, t • • Dosedanje mednarodne smen 1n rezultati geografije agrarne Ker je disku ija v z,·ezi z našim domačim al!rarnogeografskim delom zašla tudi a1a strani .. Geografskega obzor1nika", se mi zdi zelo k.o- ristino, da v tej J1aši geografski publikaciji obja- Yim svoj referat z zgornjim 111aslov-0m , ki sem ga im.ei na jugosloqm1skiem simpoziju za agrarno geografijo. dne 3. decembra v Mariboru. Keraje imel referat za udeležence te~a simpozija samo informafomo-orientacijski zn.ač.aj , bo rudi širo- kemu krogu braloev .,Geografskega obzomika" lahko pomagal k lažji orientaciji v smereh. na os.novi katerih skušamo tudi pri a1a zgraditi čim kompleksnejše .,agrarno"-geografsko proučevanje naše podeželske pokrajine. aj za uvod pripomnim. da se mi zdi 111emo- goče. da našega dela 111e bi naslonili na izlmšnje iz mednarodlllega m_anstv1enega sveta. In to iz dveh razlogov. Prvi razlog j e v tem, da moramo manost , še posebno kot socialisti, f,e v načelu šteti za mednarodno. V kolikor pa geografija kot veda. ki je vezana 111.a preučevanje določenih teri- torije v, \l!Cil1dar ~pada med tako imenovane .,:na- cionalne" vede, kljub temu ne sme ostati gluha za medlllarodne pobude. se mora od njih oplajati. hkrati pa s svoje strani bogatiti mednarodne mi- selne toko, e. Dmgi razlog je v te m, da je naša agrarna geografija že doslej vezana na medna- rodni znanstveni svet tudi organizacijsko. Oe sm~ jugoslovanski geografi na splošno vainju 111 e m š k e in a v - strijske šo l e . ki je,. svojem pro:uČeY1mju zajela tudi !naše, predvsem slovenske kraje. S svo- jim pian:irskim delom so postavili osoove tej šoli najprej zn.ani agrarni historik Meitzen. za njim pa predvsem .geografa Schluter in Gradrruum ter za 1naše in avstrijsko štajersko Sidaritsch. Pozne- je, zlasti po drugi s,·,etovni vojni, je vidike te šole moano dopolnila in poglobila TSta avtorjeY, od katerih so naj pomembnejši Mortensen, Nie- meier. Miiller-\VH!e, Uhli~, Kr,en)iinova in dJ'lugi. ič manj iniciativna ni bila francoska šo la, ki s ta ji bila očeta agrarni zgodovinar M. Bloch in agrarni geograf A. Deman~n, aalje• pa so delo razpr,edale mlajše generacije (Fenelon, Mey- nier, Juillal'cl, A. Blanc m drugi). Tema dvema osnovnima šolama so se zelo ruspešno pridružili Belgijci (Tulippe, Dussart, Christians), Angleži (Thorpe), Skandinavci (D. Hannerb.erg, St . Hehn- frid), pa tudi nekateri Poljaki (Kielczewska- Zaleska. Dobrowolska. Srulc6wtna, Golachowski), Čehi (Ržikovsky) in Slovaki (Fekete).1 Lntenzivtna znanstveno-raziskovalna dejavnost v tej smeri je pripeljah doslej že do treh ·med~1a- rodnih simpozijev. Prvi je bil leta 1957 v ar1- cyju, drugi leta 1960 v Vadstieni na švedskem , po XIX. mednarodnem geografskem kongresu, in pn tretji leta 1964 v A1ngliji, tudi y zve zi z XX. mednarodnim geografskim kongresom.2 Ce naj 111a kratko karakteriziramo mačaj in razvoj te smeri agrame geografije, naj najprej po'dčrtamo, da jo po pravici oma&ijemo kot genetsko , maa1j po pravici pa samo m o rfo - gene t s ko , zakaj re od Meitzena dalje se njeni , zastopniki ni.so 