s£c |g> «*s sfi &
WWWWW WWWWW'%šWMW$Mi*M
§Nš Qmh w$S ’3wž
i> & 4V
šolske družbe
S¥. CIRILA in METODA
v Ljubljani.
IX.
Izdalo in založilo vodstvo.
f£
V LJUBLJANI
Tisk .). Blasjiikovih naslednikov. KSi»i.
mmmmwwmww
n»
ci*'1^. ;V. ej'\^
3^ **® «$» «j» «► «&s e<r ejs e^ g&
\£/ 1	tlltSi	šsSm	ff
t“ i : tiitiiiiiiiiiiiiiiiciiiifliiiiiiiiiiiiiiiKiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiikiiiiiiiiiAiii y
Mm! ’   ■ 1
525 25 25 25 *iS <^525 mA 255 ril’ 25 u5 22 25 25 tlii »525 25 2525 25 <•?> 25 25 2525- jf*^}
E II
Najvišje pismeno priznanje Nj, c. in kr. I j| Visokosti prejasne gospe prestolo- i naslednice-vdove	j j|
. nadvojvodinje Štefanije. j J
is
odlikovane
lekarne PICCOLI ||
„pri angelju“ j J v Ljubljani,
Dunajska cesta, j j
Dve kapljice na IJ pavoli v votel zob f j dane pomirijo zobne \ 'j, bolečine.
Stekleničioa \ | 20 kr. j j
 - • 11
1
W
šolske družbe
sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
Povodom X, redne velike skupščine v Kranji
/
dne 8. avgusta 1895
izdalo in založilo vodstvo.
V LJUBLJANI.
Usek J. Blatnikovih naslednikov.
.
osooi^f
vi	i5J
	...	srvr- .crv-rv-.;
|®®®®®®®®®®®®®®®®®®®		
		
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna X. velika skupščina dne 8. avgusta 1895. leta v Kranji.
— —>0&»——
I. Minulo je deset let, odkar deluje družba ’ sv. Cirila in Metoda med Slovenci. V tem času je odgojila več tisuč naših otrok in jih ohranila zveste mili domovini. Dejansko izvršujoč slovensko geslo: „vse za vero, cesarja in domovino" se je ukoreninila povsod, kjer bivajo Slovenci.
S srčno hvaležnostjo in iskrenim veseljem pov-darjamo ob prvi družbini desetletnici, da se unema in ljuba v za našo družbo veselo razširja in da poganja vedno lepših mladik. Družba vzdržuje že mnogo šolskih zavodov, a uprav letos zida novo krasno dvonadstropno šolsko poslopje v Velikovci za one naše otroke, ki bi bili brez narodne požrtvovalnosti izgubljeni za ljubljeni naš narod.
šolske družbe
sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
m*
Povodom X. redne velike skupščine v Kranji
dne 8. avgusta 1895
izdalo in založilo vodstvo.
V LJUBLJANI.
Tisek J. Blatnikovih naslednikov. 1895.
® ® @ ® ® ®
E 6
  	 3	*
® © ® |»s
^MP-
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna X. velika skupščina <lne 8. avgusta 1895. leta v Kranji.
 -o@j*)o—--
I.	Minulo je deset let, odkar deluje družba sv. Cirila in Metoda med Slovenci. V tem času je odgojila več tisuč naših otrok in jih ohranila zveste mili domovini. Dejansko izvršujoč slovensko geslo: „vse za vero, cesarja in domovino" se je ukoreninila povsod, kjer bivajo Slovenci. S srčno hvaležnostjo in iskrenim veseljem pov-■darjamo ob prvi družbini desetletnici, da se unema in ljubav za našo družbo veselo razširja in da poganja vedno lepših mladik. Družba vzdržuje že mnogo šolskih zavodov, a uprav letos zida novo krasno dvonadstropno šolsko poslopje v Velikovci za one naše otroke, ki bi bili brez narodne požrtvovalnosti izgubljeni za ljubljeni naš narod.
Dosedanji |družbini uspehi na narodnem našem šolskem polji pa nas Slovence tudi družijo k skupnemu delovanju kažoč dejanski, da je le v slogi moč. In da je v naši družbi sloga doma, pokazala je zopet letošnja X. velika skupščina v Kranji.
Vzlic slabemu vremenu se je zbralo k druž-binemu shodu lepo število rodoljubnih gospej in gospodov iz vseh krajev naše slovenske domovine. Natančneje so se pač želeli poučiti o družbinem delovanji ter se ob splošnem navdušenji skup-činarjev pokrepčati za nadaljno še uspešneje delovanje v prid zapuščeni slovenski deci.
Mnogo udeležnikov velike skupščine je dospelo že 7. avgusta v Ljubljano. Družbino vodstvo jim je priredilo s prijaznim sodelovanjem pevskega društva „Ljubljana“ prijateljski sestanek na vrtu Ferlinčeve gostilne (pri „Zvezdi"). Imenom zadržanega prvomestnika Tomo Zupana je došle goste prisrčno pozdravil družbini blagajnik Ant. Koblar. Vsakemu rodoljubu dobro dč, — tako je pričel govornik — da prav nič ni opešala delalnost družbe navzlic veliki potresni katastrofi, ki je zadela prestolico slovensko in kranjsko deželo sploh. Ta vesela zavest mu vzbuja nado, da hočejo i nadalje vsi Slovenci združeno delovati za blagor domovine v družbinem krogu. V tej veseli nadi jc zaklical vsem došlim slovenskim sestram in bratom iz raznih slovenskih pokrajin prav prisrčen: Dobro došli! Pevci
so razveseljevali s krasnimi domačimi pesmimi udeležnike tega večera. Marljive odbornice Šent-jakobsko-Trnovske ženske podružnice pa so v družbino korist spečavale lepo izdelane vrpce v spomin na letošnjo veliko skupščino.
II.	Dne S. avgusta ob 710 uri zjutraj je odpeljal gorenski vlak častno število dam in 'gospodov, katerim se je na postajah do Kranja pridružilo še mnogo skupščinarjev. Vrli Škofjelo-čani so jih počastili s streljanjem, ko so se peljali merno Trate. Tudi v Kranji je grom topičev naznanjal, da se bližajo skupščinarji, domorodne gospe in zavedni narodnjaki iz vseh krajev mile slovenske zemlje.
Ko se vlak pripelje do kranjskega kolodvora, zasvira godba našo narodno himno, grom topičev naznanja prihod rodoljubnih Slovencev, in iz grl pričakujočega občinstva zaori: Živeli! Dobro došli!
Na kolodvoru je pričakoval skupščinarje venec narodnih gospodičin, člani čitalnice in bralnega društva z zastavama, požarna bramba in mnogo občinstva. Ko so se polegli živioklici, pozdravi došle goste prvomestnik kranjske moške podružnice veletovarnar Vinko Majdič s temi navdušenimi besedami:
Častiti skupščinarji! Mili nam bratje i sestre!
V imenu moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda Vas častite goste z radostnim srcem
pozdravljam, Vas, ki ste prišli ukrepat, kako ohraniti našo mladino slovenskemu narodu, vedno zvestemu veri, cesarju in domovini.
Daj Bog, da bi bilo tudi današnje zborovanje za razvoj slovenskega naroda prekoristne družbe plodovito, in v to svrho Vam zakličem: „Dobro došliC
Gdč. Mici Savnikova v imenu ženske podružnice nagovori na to skupščinarje v izbranih besedah tako le:
Visokocenjeni skupščinarji, prečastiti gospod predsednik :
Resna ura Vas kliče k nam, in plemenita skrb Vas je pripeljala danes v naše mesto, skrb za najzvišenejše svetinje našega naroda, ki so le na premnogih, silovitemu navalu tujčevemu izpostavljenih krajih v veliki nevarnosti.
Nobena pot Vam ni bila predolga, nobena pretežavna, da no bi bili iz vseh krajev, kjer se glasi beseda naša, kot verni sinovi zemlja slovenskih prihiteli tu sem, v ljubi naš Kranj, ki Vas bo z navdušenjem in ljubeznijo v/prejel kot drage, jednako misleče, jednako čuteče rojake svoje.
Težavno, trudapolno je Vaše delo, mnogo požrtvovalnosti zahteva od Vas visoki poklic družbe sv. Cirila in Metoda.
In vendar, Vi se no strašite, in stojite v boji za svojo sveto stvar kot stoletna siva skala, ob katerej se razpeni besneči val razburjenih voda.
Bog Vam daj še v časih bodočih one jeklene, neupognjene moči, ki Vas je dičila do danes. A v malenkostno podporo naj Vam bo skromno, a tem iskreneje zagotovilo moje, da je tudi ženstvo kranjskega mesta pripravljeno, podpirati Vas po svojih močeh.
Vi pa, prečastiti gospod prvomestnik, dovolite mi, da Vam v znak hvaležnosti in uda-nost.i naše poklonim ta šopek.
Po teh besedah poda prvomestniku krasen šopek. Glasni živioklici so jej pritrjevali.
V imenu narodnih društev spregovori slednjič dež. poslanec, notar Viktor Globočnik nastopni pozdrav:
Slavna družba sv. Cirila in Metoda!
Velečastiti gospod prvomestnik!
Dovoljeno naj bo tudi meni, častiti skupšči-narji in dragi nam gostje, da Vas presrčno pozdravim v imenu narodnih društev našega mesta, zlasti tu navzoče Čitalnice, bralnega društva in požarne brambe, in v imenu zavednih narodnjakov našega mesta sploh.
Vsak, kdor pozorno opazuje narodno naše gibanje, priznati mora blage namene družbe sv. Cirila in Metoda, in prepričan mora biti, da je narodu slovenskemu prepotrebna družba, katera si je v svojih pravilih postavila velevažno nalogo, da hoče vzgojevati in izobraževati slovensko mladino v svojih na podlagi materinega jezika osnovanih učnih zavodih v krajih, kjer naš narod
svojih slovenskih učnih zavodov nima, in kjer vsled tega preti nevarnost, da bi se naša slovenska mladež pritegnila v učne zavode naših narodnih nasprotnikov ter se odtujila narodu slovenskemu.
Vsak izmed nas pa tudi vč, da ta družbin namen ni le mrtva beseda v družbinih pravilih, ampak da se točno izvršuje po družbinem vodstvu, katero deluje vseskozi vestno in požrtvovalno, vsled tega pa tudi uspešno in koristno za narod tako, da smemo trditi, da družbino vodstvo svoje družbi nasproti prevzete dolžnosti izvršuje naravnost vzgledno.
Ni čuda torej, da družba sv. Cirila in Metoda radi teh svojih izbornih vrlin, zlasti radi koristnega svojega namena in vestnega njegovega .izvrševanja povsod med narodom uživa največje zaupanje in naj večje priznanje, in ni čuda, da narodnjaki dično družbo sv. Cirila in Metoda simpatično in navdušeno pozdravljajo povsod, kjer jim je le prilika dana za to.
In umevno je, da tudi naša narodna društva in narodnjaki našega mesta sploh ne morejo zadržavati odkritosrčnih izrazov iskrenih svojih simpatij nasproti zaslužni družbi slovanskih sv. bratov, in da danes, ko družba prvikrat pride zborovat v naše mesto, navdušeno zakličemo:
Dobro došla med nami družba sv. Cirila in Metoda! Dobro došli častiti skupščinarji! Bog blagoslovi družbo in nje nadaljno delovanje!
Prvomestnik Tomo Zupan se je zahvalil tako-le:
Preblagorodna gospica! Preblagorodna gospoda prvomestnika!
Poklic je družbi sv. Cirila in Metoda, da bi bila na deblu slovenskega naroda krepek vrh: dobro zaraščen proti nezgodam vročine in mraza.
Naloga našim podružinam mora torej biti ta, da je vsaka bujen odrastek iz tega vrha — duhteč cvet rodeč in dragocen sad: kot je to v polni meri kranjska moška podružina, ki jej, preblagorodni gospod veletovarnar, neumorno načeljujete Vi; kot je to v polni meri kranjska ženska podružina, ki jo blagohotno zastopate, preblagorodna gospica, Vi.
Drugi nadepolni vrhovi na deblu slovenskega naroda so pa razna narodna društva, kojih ne enemu samo ste, preblagorodni g: notar, v sl. kranjskem mestu neutrudljiv načelnik Vi.
Svojimi dobrohotnimi pozdravi skupščinar-jem družbe sv. Cirila in Metoda ste dokazali ta hip vsi Vi, da Vam je poslanje naše družbe v Slovencih živo pri srci.
In združena kranjska narodna društva kličete to trenotje dobrodošlico družbe sv. Cirila in Metoda raznim zastopnikom, ki iz vseh pokrajin našega ozemlja hitč danes v to mesto zborovat v svoji X. veliki skupščini. Velepomembna nam je Vaša združba; učeč, da naj se združi tako
tudi ves slovenski rod. — V edinosti je moč! Če smo edini v vsem svojem dejanji in nehanji, potem se bo oščpilo drevo slovenskega naroda
— drugim narodom na desno in levo v posnemo; državi z zaslombo; sebi v stalno krepilo.
V znamenji take edinosti Bog živi slavna kranjska narodna društva!
III.	Glasni živio-klici zaore po teh besedah, in narodne gospodičine obsipajo skupščinarje z duhtečimi šopki. Zbrana družba se poda na to v veličastnem sprevodu v mesto.
Na čelu je korakala godba, za njo požarna bramba, čitalnica in bralno društvo z zastavama, potem pa gostje in domačini. Mesto je bilo z zelenjem in zastavami jako ukusno in dragoceno okrašeno. Raz oken pa so obsipale kranjske dame skupščinarje s šopki in cvetkami. Pri krasnem slavoloku z napisom: „V Vaši družbi je naš rod.
— Spremljujta Vas Ciril-Metod" blizu „stare pošte" je družbo pozdravil sl. mestni zastop, mestni župan Karol Savnik z mestnima odbornikoma Rajkom Krisper in Frančiškom Omersa. Pri sprejemu je bilo kljub skrajno neugodnemu vremenu navzočega mnogo narodnega občinstva. Sprevod se ustavi in mestni župan pozdravi doš-lece primeruma tako-le:
Iz vseh krajev, kjer se glasi mili glas slovenski, pozdravlja danes v duhu skupščinarje tisoč in tisoč hvaležnih src in prosi Vsegamo-
I
_11
gočnega, da bi blagoslovil delo Vaše požrtvovalnosti. Vsakega Slovenca navdaja danes iskrena želja, da bi t.rudapolno delo skupščinarjev rodilo-obilo blagih in koristnih sadov. Mesto Kranj pa, ki Vas bode z veseljem in navdušenjem sprejelo, goji veselo nado, da bo blagi vzor družbe sv. Cirila in Metoda vedno združeval Vas v složnen* in domorodnem delovanju.
Za Kranj je današnji dan, ko praznuje odlična družba prvo desetletnico svojega obstanka, časten v njega zgodovini, a. da bi dolgo vrsto-let živel v prijetnem spominu skupščinarjev, želi od srca prebivalstvo kranjskega mesta, v katerega imenu zakličem presrčni dobro došli! —
V zahvalo za tako sijajen vsprejem od strani mestnega zastopa spregovori prvomestnik vidno ginjen:
Preblagorodni gospod župan; veleslavno odposlanstvo mestnega zastopa!
Družba sv. Cirila in Metoda je obvršujoč po pravilih si odločeno nalogo došla danes svojo X. veliko skupščino obhajat v mesto nekdanjih Kranjskih vojvod; v mesto, ki shmo nosi ime naše Kranjske dežele: v staroslavni Kranj.
Ker je vseslovenska naša družba, zato smo zbrani ta trenutek tu pred Vami Slovenci ne le samo iz Kranjske, ampak Slovenci iz Koroške, s Primorskega in iz Štajarske, od povsod, kjer se čuje naša materina govorica.
