako se prekoraci meja pitja, nastopi to-rej takozvano alkoholno zastrupljenje. Zacne se premnogokrat z zelodcnim katarjem in drugimi znaki, kakor s pbbitostjo ali tezkim spanjem in drugimi tezavami in ravno tedaj se cuti bolnik najslabse, kadar ne vpliva nanj alkohol. Piti mora na vsak nacin, da umori svoje neprijetne obfiutke. Njegova edi-na skrb je, da se zadovolji z alkoholom. Pi-janCevo zdravje propada od dne do dne bolj, ne mara delati, ne skrbi za svojo zeno, za svoje otroke, samo alkohol in zopet alkohol, dokler ne spravi ta ljubi prijatelj rodbi-no v nesreco, pijanca samega pa pod hlad-no zemljo ali pa kar je Se hujSe: telo se zivi, duSa pa umre, pijanec zblazni.
Alkohol ne prizanese nobenemu organu, najbolj pa vpliva na najslabSi organ, kakor nas tudi vsak sovraznik napada zlasti tarn, kjer smo najslabSi. Zato so tudi bolezni, po-vzrocene od alkohola, zelo razlicne. Najbolj nevarna je pijancevska blaznost; pijanec si doiniSlja, da ga drugi preganjajo, hodi za-losten in pobit, ginejo mu mozgani. Mnogo pijancev zboli na jetrih. Precej navadna pi-jancevska bolezen je vnetje zivcev, ki se jav-lja v trganju po udih. V hujSih slucajih bol-nika vse tako bode, da se ga ne sme dotak-niti rvihce. Izmed drugih zivcev trpi najbolj vidni zivec in ocesna mrezica.
Dokazano je tudi, da je pivec zelo spre-jemljiv za nalezljive bolezni,   posebno za jo-
Ouierza, za mesto Varazdin g. nacelnik Vjenceslav Pogajski, namestnik Bogdan Svo-boda, za zupanijo Varazdinsko Viktor Platzer-jano, namestnik grof Bombelles, za obcine Vinica, Bednja in druge Anton Erdelec, za Medjimurje g. poverjenik, za Prekmurje g. poverjenik, namestnik Bozidar Sever, za Ca-kovec Jakob Palkaj, namestnik Valentin Morandini, za Zg. Radgono dolo6i odbornika okrajni zustop. G. ravnatelj DroSl, St. el. dr. v Gradcu se pritegne s posvetovalno pravico. V seji ozjega odbora, ki, se je takoj popoldne vrSila, se je ozji odbor konstituiral in se je izvolil predsednikom g. Franjo Cu6ek, za pod-predsednika Vjenceslav Podgajski, za tajnika dr. Fermevc, za blagajnika M. Brencic, ozir. dr. M. Senear. Sestavil se je zajedno finanfi-ni pravni odsek, ki obstoji iz tajnika, blagajnika in odbornikov gg. Zadravec, Patkaj in Platzerjano. V tehnicni odsek so poklicani strokovnjaki gg. Podgajski, Platzerjano, Erdelec,   Kukovec   in  LubSa.
Sklenilo se je soglasno, da se sprejmeta ponudbi za izvrSitev projekta tvrdke Simons-Schukert-Werke in druzba za el. industrijo v Gradcu. Po sedanjem na6rtu se bode iz-delal pred vsem glavni vod iz Maribora preko Ptuja, Ormoza, SrediSca do Varazdina in Varazdinskih toplic. Postranski vodi bi se odcepili pod Mariborom crez Pragersko do SI. Bistrice oz. Konjic. Od Ptuja bi naj Sli stranski vodi po okraju do onih obcin, kjer se bo naSlo dovolj odjemalcev. Od Ormoza ali SrediSca bi Sel vod do Ljutomera in dalje
tiko, za legar in pljuCnico. 40 odstotkov vseh samoumorov in 60 odstotkov vseh zelezniS-kih nesre& je povzroCil alKohol.
Pivci zivijo povprecno krajSe nego trez-ni ljudje. Usodni vpliv pijar.iCevanja se raz-odeva tudi v tesni zvezi, ki obstoji med njim in hudodelstvi.
Nesreca Se bi ne bila tolika, ko bi pitje le Skodovalo tistemu, ki pije. AH Skoda se razteza na njegovo potemstvo. Otroci stari-Sev, ki ljubijo opqjne pijace, so le redkoke-daj popolnoma zdravi. Ni nic nenavadnega, da oce ostane zdrav in da doseze precej-Sno starost, ali njegovi otroci in vnuki mo-rajo obcutiti zle posledice njegove nesrecne strasti.
Neki amerikanski kmetovalec je imel navado, da je izpil vsak dan pol litra zganja in je vrh tega dosegel visoko starost 90 let. Toda kaj se je zgodilo z njegovimi otroki ? Dva sta umrla v neznem detinstvu, eden je postal bozjasten in je umrl v IB 1., dva sta bila slaboumna, dva lahkomiselna in pijanca, eden pa pretepaft in potepuh.
Tako usodno ucinkuje nezmerno pitje. Kje pa je meja zmernega pitja ? Tega ne moremo dolociti, ker je telesna podlaga pri vsakem cloveku drugacna. Ker pa nihee ne more dokazati, da alkohol koristi, je najbolj-Se, da se popolnome odrecemo alkoholu.