11.1stavljali samo pri zunanjih obli- kah t. ti:rn. agrame pokr,aj.i'ne. temveč so se morali nujno poglabljati_ tudi v notranje, struktur1ne vzroke lnjooega razvoja. Vsekakor pa se je ta ,,genetska" agrarna geografija med svoj im razvo- jem preoblikovala oziroma je spremenila svojo vlogo. raraščajoči procesi d ,e a g r ari za ci j ,e in Ur b a 111 i Za C i j e pooe~lja SO !nje.ne tradicionalno agrarne relemente pričeli močno potiskati v owdj,e. še posebno ,, zadnjih treh štirih desetletjih. S tem je „m orfog,enetsk.a" agrarna g,eografija dobi- la močan prizvok , .historične" geolžra fije. Tak prizvok je re od vsega začetka mocno imela v tistih deželah, kjer se je tradicionalna -agrarna pokrajina že zgodaj začela radikalno ,umikati mo- dernejšim oblikam. 11 To velja za Anglijo, za Sv,edsko, deloma pa tudi za emčijo, kjer je zato v genetskem pro- učevanju agrarne pokraj.ine celo močno stopil-o ,. ospredje prouoevanje opustelih vasi in polj (,,\Vii- stenforschung"). Cisto v „historično gieografijo„ pa seveda „morfogienetske" agrarne geografije kljub temu ne moremo strpati. asprotno, obdr- žala je svoj aktualni pomen kot prouoeyalka po- cledo,~anih, antropog,ct11h elementov v g~grafslrem okolju podcrelske- pokrajine, ki so sicer izg!Ubili ali menjali svojo funkcijo. a se ravno zato morajo z 'tnjimi boriti ne samo modernizacija samega kmetij~tva, terrn-eč rudi deagrarizacija in urbanizacija. pri ll1AS pa vrh tega še socializacija kmetijstva. Jasno je, da mora v 01jej poleg smeri. k--i postajajo zares hi8toriane, obdržati in okrepiti svojo vlogo proučevanje s o do b 01 i h t ran s to r • m .t.l ci j a g t 8. r O e p O k r a j i 111 1e . Pri teh trans- tf ormacijah. gre po ,,iečini za učinke deagr.arizacije in rurbrunizacije, marsikje pa tudi za preoblikovn- nje, start, poliktulturne1 vase zaprte, v moderno specializitarro. torla še vedno .,agrarno" pokrajino (morda najbolj tipično za mediteranska področja). V vsakem primeru pa se mora tradicionalna morfog-enetskia smer 7,e kar po svoji g e 01 e t s k i strani še bolj kot doslej bogatiti in poglahljati s prottčew1111jem učinkov, ki jih povzročajo spre- 111.embie v socialni strukturi, k.ar 111as vodi v t. im. s o c -La J 111 o - g e o g r a f s k o smer agrarne geo- grafije, pa tudi s tprouoevainjiem samega agrarnega gospodarstva, predv em s prostorskega aspekta. kar nas vodi v gospodarsko-geografsko smer agrarne geografije. Poglejmo. kako sta se ti d'"e smeri doslej 11.l\"eljavili v svetu. It. Sociah10-gcografska smer, kakr~no posta,·- lja v ospredje t. im . .. 5ocialna" agrarna geo~a- fija. kakor rečeno, ,. agrami geografiji, 111i čisto norn. Saj je bila 111ujno vključena re v proučern­ nja genetsk,e smeri. Toda zelo aktualna ie postala Qb sodolmem ;naglem spreminjanju socialne struk- ture na poderelju, izz"anem predvsem po mofui deagrarizaciji in urbanizaciji ter ob rastooom ne- skladju med fiziognomijo in notranjo strukturo sodobne poderelske pokrajine. Zato skuša že no- vejša „genetska" agrarna geografija 111ujno obdr- žati raV111otežje med ubravnavanjem dosedanjega