Notranje spoštovanje nas prevzema, ko stojimo pred častitim odposlanstvom sl. zastopa tega mesta, ki je v hudih in dobrih dneh ne-zmagano dvigalo svoj neomadeževani slovenski prapor. O slovenski značajnosti nam molče kliče namreč skoraj slednji kamen tega mesta, — Častitljiv je Vaš grb, s kojim pečati ta mestna srenja svoje odloke. A, ko bi ta stari grb hoteli še upo-polniti kedaj, usojal bi si slavnemu mestnemu grbu predlagati v dopolnilo opis: „Nunquam victa. — Kranj, premagan nikoli."
Čudno torej ni, da to narodnostno neu-pognjeno mesto sprejema in pozdravlja danes s takim sijajem ono družbo, ki se trudi povsod, 'kjer živi naš rod, buditi in pospeševati slovensko šolstvo; ono družbo, ki se v vsem svojem poslovanji trudi biti tako značajna, kot je slo-vensko-značajno to častito mesto Kranj.
Zato dovoli, preblagorodni gospod župan, da Tvojemu prisrčnemu pozdravu imenom družbe sv. Cirila in Metoda v globoki hvaležnosti ozdravljam isto tako ognjevito dušo. Bog blagoslavljaj Tebe, prvega meščana kranjskega mesta; Bog blagoslavljaj ves čast. zastop tega mesta ob pes-mitvorni sinji Savi; Bog blagoslavljaj vse drago bivalstvo tega kraja; Bog blagoslavljaj vso lepo Gorensko!
Ko so se polegli burni in dolgotrajni živio-klici, uredi se zopet sprevod in se pomika v istem redu kakor prej med vihrajočimi cesar-
skimi in narodnimi zastavami po glavnem trgu* do čitalnice. Iz vseh oken so padali kakor gostr dež šopki in cvetice na živahne vrste dolgega sprevoda, in navdušeni živio-klici so se razlegali po mestu.
Ob 10. uri je bila v veličastni mestni dekanijski cerkvi za žive in mrtve družbine ude sv. maša, katero je daroval gimn. učitelj, mestni ka-pelan dr. Frančišek Perne. Pri sv. maši je pel domači mešani cerkveni zbor tako dovršeno, da se je vse čudilo. Vsa čast zboru in njega vo- j ditelju, nadučitelju Ivanu Pezdiču.
Po sv. maši je prvomestnik v spremstvu podpredsednika Luke Svetec in dr. Ivana Svetina izvršil svoje dostojnostne posete.
IV.	Ob 11. uri se je pričela glavna skup~r ščina v okusno okrašeni čitalnični dvorani.
Na odru je bilo zbrano družbino vodstvo, dekan Anton Mežnarec, mestni župan Karol Savnik in c. kr. notar Viktor Globočnik.
Prvomestnik Tomo Zupan, z živio-klici ži-vahno pozdravljen, otvori skupščino rekoč:
*
Slavna X. velika skupščina!
Leta 1495. je bilo — torej gre uprav 400 let v zaton — odkar so naši predniki: bivalci tega kranjskega mesta z Ljubljančani vred v tujem nemškem mestu Ahenu postavili altar in ga posvetili slovanskima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu. Ustanovili so tam ob enem „ beneficij “ —
duhovnijo s slovenskim duhovnikom, ki naj bi Kranjcem in Ljubljančanom — do dalnjega Polenškega romajočim — v slovenskem jeziku oskrboval verska svetotajstva.
Ni 400, tudi 100 let ni — le kratkih 10 let je minulo 9. aprila letošnje leto, odkar je naše ministerstvo za notranje posle potrdilo po ustanovnem odboru družbe sv. Cirila in Metoda vro-dena mu pravila, V blagdan naših sv. družbin-skih zavetnikov, 5. julija 1886. leta, je ta osnovni odbor sklical I. veliko skupščino v Ljubljani — tako, da je po Dietnem družbinem delovanji ta današnja velika skupščina v Kranji družbe sv. Cirila in Metoda Xta.
Samoumevno nočemo s to častito kranjsko Ciril-Metodovo 400letnico svoje skromne lOlet-nice v Kranji primerjati. Vender ja pa ta doba društvenega življenja dosti dolga, da kličemo sami sebe tu očitno pred Vami to uro na odgovor.
Kako je bilo z nami ta čas od začetka do danes?
Naša družba ni hotela zgrešiti ves ta -čas niti za trenutek svojega strogo slovenskega poslanja; ampak delovala je sama sebi doslednja v duhu slovenskega reka: „sv. vera, cesar in domovina". Naša družba nikoli ni ločila stanu od stanu; v njej so se v edinosti družili od zadetka Slovenci vseh barv, vseh slojev, vseh pokrajin. Naša družba zato ni potrebovala letošnjega Vsevladarjevega strašnega ukrepa: vsemo-
gočnim prstem napisanega na Ljubljanske razvaline v grozilnih besedah: ,,Dosti je! Čas je, da se združite v ljubezni11. Mi v naši družbi namreč smo v prizanesljivi ljubezni združeni bili že pred potresom in bomo neizpremenjeno združeni delovali po potresu. Zato to vodstvo danes ne stopa pred Vas niti strahom, niti preme-njenim vizirjem; ono vsakemu Vas brezbojazno gleda v obraz — z onim neizkaljenim zvesto slovenskim in ob enem ponosnim očesom, ki se ni nikdar stemnilo in se nikoli predrugačilo ne bo. Udje našega družbinega vodstva so ostali vseh preteklih let tako doslednje kremeniti v svojem poslovanji, da so se iz vsakoletnih 12tih vodstvenih udov ta čas samo 3 odborniki prevolili.
Častito Ciril-Metodovo dOOletnico obhaja letos to slavno mesto; mi ne obhajamo niti pri-bližnje primernega: ker kaj je X proti stotinam! A vender se mi pomembno zdi letošnje kranjsko slavlje sv. Cirila in Metoda in pa slavlje družbe so Cirila in Metoda uprav v tem mestu.
Preteklo nam je v naši družbi do sedaj sicer malo let: ki ne dosegajo dni naših očetov — malo let, a hudih. Toda ne plašijo nas ta mala, a huda leta — saj je oni solnčni žarek najdobrodejneji, ki posije neposrednje za bliskom in za treskom.
Tako je bilo do danes.
Prašate nas: kako mislimo naprej? Kot smo začeli in smo nadaljevali; prav tako mislimo
v prihodnost naprej — v prihodnost, ki naj bo po milosti Božji jasna Slovencem.
Prvomestnik Tomo Zupan konstatuje na to sklepčnost velike skupščine glasom ji 15. glavnih družbinih pravil, ter pozove .takoj, ker ni bilo vladnega zastopnika navzočnega, glavnega tajnika župnika Antona Žlogarja, da prebere zgla-šene in navzočne delegate pri X. veliki skupščini.
V.	Vodstveni tajnik Ant. Žlogar obvestuje, -da so v smislu § 14. družbinih pravil zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico:
Izmed družbinih pokroviteljev:
Konzistorijalni svetnik vodija Tomo Zupan; deželni poslanec Luka Svetec; predsednik c. kr. kmetijske družbe, ces. svetnik Iv. Murnik; deželni odbornik dr. Josip Vošnjak; Mariborska posojilnica št. I., II. in III., pooblaščenec prof. dr. Anton Medved; župnik Ant. Žlogar; mestni odbornik in hišni posestnik Oroslav Dolenec; prof. dr. Ivan Svetina; Celjska posojilnica: pooblaščenec lastnik tiskarne Dragotin Hribar; župnija Št. Lambert: zastopnik župnik Anton Berce; župnik Martin Drčar; Litijske in Šmartinske Slovenke št. I.: zastopnica gospa Tereza Svetec-eva; istih št. II.: zastopnica gospica Ljudmila Roblekova; istih št. III.: zastopnica gospa Marija Zore-tova; iste št. V.: zastopnica gospica Kristina Demšarjeva; Litijske Slovenke št. II.: pooblaščenka gospica Ljudmila Rob-
lek-ova za zastopnico gospo Heleno Bevko-vo; slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici leta 1891, 1892, 1893, 1894 in 1895: zastopnika novomašnik Albin Klun in bogoslovec Valentin Jereb; Mokronoška podružnica: pooblaščenec župnik Anton Žlogar; župnija Crklje na Gorenskem:	pooblaščenec ka-
pelan Frančišek Krek; župnija Višnja Gora: pooblaščenec kapelan Jakob Pavlovčič; Go-rijanski dom in vas Podholm pri Blejskem jezeru : pooblaščenec nadučitelj Josip Žirovnik; »Ljubljanski Sokol" in Radovljiška posojilnica: pooblaščenec odvetnik dr. Ivan Vilfan; posestnik in tovarnar ViktorRohrman; posestnica gospica Antonija Kadivč-eva; »Slo-venski klub" v Celovcu: pooblaščenec delovodja tiskarni Vekoslav Legat; trg Litija: pooblaščenec dež. poslanec Luka Svetec; »Slovanska Čitalnica" v Trstu: pooblaščenec A n t o n Jaklič; »Dolenjski Sokol" in »Novomeški samci": pooblaščenec c. kr. živinozdravnik Otmar Skalč; »Pivska podružnica" v Št. Petru na Krasu: pooblaščenec dež. poslanec dr. Josip Vošnjak; ženska podružnica v Št. Vidu nad Ljubljano: pooblaščenec nadučitelj Janko Žirovnik; »Narodna Čitalnica" v Kranji: zastopnik Ferdo Sajovic; »Narodna Tiskarna" v Ljubljani: pooblaščenec dr. Josip Vošnjak; okrožni zdravnik dr. Janko Marolt; »Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica" v Ljubljani št. I.: zastopnica
gospa Hedviga Šubic-eva; ista št. II.: zastopnica gospa Ivanka Gutnik-ova; ista št. III.: zastopnica gospica Minka Marovt-ova; ista št. IV.: pooblaščenka gospica Minka Marovt-ova za zastopnico gospico Ivanko Praprot-nik-ovo; ista št. V.: zastopnik magistratni uradnik Anton Gutnik; „Šentpeterska I. ženska podružnica": pooblaščenka gospa Anadr. Zarnikova; moška podružnica v Kranji: pooblaščenec veletovarnar Vinko Majdič; občina Sežana in moška podružnica št. I. in II. v Sežani: pooblaščenec dr. Otokar Rybar; ženska podružnica št. Iv Sežani: pooblaščenka gospica Maša Dolenčeva; ista št II: pooblaščenka gospa Franja Gulič-eva za zastopnico gospo Zinko dr. Ry-baf-evo; občina Draga: pooblaščenec učitelj Bernard Andoljšek; vas Št. Vid pri Zatičini: pooblaščenec trgovec Ciril Pirc; ženska podružnica št. I. in II. v Prvačini: pooblaščenec vikarij Marko Vales v Branici; dr. Anton vitez Vice o, graščak v Podgradu v Istri: pooblaščenec kapelan Šifrer; učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj: pooblaščenec nadučitelj Luka Jelenec; ženska podružnica na Vrhniki: pooblaščenec vpok. davkar Ivan Gruden; moška podružnica na Vrhniki: pooblaščenec Luka Smolnikar; ženska podružnica v Kranji: pooblaščenka gospa Matilda Majdič-eva; „Maš-niki-Brezničani“: pooblaščenec župnik Ignacij Frtin za zastopnika župnika Josipa Pogač-
n i k a; župnija Breznica: zastopnik župnik Tomo Potočnik; župnija Kranjska Gora: zastopnik župnik Anton Žlogar; vZaveza zagorskih Slo- 1 venek“:	pooblaščenec' konservatorijec Josip 1
'Čerin.	‘
j
Od družbinega vodstva: Prvomestnik: T o m o : Zupan; podpredsednik:Luka Svetec; glavni ; tajnik:	Anton	Žlogar;	glavni	blagajnik:
Anton Koblar; odborniki: deželni poslanec in župnik Gregor Einspieler, prvomestnik c. kr. kmet. družbi ces. svetnik Ivan Murnik in deželni odbornik dr. Josip Vošnjak.
Od družbinega nadzorniitvn: Mestni odbornik Oroslav Dolenec in profesor dr. Ivan Svetina.
Od družbinega razsodnistva: 0.
Podružnični zastopniki za X. skupščino v zmislu § 14, glavnih pravil:
1.	Brdo: trgovec in posestnik Luka Mia kar in c. kr. poštar ter posestnik Frančišek K on še k.
‘2. Crklje na Gorenskem: farmacevt Jakob Hočevar in kapelan Frančišek Krek, pooblaščenca.
3. Cerknica-Planina: župnik Anton Žlogar, pooblaščenec.
4. Črnomelj: prva belokranjska ženska podružnica: c kr živinozdravnik Josip Zadnikar, pooblaščenec.
C) *
5. Gorenska Dolina: župnik Anton Žlogar in župnik Ignacij Fertin.
6. Kranj moška podružnica: not. kandidat Avgust Drukar in trgovec Ivan Rakovec.
7. Kranj ženska podružnica: gospa županja Leopoldina Šavnik-ova in gospa Helena Pavšler-j e va.
8. Kropa-Kamena-Gorica-Dobrava: Josip Pogačnik.
9. Litija: AntonJeločnik, nadučitelj Frančišek Slanec, župnik Jernej Zupančič.
10. Šentjakobsko - Trnovska moška podružnica v Ljubljani: deželnemu glavarju namestnik dr. Frančišek Papež, mestni katehet Mav-rilij Šarabon in c. kr. okr. šolki nadzornik Andrej Žumer.
11. Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica v Ljubljani: gospa Ivanka Zupančič-eva, gospica Ivanka Velepič-eva in gospica Frančiška Žebre-tova.
12. Šentpeterska moška podružnica v Ljub. ljani: mestni župnik Martin Malenšek, Milan Kozak, J. Turk in tovarnar Viktor Rohrman.
13. Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani: gospa Marija Terček-ova in gospa Ana dr. Zarnik-ova.
14. Logatec, moška podružnica: c. kr. okr. živinozdravnik Frančišek Majdič.
15. Logatec, ženska podružnica: gospa Amalija Majdič-eva.
16. Loški Potok: učitelj Bernard An-doljšek, pooblaščenec.
17. Mokronog: dež. arhivar Anton Koblar, j pooblaščenec za župnika Ivana Virant.
18. Novo Mesto: prof. Ivan Vrhovec in , prof. Martin Petelin.
19. Pivka s sedežem v Št. Petru: deželni i odbornik dr. Josip Vošnjak, pooblaščenec.
20. Poljanska Dolina: župnijski upravitelj i Ivan Vakselj.
21. Prem: učitelj Peter Čebin.
22. Radovljica: nadučitelj Andrej Gerčar in odvetnik dr. Ivan Vilfan.
23. Seliča na Gorenskem: posestnik Fran- 1 čišek Šlibar.
24. Šiška: veleposestnik Jakob Matjan.
25. Škofja Loka, moška podružnica: učitelj Slavko Flis
26 Škofja Loka, ženska podružnica: gospica Jerica Dolenč-eva.
27. Št Vid nad Ljubljano, ženska podružnica: nadučitelj Janko Žirovnik, pooblaščenec.
28. Vrhnika, moška podružnica:	Luka Smolnikar.
29. Vrhnika, ženska podružnica: vpokojeni davkar Ivan Gruden, pooblaščenec.
30. Zagorje ob Savi: posestnik Andrej Maver.
31. Zatičina- Višnja Gora: kapelan Jakob Pavlovčič.
32. Žužemberk: Josip Senčar, pooblaščenec.