Med Delavci je Se vedno razsirjeno pre-priSanje, da so za cloveka, ki mora tezko delati, opqjne pijace neobhodno potrebne. Ali so res potrebne ? Alkoholne pijace niso ni-komur potrebne, najmanj pa onemu, ki mora tezko delati. Kajti delavec, ki pije, nikdar ne
do Radgone in na drugo stran proti Murski Soboti, potem preko Vinico do Bednje, od Cakovca do Dolnje Lendave. Ozji odbor ima izdelati osnutek za prihodnjo zadrugo ali delniSko druzbo, ki bi podjetje financirala, ako bo nacrt na podlagi proracunov, katere nam sedaj trvrdke izdolajo, po naSih denarnih sredstvih izvedljiv. Vsekakor je stvar v naj-boljSem teku in ce ostane zanimanje Se na-dalje tako zivahno, smemo z gotovostjo pri-. cakovati, da se zasveti Podravje v doglednem Casu v elektricni lu6i, da se elektrizirajo ze obstojefia industrijska podjetja in, da nasta-nejo nova s pomocjo elektrifine sile.
[
f Marsal Svetozar Boroevid umrl.
]
V   zivem spominu je Se naSim ljudem, ki so se borili ob soSki fronti proti Italija-nom, in sploh naSemu narodu, zlasti po Go-riSkem in Kranjskem, ime SvetozarjaBoroevica, ki je bil ob izbruhu italijanske vojske 1. 1915 imenovan za vrhovnega poveljnika naSi pro-tiitalijanski armadi. Umrl je v noci od 23. na 24. maja t. 1. v Celovcu. Pokojnik jo bil po rodu Srb iz Hrvatske, pri has edini viSji poveljnik slovanske krvi vminulisvetovni vojni. To je dosegel po svoji izredni nadarjenosti in sposobnosti, ceprav pri tern ni postal narodni renegat, kakor je to storilo sto in sto njegovih   stanovskih tovariSev iz osebnih
zdrzi toliko,   temvee se prej utrudi, nego ti-sti, ki ne mara za pijaco.
Alkoholik nima srea zato, kar je Cloveku najdrafcje na svetu: Za otroke, za zeno in za stariSe. Alkoholiku se zdi Skoda vsake-ga vinarja za dobre namene. Ni pa Skoda, Ce v enem dnevu vse zapije, kar ima. Clo-vek, ki se je udal pitju, izgubi zmisel za vse, karje viSjega in plemenitejSega.
V   svetovni vojni se je dajalo vojakom alkohola v veflji meri vedno tedaj, ko se je zacela ofenziva, da bi izgubili vsak cloveSki cut in divjali kakor zveri. Ucinek alkohola je bil res popoln.
Da se je pijandevanje ze tako razSirilo, je glavni vzrok iskati v pomnozenem proiz-vajanju opojnih pijac. Cim ve6 tofiilnic je, temvee se pije.
Dobi6ek, ki ga ima drzava od alkohola, je le navidezen, ker je Skoda, ki jo povroca, neprimerno vecja. Nekatere drzave v Ame-riki so to ze sprevidele in prepovedale uziva-nje vsakega alkohola.
Kdor je ze predaled zabredel v pijance-vanju, temu je tezko pomoci. Pravi, da ga nekako ozivi, okrepi. Imamo pa zato druga sredstva in zelo koristna, to je sadjo, ki Se je vrh tega veliko ceneje, nego zganje, in res ugasi naSo zejo, alkohol pa jo levzbuja. Zato se tudi moramo boriti proti alko -holu zlasti mladina, katere alkokol Se nima v svojih ostrih krempljih, da sveto sluzi svoji sveti domovini.
Prazne 6aSe, srea puna,
manje rijeci, viSe 6ina,
tad ce biti opet sretna
lijepa naSa domovina.
—    2    —
koristi. Da se ni spuScal v politiko, je bilo umljivo, saj so ga se tako napadali kot pra-voslavnega Srba ne samo njegovi narodni nasprotniki, nego celo domacini, oznacujoc ga za srbskega agitatorja. Za nas Slovence je bilo odlicne vaznosti, da se je Boroevie kot poveljnik proti Italijanom odlocil sprejeti borbo ob So6i in ne ob Savi, kakor so zeleli drugi krogi. S tern je prepreeil, da ni ze koj v zacetku sovi'aznik preplavil z vojsko Kranjske in zapadne Hrvatske, prepreeil, da nista te dezeli poruSeni in opustoseni kakor GoriSka, prepreeil koncno, da nimamo sedaj v Ljubljani italijanske vlade, gospodujoSe crez vso Kranj-sko in Se dalje, nego svojo narodno vlado. — Tragicen je bil konec slavnega moZa. Za velike uspehe v svetovni vojni smo Slo-venci in Hrvatje nekdaj proslavljali svojega odlifinega rojaka in se ponaSali z njim pred svetom, po polomu pa se znacajnernu ruozu ni posrecilo, da bi ga sprejeli v naSo vojsko, dasi so to dosegli razni castniki, ki so bili gotovo manj vredni naSega zaupanja. Moza je to hudo bolelo, ker se mu je zdelo to ravnanje krivifcno. Zatrjeval je, da je delal samo Cast Jugoslovenom, kterih zvest sin je bil in je hotel ostati. Ob Vrbskem jezeru je osamljen prezivel konec svojega zivljenja in ce ze ne v domovini, poCivajo njegove kosti tik nje, v kraju, ki gre po pravici nam, ce-prav se ga lasti prevzetni sosed Nemec.
Gospodarstvo.
¦                                                                                                                                 ¦
i..........................................................¦
Nekatera vazna opravila v vinogradu.
(Konec.)
S prikrajSavanjem oviramo mladike v rasti, prisilimo pa v blizini grozdja ostalo listje k vecjemu delu, vsled cesar se grozdje lepSe razvija in bolj zori. Ker je pa ravno listje za razvoj in zorenje grozdja (tor seve-da tudi lesa) tako neobhodno potrebno, je najvecja napaka, ki jo more vinogradnik sto-riti, ako obira kadarkoli zdravo listje okoli grozdja. Le bolano, t. j. rumeno in suho listje se sme obrati, kajti ce se obira zdravo, zeleno listje, dobi sicer grozdje neko na videz lepSo barvo, a jagode ostanejo drobne in kisle.