agramo-socialnega substrata, kar hi lahko imeno- vali agrarno-socialno dediščino preteklosti, in med obravnavanjem reoontn.ih transformacij. Ravno zaradi ,omenjooega neskladja med naglimi procesi socialno-strukturnih transformacij in precej po- čas'nejšimi :a~ooesi fizioginomič.nih transformacij je soeil:'lnogeografska smer agramogeografskih proučevanj oelo oodalje teže ločljiva od modo- genetske smeri. Tega so si! pra,·zaprav najprej in najbolj za- Yedali francoski agrarni g 1u1grafi. aj- boljša primera za to sta študiji E. Juillarda o poderelskem življenju na ravnini podnje Alzacije, ki ima. celo značilen podnaslov „Essai de goo- gra phie sociale" ter vwma študija P. Brwieta o agrarni geografiji področja med Seno in Oiso.3 Sem v-elja u.vrstiti tudi 111.am znano študijo A. Blanca o zahodni JJrvatski. -1 \'se te študije zelo poglobljeno in komplek no ,·erejo morfogenetsku Istran s soc:ialirriani in ekonomskimi aspekti agrar- , ne geografije. Res je na ztmaj bolj podčrtala soo:i.a1ne momente t. im. m u n c h en s k a s o r i - alno-geografska šola , katere predstanrika sta predvsem prof. W. J Iartkte in doc. K. Ruppert iz Geografslrega inštituta T,ehniške visoke šole v 12 Mi.inchcnu. Ta šola se v toHT.:o po pravici imesrnje ,,socialno-~eografska" , ker se je , S\'ojih prouče­ vanjih močno omejila na obravnavanje sprememb' socialne struktu11e in z njimi ZH!7ane izrabe tal od začetka 19. stoletja dalje, sprememb v krultumih sadežih, ki spremljajo socialno-po9CStlne spremem- be, 111astanka t. im. socialnega preloga (.,Sozial- brache"), to j,e zaradi deagrarizacije 111eoh·delanega zemljišča. ter oelo na poskuse, oa opredeli :nekake a/!ramo-geografske regije enakega „socialno-geo- ~rafskega zadržanja" (.,sozialgeographisches Ver- h.alren").5 Mu11ehenska šola ima nedvomno velike zasluge, da je primemo podčrtala važnost ožjega prouče,·anja socialnih elementov v agrarnem pro- storu. Zdi se mi pa, d,a si jle s tem maziv ,,1SOciabu1 geografija" prikrojila preozko ter mu vzela nje- gov široki, vse družbene pojave v geografskem prostom obsegajoči pomen, kakor se je zaoel uveljavljati Žie pred njo. Zdi se mi tudi, da je sorazmerno ozki aspekt proučevanja ustvaril dve nevarnosti: da ob njem zaidemo v drugo skr:ij- nost, v zavesrno ali podzavestno podcenjevanje tako ekološJdh kakor historianih faktorjev :in da se morda pre\'eČ oddaljimo od osrednje~a predmeta f!;eografsl"!Cga premotrirnnja. prostorske in pokra- jinske stvarnosti. ter se preenostransko približa- mo sociologiji. Toda munchenski šoli je treba priznati, da si je bila v sVICSti teh 111evarnosti ter jih je konkretno močno zmanjšala, poslužujoč se pri svojih Malizah metode podr-0bnega kartir.inja. Vsekakor pomeni oela vrsta t. im. sociaLno-~oo- gr.afskih šrudij, ki' jih je šola ,prof. Hartkeja objavila v „Munchner Geo~raphische Hefte" , bo- gat metodološki prispevek k taki agrarni geogra- fiji, ki hkrati globoko osvetljuje dosedanji razvoj in reoentne procese. odražajoče se v stnukturi in fiziog111omiji današnjeua agrarnega prostora. III. Gospodars'ko-geografskia