33. Celje:	lastnik	tiskarne Dragotin
Hribar in tajnik Janko Vavken, pooblaščenca,
34. Gradec, akademiška podružnica: jurist Karol Šav nik.
35. Gradec, izvanakademiška podružnica: cand. med. Ferdo Kunej in Anton Kunst, pooblaščenca.
36. Laški trg: prof. dr. Anton Medved, pooblaščenec.
37. Maribor, prof. dr. Anton Medved.
38. Ormož, ženska podružnica: poblaščenec župnik Anton Žlogar, za zastopnico gdč. Terezijo Magdič-evo.
39. Ormož, moška podružnica: dež. poslanec Luka S vetec, pooblaščenec.
40. Ptuj: Silvester Šentjinec.
41. Rečica: dež. arhivar Anton Koblar, pooblaščenec.
42. Slov. Gradec: dekan Anton Ostrožnik.
43. Slovenska Bistrica: lastnik tiskarne Dragotin Hribar, pooblaščenec.
44. Teharje: Dragotin Hribar, pooblaščenec.
45. Trbovlje: kapelan Pankracij Gregorec.
46. Apače: Jernej Jagovec in Andrej Buti, zastopnika, ter Jožef Bedenik in Jožef Stečnik, pooblaščenca.
47. Beljak: župnik Frančišek Bergman, pooblaščenec za Trupeja in Mateja Koflerja; župnik Martin Krejči, zastopnik; deželni poslanec Gregor Einspieler, zastopnik in pooblaščenec za Janeza Lapuš; Matija Wutti, , zastopnik in pooblaščenec za Janeza Gajler.
48. Celovec: delovodja v tiskarni Vekoslav Legat, pooblaščenec za stolnega vikarija i Mateja Ražun.	1
49. Črno: žrebljar Primož Walter.
50. Št. Kancijan: komendator in župnik Matej Ševicelj in posestnik Janez Šumah.
51. Kotmara Ves: župan in posestnik Matija Prosekar, krčmar Valentin Štangel, i posestnik Jakob Hedenik in posestnik Janez štih.
52. Libeliče: Tajnik Filip Kandut, pooblaščenec.
53. Pliberk: tajnik Filip Kandut, Jurij Rudolf, Matej Hafner in Andrej Kuhar.
54. Pribla Ves: posestnik Jožef Lipuš.
55. Rožak: župnik Anton Gabron, posestnik Janez Šervicelj, posestnik Luka Lasnik in posestnik Janez Šelander.
56. Tolsti Vrh: posest. Dominik Kotnik
57. Velikovec: kanonik in predmestni župnik Frančišek Treiber.
58. Ziljska Dolina in župnija Vrata: župnik Martin Krejči.
59 Ajdovščina, moška podružnica: župnik Ivan Dugulin.
GO. Ajdovščina, ženska podružnica: župnik Ivan Dugulin, pooblaščenec.
61. Boleč: deželni arhivar Anton Koblar, pooblaščenec za kapelana Frančiška Klopčič.
62. Crkljanski okraj na Goriškem: vikarij Simon Gregorčič ml., pooblaščenec.
63. Dornberg, Prvačina in Gradišče, moška podružnica: župnik Josip Poljšak.
64. Dornberg, ženska podružnica: vikarij Marko Vales, pooblaščenec.
65. Gorica, moška podružnica: državni in deželni poslanec dr. Anton Gregorčič, prof. dr. Frančišek Kos.
66. Kobarid, moška podružnica:	vikarij Simon Gregorčič ml, pooblaščenec.
67. Prvačina, ženska podružnica: gospa Avgusta Orel-ova in g. Alojzija Mozetič-eva.
68. Sežana ženska podružnica: gospa Franja Gulič-eva, zastopnica in gospica Maša Dolenč-eva, pooblaščenka.
69. Sežana moška podružnica: dr. Otokar Rybar.
70. Šempas: kapelan Frančišek Grizelj.
71. Tolmin ženska in moška podružnica: prof. Simon Rutar, pooblaščenec.
72. Trst ženska podružnica: gospica Marija Nadlišek.
73. Trst moška podružnica: Anton Jaklič.
.74. Podgrad: kapelan Anton Požar.,
Ko je glavni tajnik župnik Anton Žlogar prebral oglašene udeležnike X. velike skupščine) pozove ga prvomestnik Tomo Zupan glasom § 16. družbinih pravil, da naj objavi vodstveno poročilo od IX. velike skupščine v Novem mestu, dne 7. avgusta 1894. pa do danes. Izvestje slove:
Veleslavna skupščina!
Visokocenjene dame! Častiti rojaki!
1.	Dnč 5. julija 1886. 1. zbrali so se zastopniki iz vseh pokrajin slovenskih dežel v ljubljanski čitalnični dvorani, da so v I redni skupščini praviloma izvolili „vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda" in sploh položili temelj za redno poslovanje družbe, katera je po tedanjih besedah začasnega predsednika staroste L. S, v e t c a nastala kot ,.prava prisiljena samoobramba". Saj veste, čč. skupčinarji! da ko bi naši neprijatelji na severu in jugozahodu ne bili zasnovali svojega „Schulverein-a“ oziroma „Pro patriae" ter ji naperili proti slovenski narodnosti, da bi se morda ne bila rodila naša družba. A ker je ta nemška in laška agitacija istotako nevarna Avstriji, kakor nam Slovencem, zato kot dobri patrijotje in zvesti rodoljubi nismo mogli mirno gledati neprijateljevega početja, ki nam po svojih šolskih zavodih želi odtrgati velik del naše mla-deži, ter jo poptujiti; nego smo se vzdramili in združili, da rešimo in obranimo, kar je še mo-
goče, da pospešujemo slovensko šolstvo povsod, kjer še ni doseglo svojih natornih in ustavnih pravic.
Dasi so vsi pravi rodoljubi dolžni delati v zgornjo svrho, vendar je še posebno dolžnost prevzelo „vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", da bistrim očesom opazuje razvoj slovenskega šolstva ter njegov delokrog vedno bolj razširja osobito ob mejah našega ozemlja. Družbino vodstvo si je ves čas bilo svesto tega nelahkega naloga in je z jekleno vstrajnostjo delovalo na to, da se čem prej uresniči načelo, za katero se je izrekel ves naš narod':
Slovenska šola za slovensko mladino.
Ta smoter bi bili lehko že dosegli, ko bi se hotele poslušati želje in opravičene zahteve, ki nebrojnokrat prihajajo iz našega naroda; tako pa si mora narod z ogromnimi žrtvami sam oskrbovati šolske zavode in osobito ob periferiji povrh še plačevati za tako šolstvo, katero mu ne ugaja. A za zdaj ni druge pomoči nego lastna požrtvovalnost, katera je zaslomba naši družbi. Uprav ta je desna roka tudi družbinemu vodstvu, katero danes vže desetič stopa pred Vas, čč. skupščinarji, da Vas obvesti o svojem poslovanji v zadnjem upravnem letu od IX. skupščine, katera se je dnč 7. avgusta 1894 vršila v prijaznem Novem Mestu, v središči probujajoče se Dolenske. A danes smo prišli slavit svojo
desetletnico v središče krasne Gorenske, v ona mesto, ki je slovensko zastavo vsikdar neoma-deževano ohranilo. Pod tem praporom se je tudi jednodušno zbiralo družbino vodstvo ter dosezalo uspehe, o katerih pričajo prešnja njegova izvestja, in o katerih bo svedočilo za desetletnico tudi denašnje poročilo.
A vodstveni izveStitelj mora tudi danes-priopornniti, da mu je moči podati le glavne obrise o društvenem gibanji, ker sicer bi bilo izvestje preobširno
Vodstvene seje.
2 Pri lanski skupščini v Novem Mestu so bili v družbino vodstvo poklicani vsi iztopivši prešnji člani in sicer: zdaj že f mestni učitelj Matej Močnik, cesarski svetnik Ivan Murnik, deželni odbornik dr. Josip Vošnjak in stolni kanonik Andrej Zameji c Istotako v nadzorništvo in razsodništvo vsi prešnji udje. Pri tej priliki sme se omenjati i ta okolnost, da je vodstvo s potrebno previdnostjo obvrša-valu svoj posel in zadevo med seboj in podružnicami, med terni in njihovimi člani, in med vsem podrejenim osobstvom uravnavalo takč, da se v teku vseh teh deset let slavno družbino razsodništvo ni imelo pečati ni z jednim predmetom, ki bi bil provzročil kako disharmonijo v celotni tej vseslovenski družbi.
Dospele uloge je vodstvo reševalo deloma upravnim potom, deloma v svojih sejah, katerih je bilo v zadnjem letu 9, in sicer: prva te upravne dobe ali LXXVIII. dne 5. septembra 1894. 1., v kateri se je vodstvo v zinislu § 18. glavnih pravil konstituiralo kakor prejšnja leta ter so vsi dosedanji upravitelji sprejeli zopet •drage volje svoje posle; LXXIX. dne 26 septembra; LXXX. dne 8. novembra; LXXX1. dne 21. decembra 1894; LXXX11. dne 20. februva-rija 1895; LXXXIII. dnč 8. aprila; LXXXIV dne 15. maja Pri tej seji se je prezaslužni blagajnik dr Josip Vošnjak, ker se misli stalno preseliti iz Ljubljane, odpovedal svojemu poslu, kateri je opravljal celih K) let z občudovanja vredno požrtvovalnostjo Vodstveni član arhivar Anton Koblar je po soglasnem vodstvenem sklepu prevzel blagajništvo. LXXXV. seja je bila dnč 3. julija in LXXXVI. dne 2 avgusta t. 1. Tekoče upravne zadeve so po odhodu glavnega tajnika iz Ljubljane v tako spretnih rokah, da si vodstvo boljšega tajnikovega namestnika želeti ne more. Podtajnik mestni učitelj Alojzij Kocelj je izborno obvrševal svoj posel K tako požrtvovalnemu delovanju more človeka vzpodbujat i le domovinska ljubav. Da se tu i tam morda vsakemu dopisu ni moglo takoj ustreči, umljivo jo iz te okol-nosti, ktero naj slavna skupščina blagovoli uva-ževati, ker naša družba nima stalno urejene pisarne, z jednim ali dvema uradnikoma. Taka
uredba bi pač zahtevala dokaj troškov, ki se sedaj porabljajo v glavne društvene namene. Da se morejo vodstvene seje vršiti v zmislu družbinib pravil, kazalo bi pri volitvi novih odbornikov ozirati se na take rodoljube, ki bivajo v Ljubljani ali vsaj tako blizo glavnega mesta, da jim je mogoče prisostvovati sejam. Stranskim odbornikom nalagati tako breme ne kaže, ker jim tudi pri najboljši volji večkrat stanovska opravila ne pripuščajo sej se udeleževati. Slavni skupščini to v blagohotno uvaževanje že glede na današnjo volitev!
O podružnicah.
3.	Družbi kot taki nositeljice so njene podružnice. Žal, da jej letos ni prirastla nobena. Kes, da je štev. 131, kolikor jih zdaj šteje v glavnem imeniku, prav častno za naše razmere, a še so kraji na Slovenskem, ki se sicer odlikujejo po svojem narodnem delovanji, a v naših vrstah jih ni najti. Bodi ta zadeva rodoljubom toplo priporočena, da zasnujejo še dokaj novih podružnic ter oživč narodno mišljenje in čutenje.
Podružnicam pravi ponos je pa število pokroviteljev, ki so znatno vsoto vsaj 100 gld. položili na domovinski oltar, Ti pokrovitelji so prištevajo članom onih podružnic, v katerih okrožju navadno bivajo. Teh število jo poskočilo letos za 20, in sicer po zaporedni št. 14G: Kame-
niška moška podružnica sv. Cirila in Metoda; št. 147. Litijske Slovenke št. II. po zastopnici gospej Heleni Bevek; št. 148. Slavno učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj; št. 140. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda Št. Jurij ob južni železnici na Štajarskem; št. 150. Zenska podružnica sv. Cirila in Metoda na Vrhniki; št. 151. Št jakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila	in Metoda	v Ljubljarii št.	V. po	za
.stopniku	Antonu Gutnik; št 152.	Ista št.	VI.
po zastopnici gospici Mariji Trtnik-o vi; št. 153 -dr. Fran	Sedej, c.	in kr. dvorni	kapelan	in
vodija v Avguštineji na Dunaji pri moški podružnici v Gorici; št. 154. Ženska podružnica v Dornbergu; št. 155. Ženska podružnica za Sežano in okolico št. II. po zastopnici gospici Zinki dr. Ryba!-jevi; št 156. Moška podružnica na Vrhniki; št. 157. Mašniki-Brezničani, .zastopnik	najmlajši	župnik, sedaj	Josip	Po-
gačnik v Kotljah na Koroškem; št. 158. Župnija Breznica na Gorenskem, zastopnik vsakokratni župnik, sedaj Tomo Potočnik; to dvojno pokroviteljnino sprožil je ondotni rojak profesor dr. Svetina; št. 159. Župnija Kranjska Gora, zastopnik vsakokratni župnik, sedaj Anton Žlogar, pri podružnici „Gorenska Dolina11; št. 160. Slovenski bogoslovci osrednjega semenišča v Gorici leta 1895.; št. 161. „Zaveza zagorskih Slovenek11 po zastopnici gospej Mariji \Veinberger-jevi, jd je v kratkem času svojega obstanka že nabrala
pokroviteljino; št. 162. Ženska podružnica v Pr-vačini št. II.; št. 163. Ženska podružnica v Ajdovščini; št. 164. Sežana, moška podružnica št. 165. Viktor Globočnik, c. kr. notar, idr. v Kranji. — Družba ima torej letos znamenito število 165. pokroviteljev.
Do 1. avgusta t. 1. šteje naša družba 104 moške podružnice z 8150 člani in 27 ženskih z 2965 družbenicami, skupaj torej 11.115 dru-štvenikov.
Kakor zadnji dve leti mora vodstvo tudi letos z ozirom na delovanje v prospeh naši družbi slovenskemu , ženstvu priznati palmo prvenstva. To sodbo opravičuje že število letošnjih pokroviteljev, katerih večina se nahaja v njegovih vrstah. Raduje se družbino vodstvo, raduje se z njim slovenski svet, da se žene slovenske in dekleta zavedajo svoje važne naloge pri vzgoji slovenske dece, in da so si uprav v naši družbi našle domače ognjišče, kjer se za-neteva ogenj domovinske Ijubavi. Družbino vodstvo izrekajoč Vam najtoplejšo zahvalo ob Vaši vzorni požrtvovalnosti pristavlja danes preiskreno prošnjo, da v svoj rodoljubni krog privabite še mnogo mnogo somišljenic.
Skušinja potrjuje, da je za dobavo denarnih pomočkov najizdatniši način ta, ako podružnice v zmislu glavnih družbinih pravil prirejajo take veselice, ki nudijo pouk in primerno zabavo. Koli kor se je vodstvu naznanilo, osnovale
so si deloma ob svojih zborovanjih, deloma posebej izborne veselice nastopne podružnice: Moška in ženska šentpeterska podružnica v Ljubljani; Moška in ženska v Starem trgu pri Rakeku; Slovenska Bistrica; Moška in ženska v Kameniku; Ženska v Št. Juriju ob južni železnici; Podružnica za Zatičino - Višnja Gora - Št. Vid ; Št. jakobsko-trnovska ženska v Ljubljani; Ženska-v Škofji Vesi pri Celju; Podružnica za Haber in okolico v Medgorjah; Trbovlje in okolica; Beljak in okolica večkrat; Moška in ženska v Idriji s sodelovanjem bralnega društva; Velikovec in okolica večkrat; Ženska v Prvačini povodom petdesetletnice pesnika Gregorčiča; Št. Kancijan na Koroškem večkrat; Tolsti Vrh; Pliberk in okolica; Moška in ženska na Vrhniki; Izvanakade-miška v Gradci; „Gorenska Dolina" v Kranjski Gori trikrat; Cerkniško-planinska ženska podružnica; Libeliče in okolica s sodelovanjem Goro-tana; Ženska podružnica v Gorici; Itožak in okolica večkrat; Mariborska podružnica za Ve-likovsko šolo; Ženska podružnica v Ajdovščini; Priblaves in okolica; Apače in okolica.