Kakor receno, krepimo vsled prikrajSanja zalistnikov in onih mladik, ki so le zgolj radi na-stavljenega grozdja ostale, ne le grozdje, ampak tudi one mladike, ki jih menimo drugo leto nare-zatina reznike inSparone.Te pustimoneovirano rasti in se razvijati do jeseni. Proti jeseni pa, ko se priSne grozdje mehcati in les rumeniti, t. j. spodaj zoreti, je cas, da tudi tern mladikam porezemo vrhe, da grozdje lepse zori in se les spodaj bolj krepi; vendar se naj ne od-rezuje prerano vrSicev, ker bi sicer spodnja ocesa zacela poganjati in bi to zmanjSalo tr-gatev prihodnjega leta. NajboljSi cas za od-rezavanje vrhov je, ko so mladike nekako do polovice zlesenele ; tedaj tudi solnce ze po-jema v mo6i in se s tern delom prepreci ob-senSenje grozdja.
Izjemoma smo prisiljeni tudi prej odre-zovati vrsice, n. pr. ako so ti mofino od pe-ronospore popadeni ali, ako imamo vetrovno lego in slabo kolje.
VrSici se naj ne prikrajSavajo prenizko, ampak tako, da ostane se crez kol stoje5a slocina, da ne pride v senci stojoce grozdje prenaglo na solnce in ker so te slofiine vendar nekaka obramba proti pozni toci. Pri prenizkem prikrajSavanju vrhov bi se tudi lahko spodnja oCesa preve6 nabuhnila ter puatala   prerahla   in  proti   zinaskemu mrazu
manj trpezna.                                    Zupanc.
# *                     *
Letina na slovenskem Stajerju obeta letos zelo mnogo. Sadja bo toliko kot ze ve6 de-setletij ne. Cresnje ze zorijo. Vinogradi ka-zejo srednje dobro. Peronospora se pojavlja v veliki meri. Na polju se vse vrste pridel-kov bujno razvijajo. Zimski je&men je ze blizu zoritve. Zito ni prav ni6 poleglo. Sena bo zelo velika. KoSnja se ze pricenja. Sploh smo v vseh kulturah za 3 do 4 tedne no prej nap ram prejsnjim letom.
JDS za revizijo pristojbin uvoza in izvoza.
NaGelstvo JDS je v svoji seji dne 18. t. m. sklenilo podvzeti odlocne korake, da se po-pravi oz. prepre6i Skoda, ki jo je narodne-mu gospodarstvu prizadejala Protie-KoroSce-va vlada z uvedbo raznih taksnih pristojbin in z zviSanjem poStarine. Tudi se bo zahte-vala odprava izvozne carine na vino, sadje in one predmete, ki jih pridelatno v izobilju in s katerimi bo treba nastopiti na inozem-skih trziScih. Akcija se bo raztezala tudi na luksuzne predmete, ker je med njimi nave-denega mnogo blaga, ki spada k vsakdanji potrebi.
Propaganda za 10-urni delavnik v  §vici. | Bogata Svica stoji pred razresitvijo vpraSanja | o   prehodu   iz   8-urnega   v  10-urm delavnik. j Po celi   republiki   se dela za to smer velika j propaganda. „Neue Ztiricher Zeitung" prinasa slede6ih deset zapovedi: 10-urni delavnik bo reguliral   gospodarsko   zivljenje; 10-urni delavnik   nam   bo   dal   vse   produkte, ki nam ' manjkajo;   10-uvni   delavnik   bo   unicil dra-j ginjo in   povzrocil  padanje cen ; 10-urni de-j lavnik   odstranil   bo   vse tezave, na katerih j danes trpimo ; 10-urni delavnik bo vspostavil i flnancijelno   ravnotezje;   10-urni   delavnik v j ob6e nam bo prinesel veselje do dela; 10-urni delavnik   nam bo vrnil zdravje   in blagosta-i nje;   10-urni  delavnik   nam   bo   vrnil   mir; j 10-urni  delavnik nam   bo   pomagal,   da od-i pravimo   socijalni   nesporazum;   10-urni   de-! lavnik nas reSi boljsevizma !
Bodimo   pozorni.  Citali  smo  v  Stev.   17
1 naSega   lista   prepotrebni clanek,   v katerem
, se vinogradniki pozivajo na  boj   proti   pero-
: nospori, ki je ze marsikaterega vinogradnika
' oropala lepega kapitala.    Ne   bo odvec,  ako
j objavimo tudi nekatere napake, ki jih je opa-
1 ziti v obrambnem delu napram   peronospori.
i Namen Skropljenja je, da se  obranimo pero-
! nospore,   zato   moramo   pravocasno Skropiti;
: saj je vendar jasno, da se vsake  bolezni, ce
i smo previdni, lazje varujemo, nego jo odpra-
¦ vimo.    Cas   Skropljenja   se ne da dolociti za
i vsa leta naprej po pratiki.  To je odvisno od
I rasti vinske trte, od lege   vinograda  in vre-
I menskih vplivov.   Vinogradniki   morajo torej
! hvalezno sprejeti poucne clanke,   ki nam jih
j prinaSajo   vinarski   strokovnjaki   od   casa do
: casa v razliCnih listih. Velika napaka pa je,
I da   se velik   del citateljev  vinogradnikov ne
! ravna strogo po dobro hotefiih navodilih,   le
j priblizno tako uravna svoje delo, katero mu
zato   cestokrat   ne poplaca celoletnega truda
in stroSkov. Zalostno dejstvo  pa je, da ima-
j mo tudi takSne posestnike,  ki   delajo   vedno
po enem kopitu,   ne   oziraje  se na desno in
levo.   Skropi se v mnogih vinogradih prepo-
vrSno; le stopite v vinograde,   prepricate   se
lahko, koliko listja na vinski trti ni obfiutilo
» Skropilne zmesi. Uverili se boste, kako malo
I se upoSteva vaznost   Skropljenja   na  spodnji
strani listja. Raztopina galice in apna je ce-
stokrat preslaba, v nepravemrazumerju. Gralico
tehtajo, a apno merijo na veliko, kar na lo-
pate ali motike in se ne ozirajo pri torn   na
njegovo kakovost. Malokateri vinogradnik se
1 posluzuje preskusnega papirja. V velikem vi-
norodnem okoliSu   mojega   sluzbenega   kraja
poznam samo dva posestnika,   kjer je   doma
to preskusno sredstvo. Kakor sem omenil, Skro-
pilna zmes ni vedno dovolj moCna, z galico pre-
ve5 Stedijo in to tudi v mokrotnem letu, kakor je
bilo lani. Nekateri do tretjega Skropljenja ne pri-
dejo celo takrat, ko bi trebaio Stirikrat Skropiti.