mer tako ime- novane agrarne geogr.afije bi lahko imenovali tisto smer. ki agrarnega remljišča ne premotriva toliko kot ,element agrarne pokrajine, pa tudi ne kot izraz socialne strukture, temveč predvsem kot vir a g ra r111e p r oi zvo d111j e. 11udi ta aspekt se\',eda v geografiji ni nov. Prihajal je do izraza 1,e ,. okviru celotne tr.adici0111alne ,.ekonomske geografije" kot discipline, ki naj bi proučevala prostorsko razporeditev proizvodnje. Vključevala jo je marsikdaj re starejša „agrartna geografija". Ze pred zgoraj omenjenimi kompleksnimi agrar- no-geografskimi študijami mlajšega kroga fran- coslcih geografov je nestor francoske agrame geo- grafije prof. D. Faucher (Toulouse) v vsem svo- jem delu, še posebno pa v svoji sintetičrti knjigi o agrarni geografiji (značilno tuvrščeni v kolekcijo s sk-upnim naslovom „Coographie economique et sociale") G prestavil težišče močno ravno na pro- dukcijsko plat, pri čemer jo jie po poti t. im. .,sistemov kn.tltur" ali „tipov Icultur", kak"or je to imenoval, pos11eoono ,·ezal z genetsko smerjo, '" precejšnji meri pa trudi s socialno. Med nemškimi geografi je v svojih sintezah to stran posehn-0 podčrtaval E. Otremba, prav tako v povieza"j z ostallrn.i aspelqi, 7 TQd{l gospoclafsk.a ali „produk- 'cijeka smer·vc ftgrami gieogranji !1-e je 'tiveljhljal.a tudi samostojtno' in sicer najprej p0 poti karto- 1ITafslce re~traeije dana ~nje izrabe tal. pozneje pa tudi v kvaaititativ11em ooonjevanju nroduTctiv- nosti agrannih površin, v oooni uporabnosti teh po,Tšin z agrotehnifuega in agroekonomsTiega vidikn ter v sint.etskih posTrusih ustvariti !11.a tei o!movi 111ekakšno tipoloriio kmetijstva in 111a nje i sloneče kriterije kompleksnih a~rarnih r ajonizacij . Podrobno k a r tira 111 je iz r a b e ta I se ie rodilo. kakor ?J11ano, ž,e pl'led ·desetletji v Veliki Britaniji pod vodstvom ~eograCa -prof. L. D. Stampa in je zaslo,,elo po'd an~leškim terminom .. T.81lld Use Sun~v" ali „Land U~e Jn,·entory". To re!šl-5traciisko delo. ki ga nravzaprav sploh ine µe šte ti m ed čisto .. ae-ramo" -V"eogra fske 111aloge, ai je vkliuoevalo tudi kartiranje inekmetijske iz- rabe tal, ie dobilo m eooarocln.i okvir z ustanovi- tviio posebne komisij,e uri Mednaro rlni geografski uniji 111a XVT. mednarodnem 00-0grn fske m kongre- su v Lisbon.i let-1 1948. Za cilj ji! imelo izdell\vO preqledne srntovne ka r te izrabe tal.S Rezultati i-e akciie so se pokazali na 11str,ežnih zasedanjih in v ltJs lr,eznih publikacijah ob XVII. medna.rodnem georrrttfskiem ko1n!l'resu letA 19.52 ,. \Vashingtonu , XVTIT. kongresu l eta 1956 v Riu de .Taneiru in XTX. kongr esu l l'tr'l 1960 v Stockholmu. Posebno Yidni so bili delo,11i !Uspehi iz nekaterih držav (na primer Kanarfe. Ttaliie. Poljske'). Toda delo,·111a na loga se i e_ med tem Farna po sebi ,nujno začela spre minjati. Ideja koJ-iko r toliko hitre izdela,·e to, rstine karte se je pokazala Huzorna ne samo za \es svet . temveč celo za posamezne drfave . Ra7,en te !rn se ie delo marsikomu ookazalo kot preveč re~stracii ko. statično in šele k ot 1Jrvi