Častite družbenike opozarjamo osobito na podružnične shode, ki so se skazali kot najpri-merniše sredstvo privabiti širje sloje narodove v okrilje naše družbe. Podružnice v zmislu glavnih pravil lehko zborujejo po vsem svojem okrožji in lehko nadomestujejo druga društva, ki bi zahtevala več denarnih žrtev od svojih članov.
Družbini šolski zavodi.
4.	A oglejmo si družbine zavode! Najstarejše po svoji osnovi je
1.) Zabavišče ali otroški vrt v Celju pod vodstvom čč. šolskih sester, katere so izvrstne vzgojevalne moči in poleg tega relativno najcenejše, kar je za našo družbo v skromnih denarnih zadevah posebno uvaževati. Zahajalo je v ta vrtec 59 otrok.
2.) Zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu je sprejelo začetkoma nad 70 otrok in je zelo koristna pripravljalnica za
3.) Petrazredno slovensko osnovno šolo pri sv. Jakobu v Trstu. Tudi letos je njeno vodstvo izdalo „šolsko poročilo", katero svedoči o povoljnem napredku tega družbinega zavoda. Upisanih je bilo 322 učencev in učenek, katerih pa je vsled tesnega prostora tržaški magistrat v svojem odloku dne 1. decembra 1894 št. 63.588 zahteval odstraniti nič manj kot 78, torej za kako dvorazrednico; vender se je vsled prošnje do visokega namestništva smelo obdržati okrog 300 šolarjev. Bolj očividnega dokaza za potrebo slovenskih šol prav v tržaškem mestu samem ni treba iskati, nego je naša šola; a ko jo je naša družba osnovala, vedela je že tedaj, da jo bo morala vzdržavati dolgo vrsto let, preden da ondi zmaga Slovenstvo. Kajti vse prošnje slovenskih starišev za ustanovitev slovenskih ljudskih šol v Trstu so bile do-
3
zdaj brezuspešne, in utok v njih imenu poslan po njih pooblaščencu odvetniku dr. Gregorinu do vis. c. kr. ministerstva še zdaj ni rešen. — Začetkom leta je zapustil zavod učitelj Bogomil Kiferle, ki je s posebno vnemo več let na njem deloval ter se preselil na javno šolo v Škrbino. Na njegovo mesto je bil imenovan z vodstvenim dekretom dne 12. septembra 1894 št. 2865 izprašani učiteljski pripravnik Andrej Godina. — Premeščen je bil katehet Ivan Koruza na Opčino, s škofijskim dekretom dne
25.	aprila 1894 št. 85(i bil imenovan Rudolf
V alensitz.
Kar se je že v začetku svetovalo: nakupiti celo poslopje, v katerem so naši zavodi, to se je še le letos prav v proslavo naše družbine desetletnice izvršilo. Po nenavadno trudaljubivem posredovanji družbinega nadzornika državnega poslanca Frana Povše-ta posrečilo se je pod jako ugodnimi pogoji kupiti hišo z vrtom od dosedanjega lastnika „Phonix“-a. Poslopje se bo moralo nekoliko predelati, da bo primerno za premembo, ki se izvrši z bodočim šolskim letom 1895/96, ko ta zavod prevzemo šolske sestre tako, da bota I. in II. razred mešana, III, in IV. samo z dekliškim oddelkom, lil. in IV. razred z deškim oddelkom pa ostane pod moškim vodstvom. *)
*) Opomnja v pojasnilo sedanje uravnave tega zavoda.
V začetku šolskega leta 1895/96 so prišle v zavod štiri
4.) Zabavišče v Rojanu je sprejelo nad 60 otrok in ono
5) na Greti nad 40 otrok. To zabavišče
i
se je opustilo dne 31. julija 1895. m premestilo se že z mesecem februarijem na Belveder z okrog .30 otroki, kamor je šla i vrtnarica gospica Podkrajšek.
o.) Zabavišče v Pevmi pri Gorici vzgajalo je nad 40 otrok. Vrtnarica gospica Irma Fabijani-jeva je odstopila, in z vodstvenim dekretom dne 21. februarja 1895 št. 3013 je bila imenovana vrtnarica gdč. Nežika Staral-ova.
7) Zabavišče v Ločniku je vsled italijanske agitacije zgubilo nekoliko otrok, tako da jih je letos vzgajalo samo krog 26.
Naša družba izdatno podpira:
.
Šolske sestre: dve redni učiteljici, jedna učiteljica za ženska ročna dela in jedna sestra za postrežbo. Stanovanje se jim je priredilo v družbini hiši. Šola pa se je nekoliko drugače uredila, kot se je nameravalo. V I. in II. razred se je namreč vpisalo toliko dečkov in deklic, da tudi ta dva razreda nista mogla mešana ostati. Zato se je ustanovila: 1) petrazredna deška šola pod dosedanjim moškim vodstvom, ‘2.) dvorazredna dekliška šola s štirimi oddelki pod vodstvom šolskih sester. Zaradi premajhnega števila učnih sob je na moški petrazrednici deloma vpeljan poldnevni pouk, a le začasno. Dekliško šolo pod vodstvom šolskih sester pa bo tudi treba razširiti vsaj na štirirazrednico. S prizidanjem še jednega nadstropja na družbino hišo bi se dobili vsi potrebni prostori. Družbino vodstvo se bo dela lotilo, brž ko mu bodo zagotovljena potrebna denarna sredstva. Slovenski požrtvovalnosti je tu odprto lepo torišče.
S.) Zabavišče, v Podgori pri Gorici, ki šteje okrog 100 otrok. Ondotno vzgledno županstvo želi še jednega vrtca, a dozdaj se tej potrebi ni moglo zadostiti.
Čč. skupščinarjem je znano, s koliko požrtvovalnostjo skrbi' društvo „ Sloga “ v Gorici za slovenske učne zavode do tedaj, ko dospejo on-dotni Slovenci do svojih postavnih pravic. Ker je to prav v zmislu naših družbinih pravil, zato jo ona ves čas zvesto podpira, in tako se vzdržuje
9.) Zabavišče društva Sloge v Gorici v ulici sv. Klare s 66 otroki.
10.) nadalje zabavišče v ulici Barzel-lini s 45 otroki.
11.) slovenska ljudska četveroraz-rednica v Gorici s 326 učenci. Tu nam je omenjati one prošnje slovenskih starišev za ustanovitev javne slovenske šole po mestnem magistratu. Stvar se je vlekla leta in leta, dok je prišla do državnega sodišča na Dunaji, ki je
26.	junija t. 1. razsodilo, da je mestni magistrat v Gorici dolžan osnovati slovensko šolo. In tako je pot pripravljena, da bo tudi tržaški magistrat spoznal, da ga čaka jednaka osoda. A preden pride do tega, bomo Slovenci še žrtvovali za Trst tisočake in tisočake, ki bi jih drugod krvavo potrebovali.
12.) Preteklo leto je v Gorici pod Ko stanjevico vsklilo še novo zabavišče, v ka-
tero se je upisalo veliko otrok. Naša družba mu je za to leto naklonila 400 gld. podpore.
13.) Že vlani je družbino vodstvo omenjalo, da je vse potrebno ukrenilo za odpretje novega zabavišča v Mariboru. A „ nemškiMaribor se je ustavljal do skrajne meje, dok ni bil vodstveni priziv pri c. kr. deželnem šolskem svetu v Gradcu dnč.28. avgusta 1894. št. 1202 ugodno rešen in vrtec dovoljen, ki se je odprl v zavodu šolskih sester dne 1. oktobra 1S94. 1. z upisanimi 20 otroki, katerih število pa je koncem leta na-rastlo na 49. Torej je potreba tacega zabavišča očividna, njega ustanovitev opravičena — le slepa strast naših neprijateljev je mogla to zani-kavati. 8. junija t. 1. je naš družbin prvomestnik obiskal to zabavišče. Po njega poročilu v 85. vodstveni seji sta ga uprav presenetila šolski napredek in disciplina v tem zabavišču.
14.) Najlepši spomenik svoje desetletnice pa si postavi družba s slovensko ljudsko šolo v Velikovcu. Na lani kupljenem stav-bišču blizo Št Ruprta ob Velikovcu se gradi uprav te mesece lepa dvenadstropna stavba, ki bo kinč ondotni okolici in če Bog da semenišče krščanske in slovenske prosvete med našimi koroškimi brati, ki že toliko let prosijo slovenskih katoliških šol, a na merodajnih mestih svoje kronovine najdejo le gluha ušesa. Za našo družbo jako ugodna je ta okolnost, da je previdnost Božja poslala v tisto predmestno župnijo novega
8.) Zabavišče v Podgori pri Gorici, ki šteje okrog 100 otrok. Ondotno vzgledno županstvo želi še jednega vrtca, a dozdaj se tej potrebi ni moglo zadostiti.
Čč. skupščinarjem je znano, s koliko požrtvovalnostjo skrbi društvo „Sloga“ v Gorici za slovenske učne zavode do tedaj, ko dospejo on-dotni Slovenci do svojih postavnih pravic. Ker je to prav v zmislu naših družbinih pravil, zato jo ona ves čas zvesto podpira, in tako se vzdržuje
9.) Zabavišče društva Sloge v Gorici v ulici sv. Klare s 66 otroki.
10.) nadalje zabavišče v ulici Barzel-1 ini s 45 otroki.
11.) slovenska ljudska četveroraz-rednica v Gorici s 326 učenci. Tu nam je omenjati one prošnje slovenskih starišev za ustanovitev javne slovenske šole po mestnem magistratu. Stvar se je vlekla leta in leta, dok je prišla do državnega sodišča na Dunaji, ki je 20. junija t. 1. razsodilo, da je mestni magistrat v Gorici dolžan osnovati slovensko šolo. In tako je pot pripravljena, da bo tudi tržaški magistrat spoznal, da ga čaka jednaka osoda. A preden pride do tega, bomo Slovenci še žrtvovali za Trst tisočake in tisočake, ki bi jih drugod krvavo potrebovali.
12.) Preteklo leto je v Gorici pod Ko stanjevico vsklilo še novo zabavišče, v ka-
tero se je upisalo veliko otrok. Naša družba mu je za to leto naklonila 400 gld. podpore.
13.) Že vlani je družbino vodstvo omenjalo, da je vse potrebno ukrenilo za odpretje novega zabavišča v Mariboru. A „nemški“ Maribor se je ustavljal do skrajne meje, dok ni bil vodstveni priziv pri c. kr. deželnem šolskem svetu v Gradcu dnš.28. avgusta 1894, št. 1202 ugodno rešen in vrtec dovoljen, ki se je odprl v zavodu šolskih sester dne 1. oktobra 1894. 1. z upisanimi 20 otroki, katerih število pa je koncem leta na-rastlo na 49. Torej je potreba tacega zabavišča očividna, njega ustanovitev opravičena — le slepa strast naših neprijateljev je mogla to zani-kavati. 8. junija t. 1. je naš družbin prvomestnik obiskal to zabavišče. Po njega poročilu v 85. vodstveni seji sta ga uprav presenetila šolski napredek in disciplina v tem zabavišču.
14.) Najlepši spomenik svoje desetletnice pa si postavi družba s slovensko ljudsko šolo v Velikovcu. Na lani kupljenem stav-bišču blizo Št Euprta ob Velikovcu se gradi uprav te mesece lepa dvonadstropna stavba, ki bo kinč ondotni okolici in če Bog da semenišče krščanske in slovenske prosvete med našimi koroškimi brati, ki že toliko let prosijo slovenskih katoliških šol, a na merodajnih mestih svoje kronovine najdejo le gluha ušesa. Za našo družbo jako ugodna je ta okolnost, da je previdnost Božja poslala v tisto predmestno župnijo novega
župnika, kanonika Frana Treiber, ki se je z mladeniško navdušenostjo lotil te prevažne zadeve. Družbino vodstvo mu je poverilo vrhovno nadzorovanje vse stavbe. Izboren načrt je narisal mestni inženir Jaromir Han uš v Ljubljani, zidarsko delo je prevzel stavbini mojster Valentin Urbani, tehnično ga nadzoruje velikovški nad-inženir Ho 11. Mnogo gradiva dovažajo brezplačno vrli okoliški kmetje. In zdaj pomislite, čč. skup-ščinarji, da-si še šola ni odprta, že je preplašila ves nemški Izrael velikovškega mesta. Prej so trdili, da Slovencev sploh ondi ni, in zdaj v svoji doslednosti sklenejo, naj se slovenščina upelje kot učni predmet v mestno ljudsko šolo in tako bodoči naši šoli odtegnejo učenci. Toda na višjem kraju se zopet zavrže ta ukrep zato, da se obvaruje ,,nemški" značaj mesta velikovškega. Ali bi se pač ne smelo tako početje stigmatizovati s svetopisemskimi besedami: Iniquitasmentita est sibi!
Čč. skupščinarji! Ako se zdaj v duhu ozrete na vse te naštete družb i n e zavode in na več kot tisoč otrok, ki se v njih vzgajajo, ne bo-li Vam Vaše srce šepetalo, da ste s podpiranjem naše družbe izvršili pravo krščansko delo usmiljenja, v istini človekoljubno delo kateremu pravični Bog ne bo odtegnil svojega plačila? Zavest nam pravi, da Slovenci izvršujemo patrijotično delo; osobito, kjer smo stražarji na meji naše skupne domovine, velike Avstrije. Zavest nam kliče, da izvajamo pristno
narodno delo, skrbeč za nepokvarjen naraščaj našemu dobremu ljudstvu. V tem duhu vzgaja naša družba v svojih zavodih izročeno si mladež — temu priče so vse cerkvene, dinastične •• in narodne šolske slavnosti, katere so itak v po- ;
samnih slučajih opisavali naši časniki v j
istem duhu vzgaja naš priprosti narod, kadar ga pri svojih zborovanjih i shodih bodisi poučuje ali razvedruje. Zadeva, kije pred nekaj leti vzdr-getala slovenski svet vsled občnega toka, ki duhove deli v dva poglavitna tabora, t. j. krščanski ali zo- 1 perkrščanski, je v naši družbi že povoljno rešena; kajti ona je pokazala pot, kakošna naj bo konfesijonalna in narodna šola po Slovenskem. Družbino vodstvo lahko s ponosom konstatuje, da pot, ktero ono hodi, je najprimernejša za naravni razvoj slovenskega šolstva sploh. Ta pedagogično-didaktična načela, ki prevevajo družbine šolske zavode, morajo slednjič prešiniti tudi vse naše javne učilne in vzgojevalne zavode tako, da bodo v resnici dajali Bogu, kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega, narodu, kar je narodovega. Največja nespamet in krivičnost pa je, ako se hoče naše ljudsko šolstvo rabiti kot orodje ponemčevanja ali polaščevanja.
Šolski in učni pomočki.
5.	Razun „Vestnika“ VIII. zadnje leto družba ni izdala literarnega proizvoda. Družba je pač z
nesrečno Ljubljano vred letos hudo trpela. Omeniti je, da visoki c. kr. deželni šolski sveti X. zvezek „knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" z naslovom: „Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole“ posebno priporočajo otroškim vrtnaricam.