Kdor lansko leto   ni  Stedil z galico in jo je
pravofiasno   in   pravilno uporabil, pa tudi ni
bil   neprijazen   zvepljanju,    temu se je trud
obilo poplacal, ceravno ne tako kakor gostil-
niSarjem,   med  katerimi je   mnogo takih, ki
so si nakupili pretoceno vino po 8 — 10 K,
pa   so   ga   toCili po 20 — 24 K liter. Pred
nekaj   tedni   je   kupil gostilnicar pri nekem
rnagnatu vino liter po 18 K in ga toci 32 K.
ViniCar   doticnega   veleposestnika   pa    nima
kruha   in   ne   denarja in se jezi    sedaj nad
gospodarjem in ravno tako   nad   gostilnicar-
jem,   kateri   ima   pri enem litru vec   cist', ga
idobi5ka, nego on s svojo zeno dnevno zaslu-Zi. Ali naj taksen delavec skrbno in zvesto dela v vinogradu? To vpraSanje ni tezko re-
I Siti. Da nam pa migljaj: Dobrega, zvestega delavca dobro placaj ! Daj mu ob branju zdatno nagrado za skrbno delo v vinogradu ! Kakor pri vinogradstvu, moramo tudi v dru-gih panogah kmetijstva z zdruzenimi mocmi delati na to, da se otresemo raznih Skodljiv-cev in napak. NaSe narodno premozenje se bodo pomnozilo in temelj mlade drzave se bode okrepil. K temu lahko ljudska Sola s sporazumom s kmetijskimi strokovnjaki mnogo pripomore. Zatorej pa na delo, na delo in zopet delo !                        LeSnik Janko.
Naknadna zamena kronskih bankovcev. Fi-nancni minister je odredil, da vsi denarni zavodi v kraljestvu, ki zamenjavajo koleko-vane bankovce, zamenjajo Se dne 31., 31. maja, 1., 2. in 3. junija t. 1. z novimi kronskodi-narskimi novcanicami vse pravilno kolkovane kronske bankovce, ki se iz kakorSnegakoli vzroka niso mogli zamenjati v dolocenem roku. Minister posebno poudarja, da se po tern roku pod nobenim pogojem ne bodo vec zamenjali kronski bankovci. Kdor ima torej Se kak pravilno kolkovani bankovec po 20 K, 50 K 100 K ali 1000 K, naj ne zamudi te zadnje prilike, nego zamenja pri davkariji za nove novce.
Potreba bencina. Od vseh strani se nasi gospodarji opominjajo, da naj cim proje ure-dijo svoja gospodarstva, da naj jih zboljSajo, skuSajo pridelke pomnoziti. Res je to potrebno, da prenfeha pomanjkanje, da se zviSajo dohodki iz gospodarstev. Toda naSi gospodarji tega nimajo popolnoma v svojih rokah, ampak so odvisni dosti od drugih faktorjev. Dandanes Se cutimo pomanjkanje vozne zi-vine. vozov, dobrih plugov, raznega orodja, umetnih gnojil itd. BliZa se prva koSnja, bli-Za se mlatitev. Kosilnic ni dobiti, za mlatitev ni dobiti bencina. Mlatilne stroje imamo, pa ne bencina. NaSi gospodarji vpraSujejo, kako je to mogoce, da se dobi v nasi drzavi toliko bencina za tiste avtomobile, s katerimi drdrajo po svetu prekupci, veriZniki, tihotap-ci, in nebroj raznih Zidov. Bencin se pa6 tudi skriva po skladi§6ih, kakor se skriva pSenica, koruza, razna moka, da morejo last-niki tirati ceno navzgor. Da so pri tem pos-lu udelezene tudi tvrdke iz Slovenije, to sve-do6i naznanilo trgovske druZbe, „Promet v Ljubljani" v listu Agamer Tagblatt, St. 78. V tem inzeratu ponuja namrec Promet tri-deset kotlov (cistern) bencina, ki se nahaja v Vinkovcih! NaSi gospodarji si ne morejo iti po bencin za mlatitev v Vinkovce, to je druzbi „Promet" tudi dobro znano. Zatorej ponudba ne more veljati naSim gospodarjem, za katere bi moral ,,Promet" kot douiace podjetje vendar v prvi vrsti skrbeti. Smatrati je tedaj, da se ponuja od trgovske druzbe v Ljubljani bencin, katerega mi krvavo po-trebujemo, tujim prekupcem, veriZnikom, ti-hotapcem, da se zaradi cen niti toliko bencina ne spravi v Slovenijo, kar bi ga potrebovali meseca julija za mlatilne stroje! Ali drZavna oblast to odobrava ? Ali si do-miSljuje, da s tem podpira naSe gospodarstvo ? Ali ne bi hotela naSa „Kmetijska druzba" vmes poseci in posredovati, da dobimo pravocasno bencin za matilne stroje v Slovenijo ? Prosimo, usmilite se nas!