ko rak k manstveni ob'delavi prika7:cwe•ra gradiva. Zato so se zmeraj boli ob tem ~artiraniu 'tlv,eTjavljalP. nove s me ri, ki niso več stremele za popolnim kartiraniem oeJ-ih ddeI. temveč so se om ejile na kartiranie ti.pi onili cm'd. pri tem pa so vsebino ka rtiranja sk!Ušale obogatiti tako po š~evilu zabe- le:renih elementov k,akor po tem, da so že v kar- tiranie vnesH razvojni moment. Ena od takih smeri se je začrtala v Alzaciji po'cl vodstvom prof E. .foill.arda. skušajoč kartografsko primeria ti med sehoj izrabo tal v 19. stoletju z dana;njo izrabo. Dmga taka smer ie zaž:iviela v t . im . .. so- cialno-e;oo:rrafskem" kartiranju re omenjene šol';' prof. Hartke ja s primerjavo tako izrabe tal kot socialno-posesl:'ne stru1.'1:ure v zaoetku 19. stoletja z 'cla:našnjimi razmerami. ~eposredno iz medna- rodne komisij e za im"entarizaciio izrahe tal pa ie izšla poljska smer te vrste 'dejm111osti pod vod- stvom prof. J. Kostrowickep:a. ki se je v praks i poslod.la od podrobnega kartiran ia cdotne Polj- ske po vzorcu an~leškega .,Lancl u~e Survey" ter se lotila številnih podrobnih sonci. pri tem pa \1llesla v kartiranj e ra~en osno\ill ih remliiških kategorij obilo n ovih elementov (prevladujoče k11ltu1111e r astline. r .:>taeije. diferenciaciio gozdov itartfo81llj'll , ki pa ll1i več ·osno V111i ·111amen dela, temveč samo registracijsko sredstvo za u~~vlja- nje tipov izrabe tal, Zli ooeno procesov, ki ustvar- jajo te tipe ter za ooeno produktiV111osti različnih obh'lc izkorišč.anja tal. 11 Ravlno v zv,e71. s tako poglobljiemjm kartiranjem iln z klis1'dusijMni, .ki so se ob tJem razvile , je sto- pila v ospreclj e ttudi potreba o c e 111 e p r o d u k - ti v111os ti izrab'e tal. Tak.a ocena pa ni mo- goča. samo na temelju podatkov o -površinah :r,osameznih zemljiyldh kategorij pa tudi 111e po- clatkov o -rovršinah , ki jih zavzemajo posamemi,e kulture. Od tod težnja, da se !11.amesto kartiranja ali po leg It'! j ega oooni produktivnost ozi110:ma in- tenzi ,111ost izra be tal bodisi po 111.jihovi hranil1~i n eclnosti ( Pomočjo od agronom ov prevzetih pokaza~eljev. ko t so na primer t. im . . ,.žitne eno- te" ) smer , ki se j e med ~eografi iuveljavila po- sebno ,. ,em!ilci -d emokratski r epubliki na pobudo ,v. Roubitschka 11 ali pa celo po 111iihovi denarni , rednosti (smer. ki jo zastopa madžarski agrarn:i ireo!!raf C. F.inyedi).1!? Po m ojem mnenju je taka poglobitev v proučevanju izrabe tal sioer za agrarno geografijo :z;elo koristna dopolnitev, ne smemo 'pa je postaviti med 111.aše osnovne delovne nalo1;e, sioer smo v 111ernr,nosti, ·c1a 7..aidemo kar preYeČ na ob11obje naše troke, v a~oonomij,o in agr oekon omiko posebej , ter 111.ekoliko pozabimo na naš osrecl:nii predmet premofrivanja. t o je sia aararno površino kot · prostorski pojav ·111 na agra11no pokrajino kot mmanji izraz njene struk- tlure ][1 izrabe. Zdi e mi. da je manj 111a obrobj,e geogra fskega zanimanja zašla prav pri tem smer s o "j e t s ki h g e o g r a f o v . TI re zaradi ogromnih dimenzij svoje derele nikdar niso sploh pomislili