Kakor prejšnja leta, je družba tudi v zadnji dobi v zmislu svojih pravil rada uslišavala prošnje za podaritev raznih knjig, bodisi da jih je imela sama v zalogi, ali jih prejela v dar, ali jih pa naročevala za denar. — Osobito koroški bratje žele take pomoči, deloma v šolskih knjigah, deloma v drugih poučnih. A prišlo je že tako daleč, da nemški učitelji na Koroškem šolskim otrokom celo konfiskujejo slovenske knjige. Društvena ekspedicija je razposlala do 1. avgusta na vse kraje slovenske domovine 9807 knjig, potem brošuric »Delovanje moških (oziroma ženskih) podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v 1. 1893.“ v 2000 izvodih, in še 1G00 manjih spiskov, torej vkupno nad 13.000 iztisov.
Dobrotniki naše družbe.
G. Ker naša družba vsled svojih zasnovanih zavodov potrebuje vedno več denarnih po-močkov, mora si pridobivati tudi vedno več po-speševateljev in dobrotnikov. Ker bo „velikovška šola“ zahtevala okrog 20.000 gld. *), zato je druž-bino vodstvo povabilo slovenski svet d. 19. nov.
*) A uprav sedaj se kaže, da bo treba vež.
■1S94. s posebno okrožnico, katero so objavili vsi slovenski časopisi —- če ne celotno, vsaj v posnetku, k podvojeni požrtvovalnosti za ta vzvišeni namen. V isto svrho je „Mir“ poživljal sosebno svoje koroške rojake za kronske darove. Inv njega ‘21. št. kliče načelništvo celovške naše podružnice vse koroške podružnice, naj s posebnimi polami nabirajo darove za velikovško šolo osobito še zbog tega, ker Kranjci zavolj potresa ne morejo toliko žrtvovati, kakor prejšnja leta In ti vrli Korošci so se letos denarno žrtvovali za Velikovec. Še le pred 4 dnevi je Vekoslav Legat poslal našemu prvomestniku 464 gold. 54 kr. v imenovani namen.
Ko je neimenovan rodoljubni stotnik nasvetoval in omislil za družbo „nabiralnike,“ ki naj se izpostavijo po gostilnah in sploh takih krajih, da jih lahko vsak opazi ter vanje vloži svoj dar, razposlalo jih je družbino vodstvo s posebnim tiskanim „navodilom“ meseca mareija podružnicam in posamnim domoljubnim hišam do 200 komadov ter tako odprlo nov način v dosego prispevkov za družbine namene. „Nabi-ralnike11 posebno priporočamo za tiste kraje, kjer še nimajo podružnice. Preskrbeli smo jim vzbu-dilna napisa:
>Sv<ita Ciril in Metod —
Čuvajta verni naž rod!«
in pa:
Mal položi dar Domu na altar«!
Kakor prej bila so i letos slovenska društva po vseh pokrajinah naši družbi zelo naklonjena ter so jej tudi doposlala lepih prispevkov. Posebno ljubav in bratsko naklonjenost so skazala slavna novomeška društva ob lanski naši skupščini. V istem mestu so pozneje tudi slovenski akademiki osnovali besedo v prid naši družbi. Istotako so oskrbeli veselico „mariborski abiturijentje: učiteljiščniki in gimnazijci'1 dne 12 avgusta, in prav isti dan „hrvatski in slovenski abiturijentje" pri „Zvezdi' v Ljubljani. Pred tednom dni pa so časniki objavili, da so mesto običajne letošnje veselice, ki mora vsled potresa izostati, bivši ljubljanski učiteljiščniki naši družbi daroVali 100 kron. Bralno društvo v Rušah pri Mariboru spominjalo se je pri zabavi naše družbe. Bralno društvo v Idriji leto za letom sodeluje v družbine svrhe. V korist „velikovške šole" so šentjarnejski samci s sodelovanjem tamburaškega zbora „Narodne čitalnice" kostanjeviško priredili zabavo. Slovenska društva v Gorici in Trstu radostno prihitevajo naši družbi na pomoč. Prvo slovensko pevsko društvo „Gorotan“ sodelovalo je pri večini izbornih shodov naših koroških podružnic. Pevski zbor na Brnci podpira Beljaško podružnico. ,.Narodna Šola" v Ljubljani s svojim predsednikom poslancem Stegnarjem je pri naročevanji oso-bito šolskih knjig ter raznih muzikalij veliko koristila. Sploh sme vodstvo konstatirati, da
skoro vsa bralna društva in čitalnice po Slovenskem so več ali manj naklonila naši družbi.
Po tržaških rodoljubih sproženi „Ciril-Me-todov dar“ je provzročil družbeni blagajni lepih prispevkov. „Ciril-Metodovi kresovi11 nabrali so izdatno vsoto. Dohajali so božični, novoletni, velikonočni, godovni. . . darovi, kakor tudi ob veselih ali žalostnih dogodkih, t. j. o botrinjah in svatovščinah, ob novih mašah in rodbinskih svečanostih, ob dekanijskih konferencah in shodih naših ljudskih zastopnikov — pa kadar so polagali verno sorojakinjo in vernega sorojaka v grob. Razne božičnice in šolske slavnosti pri naših zavodih so donesle vsled neizcrpljive požrtvovalnosti osobito narodnega ženstva v Trstu in Gorici izdatnih prispevkov. Iznajdljive žene litijske odprle so nov vir dohodkom z „otroškimi veselicami'1, katerih se je priredilo troje.
Ker šteje naša družba dobrotnikov in prijateljev na tisoče mej častitim žen-stvom in moštvom .po vseh naših pokrajinah, umljivo je, da jih slavni skupščini tu ne moremo imenoma navajati, in tem opravičeneje to opustimo, ker so slovenski časniki že zapored itak objavili njih cenjene darove.
In prav temu slovenskemu časništvu se nam je zahvaliti, da se je naša družba po-vspela na toliko višino ugleda in priljubljenosti mej slovenskim svetom. Kajti naši časniki jo pri raznih priložnostih priporočajo in jej pridobi-
'5
Ji
u
vajo domoljubna srca. »Slovenski Narod11, „Edi-nost“, „Soča“ imajo stalne predele za »kronske11-oziroma družbine darove in vrli „Mir“ zapored' izkazuje »kronske darove za velikovško šolo11. A tudi drugi časniki objavljajo sproti darove za našo družbo, če tudi relativno v manjši meri.
Običajna vodstvena okrožnica poslala se je vsem posojilnicam in hranilnicam, ki so se veledušno zopet spominjale naše družbe, deloma da so vstopile v vrsto pokroviteljev, deloma da. so doposlale znatniše darove.
Krona vsem prispevkam pa sta že stalni letni podpori visokega deželnega zbora Kranjskega s 1000 gld. in slavne mestne občine v Ljubljani s 500 gld.
Potresna katastrofa, ki je zasekala bridko rano osrednji deželi slovenski, osobito pa njeni prvostolnici, zapustila je sledove tudi v naši družbi. Pri spominu na take usodne udarce tudi ona tožno zdihuje s pesnikom:
»Zanesi nam, zanesi Bog,
Otmi nas rev, otmi nadlog!«
Ob istih dnevih in zadnjih mesecih se je krščanska dobrodelnost morala koncentrovati za prizadete kraje, in vsled tega so trpeli drugi kulturni nameni. Z ozirom na to se je družbmo vodstvo usojalo še le dne 20. julija t. 1. s pozivom potrkati pri rodoljubnih srcih posebno izvan- kranjskih, da naj se blagohotno zopet
spominjajo naše družbe, ako nočejo, da bi opešala pri svojem narodnem poslanji.
Ako si družbino vodstvo predočuje, kako razni sloji tekmujejo v jednodušnosti, da bi vsak po svoje podkrepili družbine napore, mu je to bodrilo, da s čem večjim samozatajevanjem izvršuje svoj ne vselej prijetni in lehki posel. Za prijateljske dokaze tolikih simpatij izreka danes vsem pospeš-valcem družbinih namenov, vsem podružničnim načelništvom, vsem narodnim časnikom zasluženo priznanje in svojo globoko-čutno zahvalo
Dobrotnikov živih nismo navajali po imenih, a nehvaležno bi bilo, če bi molčali o mrtvih; kajti tudi mili pokojniki nam s svojo zadnjo voljo kličejo, kako mišljenje in delovanje za cerkev in narod naj nas navdaja v življenji. Gotovo je naših društvenikov več pobrala bleda smrt, nego nam jih je bilo naznanjenih. Pred vsem se mora letos vodstvo žalno spominjati bivšega svojega uda, ki se je izmed odbornikov v tem desetletji prvi preselil v večnost; t. j. Matej Močnik, kateri je pre-minol 15. aprila t. 1. Koliko je pokojnik storil za slovensko šolstvo kot učitelj, pisatelj in urednik „Uč. Tovariša11, kot okrajni šolski nadzornik, koliko kot marljiv odbornik raznih društev, je še v splošnem spominju. Kot vodstveni član se je vkljub svoji bolehavosti točno udeleževal vseh sej in družbine namene vsled svo-
jega obsežnega znanja, svojih skušenj in po-drobnih informacij izdatno pospeševal. Za nekatere gojence iz Koroškega, katerim je družba pripomogla do višje izobrazbe, žrtvoval je dokaj potov, dopisovanj, lastnega poučevanja in nadzorovanja. Bil je blage nravi, dobrodelen do skrajnosti, mcž kremenitega značaja, ki je tudi tedaj bil neustrašen zagovornik verske in narodne šole, ko je bilo učiteljstvu radi tacega spoznavanja celo trpeti preziranja ali še kaj hujšega. Uprav iz tega vzroka se mu je omilila tudi naša družba, ki mu želi, da bi se že ra-doval tamkaj v bližini njenih svetih zavetnikov Cirila in Metoda. Kmalo mu je sledil v večnost njegov vrli drug, do sedaj slovenskega ljudskega učiteljstva prvi dostojanstvenik in njega menda prvi narodni značajnik Andrej Praprotnik, šolski ravnatelj, pesnik in pisatelj, vzbuditelj in urednik „Uč. Tovariša1* — ki je kumoval prvi izmed vseh podružnic, t. j. I. ljubljanski, katere večletni odbornik je bil. Ivan Tomšič, posestnik v Ilirski Bistrici, volil je naši družbi 200 gld. C kr. okrajni sodnik v p. Vojteh Candolini jej je vsako leto daroval dvakrat po pet.aku. Mon-signor Josip Jeram, dekan v Cerknem, bivši prvomestnik ondotne podružnice, spominjal se je je v svoji oporoki. Istotako je volil župnik Filip Kramar, prvomestnik podružnice za Dornberg, Prvačino in Gradišče, glavnico z obresti vred, naloženo v Goriški posojilnici. Dragotin Mar-
telanec, bivši prvomestnik Gretske podružnice, deloval je za naše družbine zavode v okolici tržaški z vso svojo mladeniško navdušenostjo in svojim kot zlato čistim, nedolžnostnim značajem. Koroških podružnic beljaška obžaljuje smrt vrlega posestnika na Zilji Janeza Vilčnika, svojega odbornika; pliberška s sedežem v Šmihelu pa odbornika Mihe Hanin, kateri je kot pevovodja „Gorotana“ koroškim podružničarjem omilil lepo slovensko pesem.
Po krščanski navadi se je naša družba vseh živih, posebno pa še teh in drugih nam nenaznanjenih zamrlih udov in dobrotnikov spominjala uprav pri današnji presv. daritvi; ohranimo je vsi v častnem spominu, v večnosti jim bodi pri Bogu plačilo!
7. Tako imate, čč. skupščinarji, pred seboj sicer skromen, a pristen obris družbinega poslovanja v pretekli upravni dobi. Njenemu vodstvu konečno ne preostaja druzega, nego ob sklepu prvega desetletja zopet pozvati vse domorodce in rodoljubkinje k ponovljenemu, vstrajnemu delu za naš toliko sposobni narod, osobito zdaj, ko naša družba gradi na dveh skrajnih mejah naše govorice v Velikovcu in Trstu dva nova zavoda, ki bota zanjo res „monumentum aere perennius", ki bota, zanesljivo se nadejamo, njeno slavo oznanjala še poznim rodovom. Saj imata namen krščansko vzgojo in prosveto zagotoviti slovenski mladeži, ki bi se sicer po-
topila v nenasitljivih valovih nam neprijaznega ptujstva. Te izobraževališči ste in bote vedni flmementu“ vsem onim, kateri našemu vsigdar lojalnemu in tako skromnemu ter krotkemu narodu kratijo one prav natorne pravice, ki jih že uživajo vsi drugi narodi. In v istini mora si naš narod vsako še tako opravičeno zadevo priboriti z vsem zakonitim orožjem notri do najvišje instancije. Koliko drazega časa je preteklo, preden se je pravda za slovensko šolstvo v Gorici zanj ugodno rešila pri najvišjem državnem .sodišču, in koliko ga bo še preteklo, da se ista. zadeva glede Trsta in koroških peticij nam po-voljno razmota! In koliko tisočakov je že borni .Slovenec med tem žrtvoval uprav po naši družbi .za svoje šolstvo, ko je itak kot splošni davkoplačevalec moral prispevati tudi k potrebam inorodnega šolstva. A, čč. skupščinarji! vsi dobro veste, da za zdaj ni druzega sredstva nego zanašati se na svojo moč, na vstrajnost- našega žiljavega naroda, katerega, hvala Vsemogočnemu, ..celo tisočletni viharji še niso izrovali. Žrtvovati nam je še naprej in boriti se za svoje pravice.
Vodstvo je tega menenja, da če bo v -drugem desetletji vladal tak duh j edinost i v naši družbi, kakor doslej, nerazrušljiva jed i-n ost v vodstvu, j edino st v podružnicah, razbeljenih sicer po raznih naših deželah, a vender težečih po istem smotru, jedinost v družbinih ^zavodih: potem bo ona dosegla lepe uspehe;
kajti tak duh jedinosti je odsev onega duha svetih njenih zavetnikov Cirila in Metoda, ki sta Slovene klicala k jedinosti vere in jezika. | Ako nas vodi tak duh, potem se ne bojmo, razpršili bomo vse „nakane“, ki se snujejo ob periferiji našega ozemlja zoper naš narod ter mu bomo priborili lepše dnove. Zato pa velja po- ! sebno nam skupščinarjem klic pesnikov, ki naj nam odmeva kot spominj današnjega zborovanja:
»Slovenskim sinovom naj v srce doni,
Da višje dolžnosti in slavnejše ni Ko za domov j a čast,
Blagor in srečno rast Delati, dokler naš Triglav stoji.«
Skupščina je odobrila tajnikovo poročilo z burnimi, navdušenimi živio- in dobro-klici ter s ploskanjem.
Prvomestnik Tomo Zupan je na to naznanil, da se je dr. Josip Vošnjak, ki je deset let vzgledno in neumorno opravljal službo glavnega blagajnika in si pridobil za družbo neprecenljivih zaslug, radi izselitve iz Ljubljane odpovedal ter predlagal, naj se dr. J o s. Voš-njaku za njega prezaslužno in eminentno narodno delovanje izreče zahvala. Burno pritrjevanje je sledilo temu predlogu. Dalje se je spomnil umrlih članov nekako tako-le:
Med našimi mrtvimi mi je v umu posebno triperesna deteljica na tako važnem polji ljuškega učiteljstva: Močnik-Praprotnik -Tomšič; vsako teh 3eh peresic je prvo po svoje.