Zakaj ne dobimo petroleja ? Med nami Jugo-slovani se sicer tudi nahaja jo sloji, kateri se potegujejo za skrajSanje delavnih ur, kateri bi radi le malo delali, pa pri tem dosti zasluzili. Bogu bodi hvala, da ti sloji ne tvorijo vecino prebivalstva, ampak da so le mala vejica tega. Velika vecina slovenskega prebivalstva se ne boji dela, se mu ne izo-giblje, hofie delavne ure pomnoziti, delavnik nategniti. Da pa se more ta cilj doseci, za to se potrebuje luc, da se more priceti delati na vse zgodaj, da se more delati pozno vnoo! Tako prizadevanje bi se moralo pod-pirati, ker je le v korist mladi drzavi Jugo-slaviji! Pa ne najde razumevanja pri naSi vladi. Nasprotno, oviranje ! Vlada v Beogra-du naSih gospodarskih razmer ne pozna. Se tudi ne potrudi, da bi se Z njimi aeznanila. Zatorej mora dezelna vlada za Slovenijo posredovati, ako je treba, tudi energicno nastopiti, ker mi   nismo in noceino biti hlapci,
\
—    3    —
ampak le enakopravui in enakovredni drzav-fjani! Da se moremo gospodarsko razvijati, se nas mora podpirati pri naSem prizadeva-nju, nikakor pa ne ovirati. Delavnost, pod-jetnost se mora vzbujati, krepiti, nikakor pa ne zatirati. Mi smo postavljeni ob nemSko mejo. Tekmovati moramo s prebivalstvom onkraj meje, ker ne moremo postaviti med naSo Jugoslavijo in med NemSko Austrijo ki-tajskega zida! Taka gospodarska lofiitev niti na Balkanu ni mogoda, kamo — li pri nas ! Ako pa hoCemo tekmovati s sosedi, moramo delati, delati ne samo sedem, ali osem, deset,ali trinajst ur, ampak toliko, ko-likor to pripuScajo naSe fizicne mo6i. Te-daj moramo delati po noci! Ker potrebu-jemo v ta namen luci, petroleja, obcutimo posebno dolgotrajno pomanjkanje tega. Obr-nili smo se na razne trgovce, da bi nam pre-skrbeli petrolej Se pred zimo. Dosegli nismo niiesar. Vendar pa smo od ene najveSih tr-govskih tvrdk izvedeli vzrok, zakaj ne dobi-mo petroleja. Ta tvrdka nam je nainrec med drugim tudi to le pisala: Naznanjamo Vam, da smo si prizadevali na vse naCine, da bi dobili, kolikor mogoco mnogo petroleja za nase podruznice v Sloveniji. Hoteli smo biti prvi, in za to smo prosili pri vladi, da nam dovoli izvoz lastnih zeleznih sodov v svrho napolnitve z mineralnimi olji iz naSih jam na Poljskem. Minul je mesec, minulo je cetrt-leta, minulo je leto, in glej po preteku ene-ga leta smo dobili vendar enkrat odgovor itd. Ali sedaj veste, zakaj ne dobimo petroleja od nobene strani ? Indolenca, atupidnost drzavnih uradnikov je kriva. Tako vazne stvari pustijo kar celo leto lezati nereSene na svoji mizi. Ali tak uradnik zasluzi, da se mu daje pla6a, da se ga pusti sedeti v uradii ? Tako lenobo je pognati na oesto, naj si bode pripadnik te ali one stranke Zahte-vamo remedura!
Dopisi.
Mestna glasbena Sola v Ptuju priredi v torek, dne 1. junija 1920 v dvorani „DruSt-vene hiSe" I. Veliki koncert s sodelovanjem pomnozene inestne godbe in otroSkega zbora glasbene sole pod vodstvom ravnatelja gosp. V. Engererja. Pri koneertu sodelujejo iz po-sebne prijaznosti: Ptujsko pevsko druStvo, elana glasb. Sole v Maiiboru gdc. Deylova in prof. Slais, gdc\ Bejolova ter drugi Soli naklonjeni glasbeniki z bogatim sporadom. V nedeljo, 13. junija priredi glasbena Sola velik „pomladanski izlet" gojencev k Bracieu, s petjem in godbo. Darila za pogoScenje si-romaSnih otrok in za srecolov se hvalezuo sprejmejo. Oddaja v glasbeni Soli.
Drlavna politika v Ptuju. V Oasopisu za zgodovino in narodopisje razpravlja prof, dr. Fr. KovaciC o „Mariborskem vpraSanju" ter navaja stvarne narodopisne razlogo, s katerimi je naSa delegacija na mirovni kon-ferenci v St. Germainu reSila mariborski in ptujski okraj za naSo drzavo. Razprava do-kaze, da je vse nemStvo v Mariboru, Celju, in Ptuju le umetno. Pisatelj konca svoj spis s slede&imi besedami: „Obj?ktivno dognana resnica v dejanskem, narodnem razmerju mora biti tudi podlaga smotreni drzavni po-litiki, da se ne bo s kratkovidniini kompro-misi v novi obliki gojilo staro renegatstvo in tujerodnemu zivlju dopuScal vecji vpliv, kakor mu gre po njegovi resnicni moci. Ucenjak, ki je z neumornim znanstvenim delom dokazal neopravicenost nem&kih zah-tev, ima pravico zahtevati smotreno drzavno politiko, ki ne sme dopuscati, da naSi ljudje pod krinko umotniSke rnednaro.inosti podpi-rajo tuja strernljenja, ovirajo pa nase lastno kulturno delo, namesto da bi ga podpirali po svojih zmoznostih.