na "ka- kršno koli kartiranje v smislu angleškega Land Use Surv,ey. smerili so se bolj v probleme kme- tijske rajonizacije in tipologije kmetovanja, ' po- sebino pa še v t. im. oceiTlo up o rab"n os ti km e tij s kih tal i111 to predvsem z eko loškega , idika. kjer je aspekt vsekakor prav močno kompleks.no-geograrski, pa tudi z agrotehničnega in airroekonomsliega vidika, zlasti. z ,;dikll umest- nosti potrebnih tehničnih in ekonomskih im·esti- cij, kjer pa se smer tudi giblje na kočiji,; meji J o čiste agrotehnike in agroekonomike.13 Kartiraaije izrabe tal ter vse delo, ki se j e n;,ed geografi razvilo poleg 111jega ali namesto njega. pa je skoraj povsod pokazalo, da se gieograf'ski aspekt tudi tu, p odobno ko t v drugih vejah g,eo- graf'ije, lahko koristno izživlja v tipologiji. S trem- ljeaija za tipolo š kimi oznakami km e tij - st va sicer v t . im. agrarni geografiji tudi 111i no,·o. Med drugimi ga je uveljavil že D. Daucher s svojimi „sistemi hiltur", čeprav predvsem z vidika načina in organizacije oh'delovanja zem- ~ltta. Najne",ejM nap~~ v amt!ri tipoioški~ raziskovanj pa 3e ravno v tem, da se poll:g obsega površin, ki jih zavzemajo posamezni tipi ali v njihovem okviru posamezne kulture, skuša oceniti tudi njihova produktivnost v zgoraj naznačenem emislu. Take poskuse tipologije in ,na njej sloneče rajoruzacije ngramega gospodarstva je slrušal iz- ,·estl ~a Madžar3kem G. Enyedi s svojimi sodt- lavci. T!pološko smer smo za~ležili tudi že '" &0vjetski agtami geografiji. Zadnji čas pa so pobu1o v tej smeri močn~ prevzeli Poljaki pod vodstvom prof. J. Kostrowickega z namooom, da bi se v taki tipologiji čim kompleksn.eje kombi- nirali kriteriji ne samo obdelovalnega sistema. temveč tudi kriteriji socialno-poses1rne strukture in ekonomski kriteriji ramih kategorij. a polj- sko pobu'do :je bila na zadnjem meclnar-0clnem geografskie.m koingresu v Londonu v okviru Med- narodne goografslre lll.Oije celo ustanovlje;na nov.a kO!lllisija za tipologijo agram.ega gospo'darstva, ki naj bi kooordinirala mednarodno clelo v tej smeri. Zdi se mi, di.i sta v tej usmeritvi dovolj kom- plel®io poviezarni 'dosedanji socialna in ekonomska smer v 111gral'lni gieografiji, 'da pa je v 111jej morda. Ysaj lna prvi pogled, ostala malo. p1'evieč ob strani C'll8. o'd glawrih izhodiščnih točk gieografislrega de- la, t. im. ,~grama pokrajina" . Vsekakor se v svetu stremi za tem, da bi zgoraj nekoliko she- ' matsko in.alcazane tri smeri agrarne geografije ne hodile še 1114dalje po med seboj preveč ločenih poteh, temvieč da bi skiupno -0braV111llvale v,e5 kompleks ~gramih ielementov v prostoru ozwoma pokrajini. Ta kratki pregled razvoja ghvn:ih smeri t. im. .. agrarne gieografije" v zunanjem svetu, katerih pota na sr,ečo konvergirajo, lahko služi tudi nam, seveda ob !Upoštevanju i11aših posebnih razmer, kot smernica pri lll,8daljnjem delu. Opozarja pa nas n.a 'dvoje : svojih zunamjili, pokrajinskih učinkili. i.ato vedno bolj izguh1ja iwoj smisel ne samo fOjem prave ali čiste ,,agtame pokraj~e" 1 tčmvec tudi poj em agfar111e geografije spl_oh .. Izrazit~ meje med agramimi in 111eagramimi ielčmca1tt v t. 1m. lrulturn~ P?krajini ali ~ t. im. ekonomske~n p~o.