Rajni narodni Močnik je bil ud našega družbinega vodstva vsa leta njenega obstanka. Brez ugovora se sme Močnik imenovati vsega slovenskega učiteljstva prvi istinito verski značaj. Močnik ima v družbinem vodstvu še prav posebno za ohranitev edinstva — teneprecenljive naše lastnosti — nesmrtnih zaslug. — Naš Praprotnik pa je bil ljuškega učiteljstva prvi slovenski značaj. Naš Praprotnik pa je bil ljuškega učiteljstva prvi slovenski značaj. 12 let sem z njim deloval v prevažnih šolskih zadevah v ljubljanskem deželnem šolskem svčtu; in glasno priznavam, da se nisem mogel načuditi njega samostojnemu, kremenitemu nazorovanju — ker to sem dobro vedel, da mu ležišče, že kot Iju-škemu učitelju, ni postlano na cveticah. Praprotnik je bil cel slovenski mož. — Nekoliko pred njima zamrli Tomšič pa je s svojimi prisrč nimi mladinskimi spisi prvi slovenski mladino-ljub. On je med nami mladinskemu slovstvu to prvo brazdo zaoral, ob koji se danes orje sem-tertje s toliko srečo. Mil spominj tej 3 peresni učiteljski deteljici! — Mil naš družbin spominj pa naj bo tudi vsacemu onih Vaših ljubih, ki ste je izgubili to leto; kojih delovanje je pa le Vam znano, ne toliko družbi. Vsacega teh izgubo obžaljujem tako, kot da sem ga izgubil sam.
Prvomestnik vpraša na to zborovalce, če kdo želi besede k tajnikovemu poročilu. Ker se nihče ne oglasi, preide se k 3. točki dnevnega reda.
Račun družbe sv. Cirila in Metoda za IX. družbino leto 1894.
VI.	Glavni blagajnik Anton Koblar poroča po pravilih o denarnem družbinem stanji za leto 189-1.
	Dohodki	gld.	kr. |
1	Doneski podružnic		6335	86
2	Pokroviteljnine		1232	50
3	Podpora sl. dež. zbora kranjskega .	1000	—
1	Podpora sl. mesta ljubljanskega	500	—
0	Darila in kronini darovi	1173	21
6	Darovi 23 slovenskih posojilnic	660	—
7	Kronin dar od »Slov. Nar.« nabran	1861	70
8	Volila (dr. Čuček 1100 gld., itd.) .	1370	33
9	Za prodane družbine knjige	62	02
10	Za velikovsko šolo		118	18
11	Naznanila v »Vestniku«	278	31
12	Bazni		11	—
13	Prebajalni		111	-
11	Obresti od naložene glavnice	559	95
		15910	12
	Troški .	11613	11
	Prebitek .	1297	28
	Saldo 31. decembra 1893 .	16232	13
	Saldo 31. decembra 1891 .	i 17529	!41
	Troski	gld.	kr.
1	Za družbine Šolske zavode v Trstu in okolici		(1902	35
2 8	Za dražbine Šolske zavode v Gorici in okolici	 Za Šolski vrtce v Olji	Žit 10 338	73 j
4	Narodno Šolstvo na Koroškem itd.	1043	— i
b	Podpore podružnicam	331	
6	Tisk I0.< (K) »Vestnikov«	SHS	31
/	Vezanje in razpošiljanje družbinib in drugih knjig	341	70 j
! H	Podpore dijaškim podpornim društvom	130	
I t)	Nagrade pisateljem	KO	
j 10	Nakup molitvenih, uta ih in zabavnih knjig	'344	67
j 11	Za velikovSko Solo	76	KI
l 12	Tiskovine		bK	91
13	Tajništvo, glavna skupSi'ina, poštnine, ('asniki, pristojbine itd.	488	70
1 1 +	Prehajalni	114	—
		14643	14 i 1
Po tern dokončanem svojom službenem po* rodilu denarničar Anton Koblar nadaljnjo:
Mož, ki je prod desetimi loti v sosednjem Nakloni sprožil misel, da naj so ustanovi družba sv. Cirila in Metoda, so gotovo sam ni nadejal in sploh ni nihče mislil, da bode ta družba imela
že v prvem desetletju tako krasne uspehe. Ako pomislimo, da je ubogi slovenski narod, ki ima le malo bogatinov • rodoljubov, a mnogo drugih potreb, samo za našo šolsko družbo v preteklem letu zopet položil na domovinski oltar 15.940 gld. 42 kr , se ta požrtvovalnost mora imenovati velika in častna. Ako pa vrh tega še pomislimo, da je naš trpinčeni narod z imenovano svoto prav za prav olajšal breme državi; da to narod daje sam iz sebe, brez pomoči od zunaj, ne za kak šport, ne da bi delal krivice tujemu narodu, se ta požrtvovalnost mora imenovati vzvišeno - patrijotična in plemenita. Tak narod je vreden, da živi.
V primeri z letom 1893. so se lansko leto dohodki znižali za 1918 gld 95 kr., troški pa za 1081 gld 16 kr., tako da se je mogla blagajnica Se Čvrsto držati. Izmed 58 kranjskih podružnic lani ni poslalo nobenih doneskov 11. Med 31 štajerskimi podružnicami jih je spalo 11, med 10 koroškimi 3, med 20 goriškimi 4.
Veselo znamenje je pa, da se jo 11 podružnic, ki so dremale 1. 1893, v preteklem letu zopet vzbudilo k čvrstemu delovanju. Nadejajmo ee, da bodo tudi prej naštete že pri prihodnji skupščini vpisane v zlato knjigo delujočih podružnic.
Ako odprem nekoliko to knjigo, ne maram niže ceniti vneme drugih podružnic, ki so po
Troski I		gld.	kr.
1	Za družbine šolske zavode v Trstu in okolici		6902	35
2	Za družbine šolske zavode v Gorici in okolici .......	2910		
3	Za šolski vrtec v Celji ....	333	73
4	Narodno šolstvo na Koroškem itd.	1043	—
5	Podpore podružnicam ....	331	—
6	Tisk 10.000 »Vestnikov«	888	31
7	Vezanje in razpošiljanje družbinih in drugib knjig		341	76
8	Podpore dijaškim podpornim društvom 		130	l | j
9	Nagrade pisateljem		80	
10	Nakup molitvenih, učnih in zabavnih knjig . . 		944	57
11	Za velikovško šolo ....	75	81
12	Tiskovine		58	91
13	Tajništvo, glavna skupščina, poštnine, časniki, pristojbine itd.	489	70
14	Prehajalni		114	—
		14643	14
Po tem dokončanem svojem službenem poročilu denarničar Anton Koblar nadaljuje:
Mož, ki je pred desetimi leti v sosednjem Naklem sprožil misel, da naj se ustanovi družba sv. Cirila in Metoda, se gotovo sam ni nadejal in sploh ni nihče mislil, da bode ta družba imela
že v prvem desetletju tako krasne uspehe. Ako pomislimo, da je ubogi slovenski narod, ki ima le malo bogatinov-rodoljubov, a mnogo drugih potreb, samo za našo šolsko družbo v preteklem letu zopet položil na domovinski oltar 15.940 gld. 42 kr , se ta požrtvovalnost mora imenovati velika in častna. Ako pa vrh tega še pomislimo, da je naš trpinčeni narod z imenovano svoto prav za prav olajšal breme državi; da to narod daje sam iz sebe, brez pomoči od zunaj, ne za kak šport, ne da bi delal krivice tujemu narodu, se ta požrtvovalnost mora imenovati vzvišeno - patrijotična in plemenita. Tak narod je vreden, da živi.
V primeri z letom 1893. so se lansko leto dohodki znižali za 1918 gld 95 kr., troški pa za 1681 gld. 16 kr., tako da se je mogla blagajnica še čvrsto držati. Izmed 58 kranjskih podružnic lani ni poslalo nobenih doneskov 11. Med 31 štajerskimi podružnicami jih je spalo 11, med 16 koroškimi 3, med 20 goriškimi 4.
Veselo znamenje je pa, da se je 11 podružnic, ki so dremale 1. 1893, v preteklem letu zopet vzbudilo k čvrstemu delovanju. Nadejajmo se, da bodo tudi prej naštete že pri prihodnji skupščini vpisane v zlato knjigo delujočih podružnic.
Ako odprem nekoliko to knjigo, ne maram niže ceniti vneme drugih podružnic, ki so po
svojih razmerah nabrale tudi prav velike svote za družbo, vendar naj posebno pohvalno omenjam tistih, katere so 1. 1894 dale po 100 in še več goldinarjev, namreč: moška podružnica v Kameniku 150 gld., moška v Kranju 229 gld., ženska na Krškem 100 gld , litijska 279 gld., šen-klavško-frančiškanska ženska v Ljubljani 120 gld., šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubljani 664 gld. 43 kr., šentpeterska moška v Ljubljani 234 gld. 83 kr., šentpeterska ženska v Ljubljani 247 gld. 3 kr., podružnica v Šiški 120 gld, ženska na Vrhniki 149 gld., Stičina-Višnja Gora 100 gld., izvanakademiška v Gradcu 184 gld. 15 kr, Št. Jurij ob juž. železnici, ženska 100 gld., Maribor 204 gld. 60 kr., ženska v Ormužu 103 gld. 1 kr, ženska v Dornbergu 100 gld., ženska v Gorici 200 gld., ženska v Prvačini 100 gld., ženska v Sežani 156 gld. 70 kr. in moška v Sežani 169 gld. 75 kr., ženska v Tolminu 180 gld, v Trstu ženska 500 gld. in moška 959 gld. 12 kr. — Venec prvenstva podaje ta izkaz tedaj ženskam. Prav to je veselo za nas. Narod, ki ima probu-jeno in za plemenite vzore vneto ženstvo, ne more izginiti, ampak procvita v duševnem in gmčtnem oziru. Dolžnost naša je in z veseljem se klanjamo^Vam, slovenske dame, hrabre sobo-jevnice v trpkem boju za obstanek našega naroda, mi moški in Vam kličemo: Slava!
Velikodušni podpori visokega deželnega zbora kranjskega in slavnega zastopa mesta
ljubljanskega nas prešinjata z iskreno za-hvalnostjo do teh dveh naših korporacij. S posebnim zadovoljstvom konstatujem. da so vsi slovenski časniki s tem, da so brezplačno -objavljali družbine oglase in nekateri celo nabirali darove, ljubeznjivo podpirali namene družbe.
Javno pohvalo in zahvalo zaslužijo prav posebno slovenske hranilnice in posojilnice, ki so podarile družbi lani G60 gld., in sicer tretjino te svote kranjske, tretjino štajerske in tretjino koroške posojilnice.
Lepo svoto znašajo tudi volila, namreč 1370 gld. 33 kr., kar nam priča, da mnogim narodnjakom celo poslednje trenutke življenja slajša zavest, da so dobro delo storili, če so kaj zapustili v blage namene naše družbe in si s tem pridobili prijateljev za boljši svet.
Dne 23. marca 1894 je družba sv. Cirila in Metoda prvič postala posestnica. Kupila je za 1250 gld. zemljišče za velikovško šolo in vrt, obsegajoče 53 arov. Ta dan se ji je vknjižila lastninska pravica pri zemljišču vlož. štev. 211 katastr. občine mesto Velikovec. Zida se sedaj ondi že drugo nadstropje nove šole s stanovanjem za šolske sestre-učiteljice in internatom na prelepem kraju prav pred velikovškim mestom poleg župne cerkve sv. Ruprta. Na istem kraju, kjer je sv. Ruprt, prvi apostol koroškim Slovencem, ravno pred 1200 leti začel oznanovati sv. vero, gradi danes naša družba z
mnogimi žrtvami šolo, ki bode zapuščenim koroškim Slovencem semenišče veri in omiki. Bati se je bilo po pravici, da bode ves ta raj koroške dežele, katera se je nekdaj imenovala Slovencev domovina, postal lastnina tujcev. Toda družba sv. Cirila in Metoda varujo s šolami, kakor skrbna mati, svoje slovenske otroke, da se ne izgubljajo v valovih tujstva. Družbine podružnice in njih veselice so pa tudi vzbudile med koroškimi Slovenci samozavest in veselo vzbujanje za pridobitev narodnih pravic. Na ta vspeh delovanja sme družba biti ponosna.
Pri sv. Jakobu v Trstu je družba kupila letos hišo, v kateri je že več let imela šolo, ter lepo dvorišče in malo vrta skupaj za 19.000 gld. in plačala že 0000 gld., drugo se pa poravna po tisočaku v 13 letih. Treba je bilo kupiti to hišo, ki se je dobila pod ugodnimi pogoji, da niso prišle naše učilnice nekega dne na ulico in posebno zaradi tega, ker se bodo že letos ondi naselile kot učiteljice šolske sestre iz Maribora.
Velikonočni potres je družbi precej škodoval, ker so nekaj časa usahnili privspevki zanjo. — Še hujši potres je pa zadel njeno bla-gajnico že meseca februvarija t. L, ko je morala izdati visoke svote za omenjeni šolski poslopji. A nič ne dč, navdušenje raste s stroški in blagoslov božji spremlja našo družbo.
Odbornice šentpeterske ženske podružnice so mi ravnokar izročile zopet stotak. Vrli Ko-
rošoi, praznujoč vstajenja dan, so se pa posebno uneli za družbo. „Mir“ ovo uredništvo mi je prineslo danes 4fi4 gld. in častiti gospod župnik in kanonik Fran Treiber za velikovško šolo 4000 gld., katere je darovala rodoljubna prijateljica Slovencev na Koroškem. (Slava- in živijo-klicem ni konca. Vse vpraša: Kdo je ta? na kar blagajnik omenja: Neče biti imenovana, želi si pa mnogo posnemovalcev!)
Redni stroški se v tekočem letu ne bodo zmanjšali, ampak še precej povečali, ker se bode pri sv. Jakobu v Trstu število razredov razširilo na 7 in goriško breme ostane vsaj jedno leto še staro. Z ozirom na izredne stroške za poslopja stoji letos družba v najbolj kritični svoji dobi. A upajmo, da bode srečno zmagala vse težave s pomočjo božjo in podvojeno vnemo čvrstih blagajnikov in blagajnic ter z doneski posebnih dobrotnikov. Končujem z besedami pesnikovimi :
»Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A delo in trud nam nebo blagoslovi!«
Sledilo je dolgotrajno odobravanje.
VII.	Prvomestnik pozove uda družbinega nadzorništva mestnega odbornika O r o s 1 a v a Dolenec, naj veliki skupščini prebere „poro-čilo družbinega nadzorništva1*.
To poročilo se glasi:
Nadzorništvo je pregledalo račune in skon-trovalo blagajnico dne 14. marcija 1894 in je našlo, da se je blagajnično stanje vjemalo z bla-gajnično knjigo.
Pri poslednjem skontrovanju, dne 22. fe-bruvarija 1895, je bilo v blagajnici 9823 gld. 94 kr , in sicer naloženih pri sledečih denarnih zavodih: v poštni hranilnici 455 gld. 71 kr., v mestni hranilnici ljubljanski 1644 gld. 75 kr., v posojilnicah: v Sevnici 1555 gld 89 kr., na Suhi 564 gld. 21 kr., v Pulju 1092 gld 2 kr., v Djekšah 2608 gld. 64 kr., v Mariboru 100 gld., v Klečah 1000 gld., pri hranilnem obrtnem društvu v Ljubljani 300 gld., pri konsumnem društvu v Rojanu 100 gld.; dalje so bili: 3 deleži „Na-rodnega doma“ v Novem Mestu, vredni 150 gld., 1 državna obligacija za 100 gld. in v gotovini 152 gld. 72 kr.
Nadzorništvo predlaga, da naj slavna skupščina potrdi račun za 1. 1894 in v smislu § 22. družbinih pravil vodstvu d& oprostilo.
Prvomestnik konstatuje, da je skupščina to nadzorniško izvestje soglasno sprejela v znanje in v oprostilo.