Krajevna  organizazija  IDS  v Ptuju je po-
slala 1. predsedniStvu dez. vlade v Ljubljani 2. ruinisterstvu za notranje zadeve v Ljubljani 3. drS. pravdniStvu v Mariboru oficijel-no porocilo glede naSi drzavi sovraznega zborovanja  ptujskih   begunskih   renegatov v
Gradcu. Pozvala je imenovane oblasti, da postopajo v smislu obstojefiih zakonov in na-redb proti krivcem. Odbor.
Mestni sosvet v Ptuju je v seji dne 26. maja uvedel ob torkih, cetrtkih in sobotah od 3.—5. ure popoldne kopalne ure v mest-nem kopaliScu izkljucno za zenske.
Odgovor na izjavo v „Ptujskem listu" §tev. 21. G. Segula, mizar v delavnici juz. zel. v Ptuju, je izjavil, da je imel preprifianje, stavka zeleznifiarjev je bila le za zboljSanje gmotnega polozaja, da ni komunist, pa6 pa dober Jugoslovan. Res dobro ! Stavka je bila namenjena za zboljSanje gmotnega polozaja. Pa le nekaterim je bila namenjena ta do-brota. N. pr. postajenacelnik naj bi bil postal neki vozopisec, prometni kontrolor neki premikafi, nacelnik progovne sekcije neki „Deutschbohm", katerega se sliSi govoriti le nemSki, nacelnik delavnice pa najbrze g. Segula sam i. t. d. Ta gospoda bi si bila res zboljSala svoj polozaj! Kdo povrne pa izgubo zapeljanim zeleznicarjetn, po 800 K povprefino na osebo ? — Kaj pa VaS „5trajk-fond" ? Ga ni vec ? ! Ali naj dobijo iz tega fonda samo ,,ponesre5eni" novi nacelniki na-domestilo za zgubo plac ? Nezadovoljnost ob-stoja ze od pocetka, ko so bili tudi socialde-mokrati ministri. Da pa javnost vidi, kaki Jugoslovani so vaSi somiSljeniki, posebno g. Segula, se navede vsebina njegovega pisma ob casu stavke, svojim ovclcam, ki se glasi sledece: Ptuj, 20. aprila 1920. Cenjeni so-drugi! Ker menda tudi pri Vas straSijo ze-leznicarje, da jih pripravijo v sluzbo in v delo, 6e ne, da pridejo pod vojaSko oblast, Vam naznanjamo, da smo vCeraj 2 sodruga v Maribor po informacije poslali in maribor-cani nam naznanjajo, da je to samo Spinari-ja od nadinSpektorja VreCka, torej se zelez-ni6arji naj ne pustijo od tega nadzvezarja za nos voditi in naj obvarujejo mirno kri in strogo disciplino, dokler ne dobite od nas kakSnega obvestila. Pozive za vojaSko sluzbo ima samo „Pokovska okrozna komanda" (Erganzungsbezirkskommando) pravico deliti in tista Se do danes nic ne ve od tega. Mi-slimo tudi, da se te vojaSke komande bodo dobro premislile, predno bodo take pozive izdale, ker ze celo vojaStvo komaj caka momenta, da bi po njihovih tiranib. vdarilo. Toraj sodrugi zaupni-ki vplivajte na vso osobje, naj vztraja mirno in naj bo vsaki ponosen na danaSnjo disciplino zelezniSarjev. Sodrug Kopa6 in Nah-tigal sta se v6eraj z avtomobilom v Ljublja-no peljala in bota tarn tistim gospodom z e n j i h o v o mnenje povedala, da ne bodo toliko teb straSilov poSiljali med zeleznicarji, ker to druga ne pomeni, kakor da bi nas, ki smo ze bolj na meji in dalec pro6 od centrale, premotili in stem naSo solidarnost oslabili. Prosim Vas tudi sodrugi v Ormozu, zberita se eden ali dva z kol^som in se pe-Jjita v SrediSce in povejta tarn tistim paSa Cueeku, da se on naj ne igra prevec z nje-govo eksistenco in da mu placilo za njegovo dejanje ne bo odSlo, ker ljudska sodba je dosti staiejSa, kakor pa navadna in da sodba temu Cueeku ne bo odSla. Pri vsem tem pa tudi tarn tistim delavcem povejte, da bi Cucek z nj ego vim trabantom vred nemogel nic napraviti, 6e bi delavci imeli toliko ener-gije in bi mu enkrat za vselej njihovo disciplino in korajzo pokazali. Mi smo namreC zvedli, da v SrediS6u 8 progovnih delavcev pod komando tistega Cuceka dela. S k u s i t e toraj, da to na vsaki nacinpre-prefiite in te delavce podufiite. Toraj zivela solidarnost in mod, potem mora zmaga biti naSa. PeGat: SploSna zeleznicar-ska organizacija za Jugoslavijo, krajevna skupina Ptuj. Pozdrav Ivan Segula. — Ta dopis nam kaze, kako je bilo g. Segnla samo za zboljSanje mestnega vprafianja. Res lepo!
Cene  padajo  na  celem   svetu. Pozivamo
vlado in naS odbor v Ptuju, dolooen za do-lo6enje csn, da sedaj pripomore s svojo ob-lastjo pri tem stopnjevanju nizdol.
Na pogrebu velec. g. zupnika Jakoba Menharta pri Veliki nedelji je nabral ormo-Ski kaplan za ptujsko in mariborsko Dijasko
kuhinjo   800 K,   ki so se razdelile polovicno na obe kuhinji.
Umor v Zg. Hajdinu. Dne 9. t. m. je bil posestnikov sin Franc Veronek iz Zg. Haj-dina baje od tamoSnjih domacinov radi ze dalje (Sasa trajajoCega sovraStva iz neke vojaSke puSke v hrbet ustreljen ter je vsled tega drugi dan umrl.