- stoi:'lu, je ~ljie • m.a111j. Ce vrh tega pri naš~h proučevanjih upoŠte\'amo ;e ekološke pogoje in ooono 111jihovegn pomena v taznih fazah clnužbeno- gospodarskega razvoja, kaf vsekakor moramo, če nočemo - še posebno pri obra,nav.11.nju agra1111ih elementov - izgubiti konkretnih, zares geograf- skih tal pod lnogruni, se 111am namesto t. im. agrar- ne geografije sama po sebi izoblikuje oel-Ota kompleksne ,geogr,afije podeželske po kraj iln e ozirbma · podeželskega prostora. Ce pri tem razvojne faze te podeželske pokrajine še čim kompleksnejše kartiramo, smo se znova in uspešno približali splošnemu cilju geografije - kompleksni, simtetiani podobi prostorsko-pokra- jinske stvarnosti z vsemi njenimi elemeinti. Tudi naša pot !nas torei nujno vodi ne morda k čedalje večjemu osamosvajanj11 posebne ,,,agrame geogra- fi.Je", tJemVICČ k reintegraciji kompleksnega geo- grafskega premotrivanja 111.a primerili podeželskih področij. OPOMBE: 1 Prim. pregled ustrezne literature v aloji knjigi „Die Flurformen Sloweniern1 im Liehte der europaischen 1'7ur- forschung" (Miincluter Geographische Hefte, H. 16, 1959) na slr. 128-132 in v poročilu „Novi prispevki k proučeva_­ nju geogra(ije in zgodovine a rarne pokrajine" v ,.G~gra(- skem vestniku" XXXI (1951), str. 158- 166. 2 Prim. poročili .,Mechtarodni kolokvij o .agrarni pokra- jini v Nancyju" (,,Geografski vestnik" XXIX- XXX, 1957 / 1958, sir. 172 in .. Mednarodni simpo,Jj w morfogenew ograme pokrajine -1 Vadsreni na S,·edskem" (.,Geografski vestnik" XXXII, 1960, str. 280). 3 K Juillard, La vic rurale dans la plaine de Bnsse- Alsace, Essai de Goopgraphie sociale, Paris 1953. - P. Brunet, Strueture agraire et economie rurale des J>latcaux lerliaires entre la Sei.ne et l'Oise, Caen 1960. • Andre Blanc, La Croati~ Oecidentale, ttude de Geo- graphie lmm.aine. Institut d 'ttudes Slaves, Paris 1957. l. da se čedalje bolj kaže potreba po čim tesnejšem z d r IU že v a 111 j u vseh navedenih pro- uče~·alnih smeri, morfogienetske. socialno-geograf- ske· in ekonomsko-geografske ter še posebno vseh metod in ln.ačinov v okYim zadnje. Koristlnost take integracij,e-,' geografskih proučevanj agrarnih ele- mentov je praktično i,e pred leti dokazala fran- coska geografska šola (Faucher, Juillard. Brunet, periodiČllla publikacija ,.~tudes rurales"). Prav tako pa je turu. očitD1b , da pri tej integraciji ne kaže prav ničesar izločiti, &e posebno tudi ne sa- me .agrar111 ,e pokrajine kot tistega ključne­ ga izhodišča geografskega premotrivanja, s kate- rega 111e izhaja nobena CIDlolga stroka. Sicer se pa lahko nehote o'ddaljimo od jedra agrarne geogra- fije in od bistva g,e,ografife sploh ter zaidemo na specialno 'delowio polje agronomskih, ekonomskih ali .socioloških ved. ~ Prim moje poročilo .,Socialna agrarna geografija" v . .. GeograCskem vestniku" XXXII (1960), str. 168- 272. 2. da se moramo zavedati, da je· agrarno :riv- ljenje v dobi stopnje,·ane industri,alizacije,