VIII.	Prvomestnik naznanja, da bo letos skupščina volila poleg jedne tretjine družbinega vodstva še jednega vodstvenega uda mesto umrlega odbornika Mateja Močnika. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje: 1. dr. Dragotin
Bleiweis vit. Trsteniški, 2. dr. Ivan Dečko, 3. Gregor Einspieler in 4. Anton Žlogar.
Po kratkem posvetovanju, pri katerem se je od jedne strani poudarjalo, naj bi udje druž-binega vodstva stanovali večinoma v Ljubljani, da bi se mogli redno udeleževati sej, od druge strani pa se je izrekala isto tako opravičena želja, naj bi tudi Koroška in Štajerska in če mogoče tudi Primorska, imele svoje zastopnike v družbinem vodstvu: izvolijo se dosedanji odborniki ter mesto umrlega Mateja Močnika dr. Ivan Svetina.
Prvomestnik prestopi k volitvi družbinega nadzorništva in razsodništva
Ces. svetnik Ivan Murnik predlaga, naj sl. skupščina voli štiri stare ude nadzorništva in mesto dr. Ivana Svetina, ki je voljen v družbino vodstvo, pa ljubljanskega mestnega župnika Martina Malenšek-a; istotako predlaga, naj se izvolijo štirije stari člani razsodništva in deželni blagajnik Dragotin Žagar mesto iz Ljubljane preselivšega se deželno-sodiščnega svčt-nika v p. Ljudovika Ravnikarja.
Župnik Tomo Potočnik podpira Murnikov nasvet ter predlaga, da naj se nasvetovani nadzorniki in razsodniki izvolijo per ac-clamationem, kar se tudi z odobravanjem zgodi.
Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored končan ter vpraša, če ima kateri čč. skupšči-
narjev kako željo ter če sploh hoče kdo kakega pojasnila v družbinih zadevah.
Skupščinar dr. Ivan Vilfan predlaga, naj bi se družbina pravila v toliko premenila, da bi podružnice pri veliki skupščini zastopal nje pr-vomestnik ali kak odbornik in bi potem ne bilo treba voliti posebnih delegatov, češ, da je to tudi v mnogih slučajih nemogoče, ker se vrše večkrat podružnični občni zbori po veliki skupščini.
Prvomestnik izjavlja, da o tem ne more obravnavati X. velika skupščina, ker se morajo po § 12. družbinih pravil taki predlogi pismeno že pred skupščino doposlati družbinemu vodstvu v presojanje. Prosi pa predlagatelja, da naj pošlje pismen predlog.
Skupščinar notar Viktor Globočnik nasvetuje, naj bi bile vse slovenske dežele zastopane v družbinem vodstvu. Ker bi se pa ti člani radi oddaljenosti ne mogli redno udeleževati vodstvenih sej, naj se radi sklepčnosti imenovanih sej odbor pomnoži s takimi člani, ki stanujejo v Ljubljani ali v nje obližji, kateri bodo redno zahajali k sejam.
Prvomestnik prosi predlagatelja, naj pošlje vodstvu pismen predlog o tej premembi.
Ko se predlagatelj Globočnik izjavi, da ne stavi nikakega predloga, temveč le nasvetuje, naj bi se vodstvo o tem posvetovalo, ter pri prihodnji veliki skupščini o tem poročalo, pripomni
prvomestnik, da ni treba vposlati pismenega predloga ter obljubi, da se bode o tem razgovarjalo in sklepalo v vodstvenih sejah.
Ker nihče ne poprosi besede, izraža prvomestnik zahvalo preč, dekanijskemu predstoj-ništvu za Božjo službo v kranjskem prekrasnem Božjem hramu; za vzvišeno petje ob tej Božji službi; zahvalo vsem prijaznim bivalcem kranjskega mesta : njim na čelu njihovemu č. županu • sl. mestnega zastopa odposlanstvu; vsem narodnim družbam in kranjskima našima podružinama na ljubem njihovem vsprejemu; vsem čč. zboro-valkam in zborovalcem; vsem delegatom; vsem podružinam — prav vsem, ki jim je živo pri srci družba sv. Cirila in Metoda.
Pred zborovanjem se je bila podala depu-tacija h kranjskemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, da je izrazila imenom letošnje velike skupščine Nj. Veličanstvu izraz globoke udanosti, zvestobe in pokornosti. Prvomestnik vodija TomoZupan si je prevzel v ta častni posel podpredsednika Luka Svetec-a in družbinega nadzornika prof. dr. Ivana Svetino. Okrajni glavar dr. Mihael Gstettenhofer, ki je z največjo uljudnostjo postopal družbi napram, je radovoljno obljubil lojalno izjavo v minijaturi tu v Kranji zbranega vesoljnega Slovenstva dovesti do Naj višjega prestola. Družba je vsled te lojalne izjave prejela naslednji čestilni jo dopis:
Čislanemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v roke prvomestniku preč. gosp. Tomo Zupanu v	Ljubljani.
Nj. c. in kr. Veličanstvo presvitli cesar je potom kabinetne pisarne blagovolil naročiti gosp. c. kr. deželnemu predsedniku za Kranjsko, da se ima naznaniti čislanemu društvu najvišja zahvala za izraz globoke udanosti, zvestobe in pokornosti povodom X. velike skupščine v Kranji.
Čast mi je, to javiti čislanemu vodstvu.
Kranj, dnč 20. avgusta 1895.
C. kr. okrajni glavar:
Dr. Mihael Gstettenhofer 1. r.
IX.	Po zborovanji je bil skupni obed na čitalničnem vrtu. Vrt je bil okrašen s cesarjevim doprsnim kipom, s cesarskimi in narodnimi zastavami. Na steni ob mizi, kjer so sedeli vodstveni člani in drugi odličnjaki, je visela ukusno okrašena podoba sv. Cirila in Metoda. Na nasprotni strani pa je prav dobro in pridno igrala domžalska godba v zabavo skupščinarjem, ki so zasedli vse prostorčke na vrtu. Vrsto oficijelnih napitnic je otvoril družbini prvomestnik Tomo Zupan nekako tako-le:
Častita družba!
Bilo je julija 1883. leta v Ljubljani. Topovi so se glasili z Gradu; zvonovi so peli iz stolpov
naših cerkva; ni bilo hiše, da jej ni plapoljala iz podstrešja zastava. Zakaj ? — 600 let je minulo, odkar se je združila z Avstrijo kranjska dežela pod sl. žezlom habsburške dinastije. — In sredi med ljudstvenim vrvenjem je ponosnim korakom stopal preslavni Habsburžan, Nj. apostolsko Veličanstvo Fran Josip. Po cvetkah je vladarju bila pot. Veseli venci so se raztčzali s hiše na hišo. In klici do neba — radosti odsčv — so ga pozdravljali, kjerkoli se je pokazala njegova cesarska oseba.
Bilo je 7. majnika 1895. leta, tudi v Ljubljani. A topovi z Gradu so molčali; ne eden glas Ljubljanskih zvonov ni pozdravljal danes posvečene osebe maziljenega vladarja; ne ena gibka zastava ni vihrala po zraku — Sopet je stopal med ljudstvom v Ljubljani naš cesar Fran Josip. — Toda ne po cveticah; po razvalinah gaje danes vodila pot. Niso ulic prepregali zeleni venci; ampak robate, neobtesane podpore so se upirale s hiše v hišo zato, da se ni zgreznila druga ob drugo.
Saj je danes le 23 dni bilo potem, odkar je najskrivnostneja vseh naravinih sil v smrt hotela zazibati našo prestolnico, ljubo Ljubljano. Ki jo je v njenem kipečem veselji gledal pred skoraj 12timi leti, hotel je videti tudi današnjo solzo-rosno Ljubljano. — In kadarkoli se je iz na pol razrušene cerkve, iz na vse strani podprtih ulic prikazala vladarjeva vzvišena oseba, zaorili so
mu klici v pozdrav, podobni onim iz 1883. letaj le — če si prisluškoval natančno — primešanega je bilo tem upapolnim glasovom grenkega joku.
Stal sera ta dan ob „Zvezdi“; za menoj žena izmed naroda in rada bi bila videla čez ramena druzih memogredočega vladarja. Da bi se jej posrečiio, umaknil sem se jej v gnječi ljudstva tudi jaz — a zaman. Zato ga je nevi-denega ob memohodu tem glasneje pozdravljala z besedo: „Naš usmiljeni cesar Fran Josip naj živi“!
Po mojem menenji je označila priprosta žena ta žali prihod Nj. Veličanstva v Ljubljano in rahločutnega vladarja narav tako, da nobeden zgodovinar za nami tega obojega temeljiteje označil no bo.
Donebesnimi klici smo v juliji 1. 1883 nazdravljali vladarju -mogočnjaku ; — zahvalnimi glasovi smo v majniku 1. 1895 priklicavali vla-darju-samaritanu.
Kdo bo dalje živel v mehkem narodovem srci: vladar-mogočnik; ali usmfljenik-vladar? — Dalje vladar-samaritan! Neizbrisen bo narodu usmiljenega cesarja spominj. — Še pozna ljuška pravljica bo snovala ob njem svojih bajnih povesti. — Zato pozivljem častito družbo, da s Skratnim slavaklicem pritrdite nazdravu, kot me ga je ob najtužnejem vseh let naučila žena izmed naroda: „Naš usmiljeni vladar, cesar Fran Josip naj živi"!
Kakor grom je iz ginjenih prs zagrmel trikratni „živio“! godba je zasvirala cesarsko pesem in vse občinstvo jo je stoje pelo.
Družbin podpredsednik notar Luka Svetec se je zahvalil kranjskemu mestu, zlasti mestnemu zastopu in vzornemu županu Karolu Savniku, duhovščini in društvom, sploh vsem, ki so pripomogli k nad vse sijajnemu vspre-jemu. Vsem in vsakemu bodi srčna zahvala; naj sv. Ciril in Metod izprosita pri Bogu kranjskim meščanom in skupščinarjem obilnega blagoslova i Častni kranjski meščan in mestni župan Karol Savnik je odzdravil približnje tako-le: Silna naravna moč je zabranila, da bi se bili danes, ko se obrača naš pogled na prvo desetletno dobo plodonosnega delovanja družbe sv. Cirila in Metoda, v Ljubljani, veselili njenega razvoja in napredka — v Ljubljani, v središču našem, od koder razvija ta odlična družba blagodejni in uspešni svoj vpliv po vseh zemljah domovine slovenske.
Tem večjo čast skazali so častiti skupšči-narji Kranju, da so si ravno to mesto izvolili za zborovališče X. velike skupščine, katere mno-gobrojna udeležba nam le še ukrepi in utrdi ono navdušenje, katero goji za vzore, za koje se bori in deluje vsakdo, komur bije za milo domačo besedo uneto srce.
V minulih letih vodila Vas je vsakoletna dolžnost v različne kraje, katerih neenaka osoda
5
Vas je napolnila zdaj z žalostjo, zdaj z navdušenjem in zaupanjem v boljšo bodočnost. Danes pa Vas je privedla pot v Kranj, kjer stoji rojstna hiša moža nepozabnega, moža, ki je razvil zastavo slovensko in na njo zapisal mogočne besede: „Vse za vero, dom, cesarja". Pozdravljajoč Vas prav prsrčno v imenu tega mesta, naj izrazim toplo željo, katero gojimo mi vsi, da bi ono geslo, od katerega se družba sv. Cirila in Metoda še nikdar ni za las oddaljila v svojem delovanju, da bi Blei\veisovo geslo vedno ostalo jasno vodilo njeno, ter bi krepko in veselo procvitala narodu v korist, zaslužnemu vodstvu v čast Za izraz teh naših skupnih želja pa zakličem: Bog blagoslovi delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, Bog živi njeno odločno vodstvo in Vas, častiti skupščinarji, ki ste iz najoddal-njejih krajev domovine slovenske danes prihiteli v starodavni Kranj.
Odvetnik dr. Frančišek Prevec je po-vdarjal važnost narodne vzgoje ter napil narodnemu ženstvu, naj bi tudi v prihodnje v duhu sv. bratov Cirila in Metoda vzgajalo našo deco.
Vse te napitnice so skupščinarji vsprejeli z burnimi živio-klici.
Prvomestnik je zdaj zaključil oficijelni del napitnic.
Pričela se je neprisiljena domača zabava. Godba je svirala, kranjski mešani zbor ter kvartet pa sta izborno pela najlepše domače pesmi in s
tem povzdignila zabavo do vrhunca; vmes so posegali govornice in govorniki ter z ginljivimi govori netili ogenj domoljubja.
Govorili so: dež. arhivar Anton Koblar, gdč. Maša Dolenčeva, dež. poslanec Gregor Einspieler, dež. poslanec dr. Ignacij Žitnik, prof. dr. Anton Medved, gdč. Marica Nad-lišek-ova, kapelan Pankracij Gregorec in zopet dr. Anton Medved.
Ko je blagajnik Anton Koblar prebral došle brzojavke in se prvomestnik Tomo Zupan iskreno zahvalil dobrotnikom, ki so na dan X. velike skupščine družbi poklonili izdatne svote, in sicer: Gregor Einspieler po „Miru“ nabranih 404 gld., gdč. Mici Šavnik-ova 100 gld., Vinko Majdič 100 gld., c. kr. notar Viktor Globočnik 50 gld., dekan Anton Mežnarec 30 gld., župnik Ivan Dolžan 5 gld. in gospa Matilda Sebenikar-jeva 5 gld.; — prišel je že tudi čas odhoda.
Z godbo na čelu. spremljani od sto in sto rodoljubnih dam in gospodov, s cvetkami in trakovi na prsih, a z navdušenostjo v srcih so krenili skupščinarji na kolodvor, kjer se je prižigal bengalični ogenj. Z živahnimi klici „živeli!“ in „z Bogom!“ so se skupščinarji poslovili od ljubeznjivih Kranjčanov, kateri so svojim gostom še v zadnjem hipu priredili lepe ovacije.
Vsakdo izmed udeležnikov je moral priznati : Starodavni Kranj si je z vsprejemom
5*
skupščinarjev pred vsem slovenskim svetom osvetlil svoje narodno lice.
*
* *
Brzojavno so pozdravili X. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Kranj i:
Iiolec. Popotnika kličeta izpocl Rombona: Bog blagoslovi družbeno delovanje!
Kante, Berginec.
Črnomelj. Slavni družbi sv. Cirila in Metoda kot vrli braniteljici naše mladine kličejo gromoviti „živijo!“ Ivan in Franjo Šušteršič. Ivan Nagu.
Črnomelj. Bodi nam slavna družba pot lt slogi, bratipstvu in moči.	Anton	Kupljen.
Črnomelj. Živeli skupščinarji! Bog blagoslovi truda/polno delo in dodeli sijajen uspeh.
Prva belokranjska ženska podružnica.
Domžale. Zal, da ne morem od doma, prosim oproščenja. Spoštljivi pozdrav!	Povše.
Gorica. Slava navdušenim Kranjcem !
Dornberški.
Gorica. Vsled neodložnega posla kot denar-ničar posojilnice moral ostati doma. Pošiljajo pa od naše Soče prisrčne pozdrave zborovalcem kličem vrli šolski družbi: živi, cveti, rasti narodu blagodajno, sovragom strah!	Urednik	Gabršček.
Grafenstein. Živeli zborovalci. Bog blagoslovi Vaše delo za vero, dom, cesarja. Hvaležni farani, hvaležni župnik-dekan:	Bizer.
Kobarid. Zborujoče Tolminsko učiteljsko društvo v Kobaridu kliče prepotrebni zborujoči slavni družbi trikratni slava!	Odbor.
Laški Trg. Z Vami Bog, za Vatni narod, Vaši ukrepi: naši nazori. Podkrajšek, Bogataj.