Najden utopljenec. Dne 6. t. m. je bilo blizu Sv. Vida pri Ptuju najdeno v Dravi moSko truplo, ki je ze vec kot en mesec v vodi lezalo. Utopljenec je 25—35 let star, 173 cm visok, mofine postave, okroglega lica, obrit, ima 6rne lasi in dobre zobe. Na sebi ima vojaSko srajco in take sp. hlace, zelen telovnik z okroglimi svetlimi gumbi, iz vojaSkega plaSca napravljeno suknjo, vojaSke zelene hlace in iz goveje koze cevlje.
TurniSe pri Ptuju. V pondeljek dne 17. maja t. 1. je zjutraSnji osebni vlak Ptuj-Ma-ribor pri cuvajnici na TurniSah trCil ob z vinom nalozen voz, ker voznik ni mogel pra-voCasno prepeljati Cez progo. Strlo mu je voz in 3 polovnjake vina. Voznik Janez VindiS iz Leskovca je z malimi poSkodbami sreCno uSel nesreci, ker je bil s konji vred ze cez tir. SplaSeni konji so mu pa zbezali na Hajdin. Lastnik vina in voznik trpita ogromno Skodo. Kdo pa je zakrivil ? Ker so Se zelezniSki usluzbenci na posledicah muka-polnega stavkanja zelo utrujeni, se lahko krivcu ta nezgoda odpusti, da ni bil zmozen pravocasno zapreti zatvornic proge. Za povr-nitev Skode se pa itak lahko zopet zviSajo pristojbine pri zeleznici, 5eS, zakaj se ne bi to potujofiemu ljudstvu nekaj ve6 zaraftunilo na korist vrlo sluze6im zeleznifiarjem, k9r po njih na6elu ne bi bilo nobene nezgode na zeleznicah, ko bi vedno stavkali in viSjo placo zahtevali. „ZelezniSkih nadlog — varuj nas Bog."
Zdravilne rastline. NaSa drzava daje mi-lijone drugim drzavam za razna zdravila. Z nekoliko pridnostjo in pametjo pa bi mnogi teh milijonov lahko ostali doma. Imamo nam-re6 tudi pri nas mnogo zdravilnih rastlin, ki jih pa malokdo zbira za prodajo. Je to bez-gov, lipov cvet, kamilice itd. NaSe skrbne gospodinje itak poznajo ta zeliSca, ter se oskrbe z njimi, zlasti v krajih, ki so bolj od-daljeni od mest. Treba bi bilo pa tudi, da bi se lotili v vecjem obsegu nabiranja. Mar-sikdo bi si lahko s takim nabiranjem zaslu-zil lepih novcev, ter koristil ne le sebi, nego tudi drzavi, ker ne bi bilo treba iz tujine kupovati stvari, ki jih imamo dovolj doma. Naloga naSih lekarjev bi bila, da delo pri-merno organizirajo.
Politifne vesti.
Obdinski volilni zakon za Slovenijo. Potrjen je novi ob&inski volilni zakon. Najvazneje je v njem, da imajo volilno pravico vsi drzav-ljani, stari 21 let, torej tudi vse zenske. Dosegli smo torej v Sloveniji viSek razSirjene volilne pravice.
Cehi na Dunaju. Avstrijska republika je odkazala Cehom na Dunaju 15 poslopij, v katerih se je po binkoStih zafiel za CeSke otroke 6eSki pouk. Saj pa tudi ni bilo mo-goce Se nadalje vzdrzevati krivicnega stanja. Zakaj pri zadnjih volitvah so dobili Cebi na Dunaju nad 65.000 glasov. PrejSnji avstrij-ski vladi tudi toliko Stevilo glasov ne bi bilo zaleglo, kajti ona je hotela vse pobasati v nemSki koS, naj je bilo tistim to ljubo ali ne, za pravico se ona ni brigala.
Iz CeSkoslovenske republike. Po novih dr-zavnih volitvah se je sestavilo novo mini-sterstvo iz socijalnih demokratov (7), agrar-cev (4) in narodnih socialistov (3); znacilno je, da sta najvaznejSi stroki, finance in trgo-vino, prevzela dr. EngliS in dr. Hotovec, ne kot strankarja, nego kot strokovnjaka. Tudi ceSkoslovenska republika se ima trdo boriti z draginjo, ali z vztrajnim delom in premiSlje-nim vodstvom se lepo razvija in vstopa v svetovno gospodarstvo kot nBJmocnejSa med novo naatalimi drzavami.
Na Madzarskem. Gospodje na Madzar-skem so iz sebe. Vrhovni svet je namrec kratkomalo odklonil vse njih protipredloge, zavrnil revizijo xnej, ter jim pri tem povedal Se nekaj bridkih resnic. Dosedaj so madzar-ski mogotci bili vajeni delati edino po svoji pameti in v svojo korist, pa biti v obraz vsaki pravici, ki so jo tlaceni narodi zahte-vali za se. Sedaj pa da bi se morali pobolj-Sati ? Hudo je volku odloziti svoj roparski posel in Se kaze zobe, ko je ze dobro sprav-Ijen na varnem. — Kako „vzorne razmere" vladajo tarn, kaze najboljge, da so pretekle dni oficirji sami sestavljall oborozene bande, s kterimi so ropali. PriSlo je pri tem do kr-vavih spopadov, pri kterih je izgubilo dosti ljudi svoje zivljenje.
Dru§tvene vesti.
Druiabni veCer v vseh prostorih Narod-nega doma s predavanjem g. dr. Vrecka : „0 ucinku alkohola na organizem", prosto zabavo in plesom se vrSi v soboto, dne 29. maja t. 1. Svira kvartet Ptujske mestna godbe. Zacetek 207* uri. Vstopnina 2 K. Ker je Cisti dobiSek namenjen akad. podp. druStvom, se prosi za mnogobrojno udelezbo. Dame, ki bi prispevale pecivo, se prosi, da poSljejo is^r v soboto popoldne med 7.-8. ure v Narodnem domu.
Na Vidov dan koncert Pevskega druStva v Ptuju.
Pevsko druStvo V Ptuju opozarja pevce in pevke, da se vrsijo odslej vaje za moSki zbor ob pondeljkih, za meSan zbor ob sredah in za zenski zbor ob petkih, vedno to6no ob 20. uri.
Koncert, ki ga priredi Pevsko druSfcvo v Ptuju v mestnem gledaliScu na Vidov dan, vzbuja ze sedaj veliko zanimanje. Pevci in pevke se ze prav pridno vadijo in bodo do-segli, kakor kaze, s proizvajanjem krasnih moSkih in meSanih zborov uspehe, kakor jib. je bilo to staro druStvo vajeno v predvojni dobi. Program obsega poleg umetnih posebno tudi narodni pesmi. Vec priobSimo prihodnjic.
Razno.
Kaj je komunizem ? V Parizu so se poja-vili prvic komunisti po izgubijeni vojski z NemCijo leta 1871. Da se strup ni razSiril, k temu je pripomogel najvec ietak z nasled-njo pesmico :
Kaj je komunizem ?
Kjer vsakdo zanje, a nihce ne seje, kjer vsakdo trga, a nihce ne krpa, kjer vsakdo zapravlja, a nihce ne dela, kjer vsakdo podira, a nihce ne zida, kjer vsi popivajo,  celo Se cez mere, a prav nih6e vinograda ne bere, kjer vsi krice, a vsi le sliSijo  slabo, kjer nihce nicesar nima, a vsi troSijo,
kjer se nihCe ne u5i in nihce nicesar ne zna, toda tistih, ki hocejo uciti, je povsodi odvec. Voditelji komunistov izpuSceni iz preiskoval-nega zapora. V soboto zvecer so bili izpuSceni iz preiskovalnega zapora v Ljubljani komu-nisti&ni voditelji dr. Lemez, urednik Golouh in tovariSi. Preiskava je  koncana.
Novo poslopje za parlament bodo zaceli graditi v Belgradu. StroSki so proracunjeni na 17. milijonov kron.
V upravni svet Mne zeieznice sta bila 21. t. m. izvoljena tudi dva Slovenea, indu-strijalec Dragotin Hribar in Fran Suklje.
¦                                                                                                                                                                                     1
i     Listnica uredni&tva.
¦                                                                                                                                                                                     ¦
¦
1.........................•................................j
Sv. Duh V Halozah. VaSanotica nerazum-ljiva, prosimo natanoneje.
Les (plohe) *
od   25   cm   debelosti naprej  se kupi v vsaki
mnozmi po najviSjih cenah.    —    Ponudbe  na
upravo „Ptujskega lista."
Na prodaj!
V Budini pri Ptuju, bis. Stev. 62, obcina Berstje, v gostilni Marije Brus, se takoj proda ena lesena kolarnica (Supa), 7 m dolga, 5 m Siroka, z opeko krita in v zelo dobrem Stanu.   Kdor zeli kupiti, naj se zglasi ravno-
tarn.
S85
S3B
lis
I
W,
Lff9^*S<?^*^
m
BiKW
i
w
i ievlii in sailali.
dobro in liCno izdelani, (evtjarske potreb§5ine, raznovrstno drobno all galan-terijsko blago, razli5ni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajofr predmeti, dobe se .'.   vedno po primerni ceni v trgovini   .*.
J. N. PeterSiL v Ptuju.
MiSi - podgane - stenice - scurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljale moja naj-bolie preizkusena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim K 10—, za podgane in miSi K 10'—, za §5urke 10 K; posebno moCna vrsta K 20"— posebno mocna tinktura za stenice 10 K ; unicevalec raoljev 10 K: pralek proti usem v obleki in periiu, proti u§em pri perutnini 6 in 10 K; praSek proti mrCesom 6 in 12 K; mazilo proti usem pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za uSi pri Zivini 6 in 10 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (unicevalec rastlin) K 10"—, praSek proti saezs mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. czo ozo
PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. JUnker, Zagreb 112,  Petrinjska ulica 3.
©OOOOOOOIOIOOOOOOO©!
§ CARRARA §" RMARMORJA8
prvovrstnega je do§lo vefi vagonov. Raznovrstna  narccila   nagrobnih
o
^ spomenikov,  p!o§6 za pohiStvo itd.  o sprejema
o ifamnoseSka druiba Gelje. g
©OOOOOOOIOiOOOOOOO©
::: Cvetliewi dan! s::
V Ptuju je dovoijen cvetli&ni dan v prid vojnih invalidov, vdov in sirot «T   V NEDELJO, DNE 6. JUNIJA 1920.   "W
Prosimo socutno obcinstvo, da se ga brez izjeme vsi udeleze. Obenem prosimo gospdC, katere bi imele veselje prodajati csetlice, naj se  zglasijo   v   nedeljo,   30.  maja in v torek, 1. junija t. 1. v urednistvu „Ptujskega lista" pri g. Koplfiu.                    p0,erj ^ ^ 0[g yoj j„y „ pfBju
ki namerava prodati ali kupiti kako posestvo, hiSo, kmetijo, grajSCino, hotele, industrije ali vzeti kaj sli6nega v naj em, naj se zaupno obrne na realitetno pisarno HAVLIK-SIMClC v Mariboru, GregQOTCiceva 111. 7.--------Telefon 132.
DelniSka glavnica in rezerve okroglo K 50,000.000-—
CENTRALA V LJUBLJANI.
Podruznice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovijah.
Obrestuje vloge na knjizice in na tekofl racun s :V|20|0 brez odpovedi, proti 3 mesecni odpovedi s 33|4°|o cistih.
m      Daje trgovske in aprovizacijske kredite. m               Izvrsuje vse bancne transakcije.
C03
GS3
Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak.
Last „Tiskovne zadruge v Ptuju."
Tisk: W. Blanke v Ptuju.