Litija. Iz srca kipečega v ljubezni za predragi narod kličeve: Živili skupščinarji, Bog čuvaj našo zlato družbo!
Josipina in Kristina Koblar.
Litija. Naj družba cvete in krepi, Slovencem vero, dom budi!
Alojzija Hutter, Amalija Jenko, Marija Koblar, Marija Hostnik.
Litija. Delujmo neustrašno pod zaščitom prevozne družbe v blagor naroda. Živili zbrani skupščinarji!	Za občino Litijo:
Josip Damijan, župan.
Litija. Srčni na zdar in slava!
Bodbina Koprivnik.
Litija. Sveta naša apostola čuvajta naš rod, varujta ga sovražnih napadov, varujta domačih udarcev, čisto vajino delovanje bodi nam v vzgled, da brižno in neustrašeno čuvamo svetinje svoje žrtvujoč vse sile predragemu narodu. Slava zbranim skupščinarjem! Ivan Gregorčič, Anton Jeločnik,
Ivan Jenko.
Litiju. Zbranim udom družbe sv. Cirila in Metoda pošiljamo srčni pozdrav :
MalČi Hutter, Olga Jenko, Lojzika Koblar.
Litija. Kolikor kapljic dežja je današnjo noč padlo, tako obilen blagoslov naj sprosita sv. Ciril in Metod za njiju družbo in neustrašene skupščinarje!
Helena, Stanko, Julija Bevk, Tura, Svetec Pavel.
Lokve. Zadržan udeležiti se letošnjega zborovanja pošiljam vsem udeležencem iskren slovenski pozdrav. Rasti in razcvitaj se družba narodu našemu v ponos in korist.	Ivan.
Dolenji Logatec, liazprostri in ojači se mogočna družba po onih krajih, kjer sta hodila Tvoja zaščitnika Ciril in Metod.
Bralno društvo Dolenji Logatec.
Dolenji^Logatec. Največ vspeha današnji skupščini. Slava vsem požrtvovalnim zborovalkam in zborovalcem kliče ženska podružnica Logatcev.
Dolenji Logatec. Ker ne morete se udeležiti zborovanja, kličete: Živela družba sv. Cirila in Metoda —	Mimi Tollazi, Ivanka Arko.
Planina. Slavni družbi obilnih vsestranskih vspehov! Skupščinarjem iskren pozdrav!
Čitalnica v Planini.
liudolfovo. S skale ob Krki kličemo slavni družbi in zborovalcem na skali ob Kokri srčni pozdrav.	Podružnica	Novomeška.
liakek. Zadržana vdeležiti se, kličem zbranim rodoljubom srčni pozdrav! Solunskim bratom pa: Sv. Ciril in sv. Metod! čuvajte naš revni rod!
Matilda Sebenikarjeva.
Škofja Loka. Po Ciril-Metodovem duhu delujmo za vero in dom.	Župnik	Tomažič.
Tolmin. Srčnim pozdravom kliče zbranim gorska sestra: „Za vzgojo narodne mladine sleharno žrtev!“	Ženska	podružnica.
Tolmin. V prospeh in prosveto naroda krepko naprej!	Narodna	čitalnica.
Tolmin. Soboriteljem in soboriteljicam za narodni razvoj mnogo sreče!
Možka podružnica.
TJntevdrauburg. Bog blagoslovi delo vzorne naše družbe. Živeli zborovalci!
Rozman, Kogelnik.
Žalec. Vdeležba žalibog nemogoča. Iz prelepe savinjske doline kličem krepki ,,Slava"! neumornemu vodstvu i vsem navdušenim štovateljem naše družbe
Milika Mankočeva.
Žužemberk. Zadržan osebno prisotnem bit pošiljam Vam srčen pozdrav; delujte neumorno v duhu naših blagovestnikov
Prvomestnik ŽuženberŠke podružnice.
*
* *
Omenjati je še, da so povodom X. velike skupščine nabrale za družbo lepih svot: gospa Ivana Gutnik-ova, gospodičina Antonij a Kadi vč-eva, gospa Marija Trček-ova, gospodičina Justina Lavrič-eva, gospodičina Mici Ko-pač-eva, gospodičina M. Krejči-jeva, gospo-
dičina Helena Franke-jeva in gospodičina Helena Bavdek-ova z razpečavanjem jako ukusno izdelanih vrpcev; Hrabroslav Debevec pa je pridobil precejšno svoto s svojim „merilcem moči“.
Imenik podružnic
z izkazom poslanih doneskov za L IS:1)4 in 18 Ud.
I. Kranjsko.
— 1. Bistriški okraj na Notranjskem:	Ženska	podruž-
nica. Uuslanovljena 16. oktobra 1887. Ustanovnic 12, letnic 68, podpornic 22, skupaj 102. — Gld. — •—.
2. Bled: Ustanovljena 80. marcija 1886, z odi. min. za notr. št. 4775. 1. Prvomestnik Josip Iiazboršek, dekan v Gradu; 2. zapisnikar Josip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah; 3. blagajničarka gospica Tereza Sterle-tova, učiteljica v Gorjah. Namestniki: 1. Ivan Ažman, župnik in deželni poslanec v Gorjah; 2, Fran Rus, nadučitelj v Gradu; 3. gospica Katarina Drol-ova, učiteljica v Gradu. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 5, letnikov 51, skupaj 61. — Gld. 25'20 z 1 1894 in 55 24 za 1. 1895.
3. Brdski sodnijski okraj: Ustanovljena z odi. dež. vlade 24. septembra 1886, št. 9627. — 1. Janko Kersnik, graščak; 2. Mato Hafner, not. konc.; 3. Janko Janežič, mestni učitelj v Ljubljani. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 8, letnikov 61, podpornikov 8, skupaj 79. — Gld. 72 za 1. 1894 in 75 za 1 1895.
4. Crklje na Gorenjskem; Ustanovljena 1. 1889. 1. Andr. Vavken, nadučitelj in župan; 2. Fran Krek, kapelan;
3.	Radoslav Hočevar, farmacevt. — Pokrovitelj 1, usta-novnikov 12, letnikov 28, podpornikov 18, skupaj 59. Gld 21 za 1. 1894. in 49-04 za 1. 1895.
5. Crknica-Planina in okolica s sedežem na Rakeku: Ženska podružnica. Ustanovljena 30. avgusta 1892, z odlok. št. 11.278. — 1. gospa Matilda Sebenikar-jeva na Rakeku; 2 gdč. Marija Werli-jeva v Crknici; 3. gospa Klementina Piš-eva v Crknici. Namestnice: 1. g. Manica Milavi-eva v Crknici; 2. g. Marija Zagor-jan-ova v Crknici; 3 gospa Fani de Schiava-va. Odbornice za Crknico gospe: Zofija Serk-ovn, Marija Po-gačnik-ova in Karolina IVerli-jeva; za Begunje: gospa Antonija Strgulee-eva; za Grahovo: gospa Agneza Kra-jec-eoa; za Planino: gospa Marija Kovšča-va; za Unec.-gospa Alojzija Jeršan-ova; za Martinjak: gospa Franja Premrov-ova; za Rakek: gospa Karolina Gaspari-jeva, gospa Marija Zecha-va, gospa Marija Ilieng-ova in za Ivanje Selo: gdč. Kristina Modic-eva. — Pokroviteljica
1, letnic 81, podpornic 1, skupaj 86. — Gld. 77 za 1. 1894 in 141 za 1. 1895.
6. Črnomelj: Moška podružnica: Ustanovljena leta 1886, potrjena dne 21. marcija 1887 vsled odloka c. kr. okr. glavarstva v Črnomlji. 1. F'ran Setina, učitelj; 2. R. Justin, učitelj; 3. Janko Scbtoeiger, posestnik. Usta-novnikov 5, letnikov 34. podpornika 2, skupaj 41. — Gld. 30 za 1. 1895.
7. Črnomelj: Prva belokranjska ženska podružnica. Ustanovljena 8. oktobra 1892.	1. Gospa Zofija Haring-ova; 2. g. Katica Schiveiger-jeva; 3. gdč. Olga Huring-ova. Namestnice: 1. Gospa Albina Bučar-jeva;
2. gdč Minka Urbancič-era; 3. g. Josipina Šetina-va. Ustanovnic 6, letnic 36, skupaj 42. — Gld 65-66 za 1. 1894 in 96-59 za 1. 1895.
8. Gorenska Dolina: Sedež v Kranjski Gori. Ustanovljena z ministr. odlokom dne 8. aprila 1886, št. 6134. —
1.	Anton Žlogar, župnik in tajnik družbi sv. Cirila in
Metoda; 2. Josip Bregar, nadučitelj; 3. Josip Vrankar, kapelan. Namestniki: 1. Vinko Kolšek, c. kr. notar;
2.	dr. Frančišek Kogoj, okrajni zdravnik; 3. Frančišek Buclinek, župan. Kot poverjenika za Belo Peč: Ignacij Fertin, župnik in Avgust Mali g, c. kr. poštar; za Rateče: Vinko Polaj, župnik in J. Pintbach, župan; za Dovje: Jakob Aljaž, župnik in J. Janša, župan; za Jesenice: Alojzij Schrey, c. kr. poštar in Jakob Matijan, kapelan; za Koroško Belo: Avgust Turk, župnik in Anton Soklič, župan. Pokrovitelja 2, ustanov-niki 3, letnikov 34, podpornikov 27, skupaj 66. — Gld. 86-83 za 1. 1894 in 135 za 1. 1895.
9.	Idrija: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade Kranjske 1. sept. 1886, št. 8837. 1. Alojzij Kovak, učitelj; 2. Dragotin Siinkovec, c. kr. knjigovodja; 3 Josip Oblak, paznik. Namestniki: 1. Fran Vončina, paznik; 2. Valentin Lapajne, trgovec in posestnik; <3. Karol Habe, c. kr. rudar. Pokrovttelj 1, ustanovnikov H, letnikov 24, podpornikov 44, skupaj 80. - Gld. 87 za 1 1894 in 89 52 za 1. 1895.
-—10. Idrija: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 29. oktobra 1892, št. 13.037. 1. gospa Dragotina Lapajne-jeva, posestnica; 2. gospa Franja Lapajne-jeva, trgovčeva soproga; 3. gospa Dragotina Kagode-jeva, posestnikova soproga. Namestnice:
1.	gospa Franja Kos-ova, trgovčeva soproga; 2. gospa Dragotina Taler-jeva, trgovčeva soproga; 3. gospa Frančiška Lapajne-jeva, trgovčeva soproga. Ustanovnic 21, letnic 66, skupaj 87. — Gld. 89-17 za 1. 1894.
.—11. Kamenik: Ženska podružnica. Ustanovljena 6. septembra 1891. 1. gospa Ana Poli-eva, sodnikova soproga; 2. gdč. Marija Koielj-eva; 3. gdč. Kristina Janež ii-eva. Namestnice: 1. gospa Julija Močnik-ova; 2. gdč. Terezija Dralka-va; 3. gdč. Terezija Karolnik-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnici 2, letnic 49, podpornic 14> skupaj 66 — Gld. 42-16 za 1. 1894. in 37 30 za 1. 1895.
12. Kamenik z okolico: Moška podružnica. Ustanovljena 31. marcija 1889, št 3502. 1. Josip Motnik, mestni župan; 2. dr. Alojzij Kraut, odv. kand.; 3. Ivan Milohnoja, not. kand. Namestniki: 1. \vaxiZargi, trgovec,
2. Josip Hribar, mestni učitelj; 3. Janko Grašek, trgovec in hišni posestnik. Pokrovitelji 8, ustanovnikov 10, letnikov 42, skupaj 55. — Gld. 150 za 1. 1894. in 43 za 1. 1895.
13. Kostanjeviški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 12. maja 1890, št. 5826, intimacija c. kr. okr. glavarstva 22. maja 1890, št. 9788. 1. Aleks. Hudovernik, c. kr. notar; 2. Oton Vidic, not. kandidat;
3. Janko Hudovernik, notarski kandidat. Namestniki: 1. Lavoslav Abram, nadučitelj; 2. Božidar Lappein, c. kr. davk. pristav; 3. Karol Trošt, učitelj v Št. Jarneji. — Ustanovnikov 6, letnikov 35, skupaj 41. — Gld. 30 za
1.	1894.
14. Kranj: Moška podružnica. Ustanovljena 28. novembra 1885, št. 4426. 1. Vinko Majdič, veletržec; 2. Avgust Drukar, notar, koncipijent; 3. Frančišek Luznar, učitelj na Primskovem. Namestniki: 1. Ferdo Polak, trgovec; 2. Ferdo Sajovic, trgovec; 3. dr. Valentin Štempihar, odvetnik. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 15, letnikov 53, podpornik 1, skupaj 73. — Gld 229 za 1. 1894. in 60-50 za 1. 1895.
15. Kranj: Ženska podružnica Ustanovljena 13. avg. 1892, z odi. št. 10.889. 1. gospa Leopoldina Šavnik-ova, soproga županova; 2. gospa Helena Pavšlar-jeva, soproga posestnikova; 3. gospa Josipina Omers-ova, soproga trg. Namestnice: 1. gospa Matilda Majdič-eva, soproga vele-trščeva; 2. gospdč. Pavla Omers-ova; 3. gospa Marija Drukar-jeva, soproga notar. kand. Pokroviteljica 1, ustanovnic 21, letnic 84, podpornica 1, skupaj 107. — Gld 61 za 1. 1894. in 202-20 za 1. 1895.
16. Kropa-Kamena-Gorica-Dobrava: Ustanovljena z ministe-rijalnim odlokom dne 30. marcija 1886, št. 4774. 1. Josip
Pogačnik, posestnik v Podnartu; 2. Josip Korušic, nadučitelj v Krepi; 3. Frančišek Lavtižar, učitelj v Kameni Gorici. Namestniki: 1. Ignacij Zupan, posestnik in iz-delovatelj orgelj; 2. Frančišek Šolar v Kropi; 3. Ivan Zupan, izdelovatelj orgelj. Pokrovitelj 1. ustanovnikov 7, letnikov 33, skupaj -41. — Gld. 100 za 1, 1894. in 36 za 1. 1895.
17.	Krško in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena
6.	marcija 1887, z odlokom deželne vlade v Ljubljani 24. marcija, št. 3013. 1. Dr. Ivan Mencinger, odvetnik;
2.	dr. Tomo Romih, mešč. šole učitelj; 3. F. Cernovšek, uradnik v pokoji. Namestniki: 1. A. Gregorin; 2. G. Križman; 3. Iv. Lapajne, ravnatelj meščanske šole. — Ustanovnikov 7, letnikov 32, skupaj 39. — Gld. 10 za 1 1894. in 16 za 1. 1895.
—18. Krško in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade v Ljubljani 27. julija 1894, št. 13.985. — 1. gospa Marija Pfeifer-jeva; 2. gdč. Ana Smidinger-jeva; 3. gdč. Marija Kessler-jeva. Namestnice:
1.	Gospa Amalija Jugorii-eva; 2. gospa Leopoldina Kalan-ova; 3. gospa Ivanka Lilek-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnice 4, letnic 52, podpornic 10, skupaj 67. — Gld. 100 za 1. 1894. in 35'46 za 1. 1895.
19. Litija: Ustanovljena 15. novembra 1886, št. 134	1. Jernej Zupančič, duhovnik; 2. Luka Svetec, podpredsednik družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr notar; 3. Fran Knaflii, posestnik v Šmartnem. Namestniki: 1. Fran Podkrajšek, načelnik želez, postaje na Savi; 2. Martin Molek, župnik; 3. Fran Slanec, nadučitelj v Litiji. — Pokroviteljev 11, ustanovnikov 7, letnikov 45, podpornikov 73, skupaj 136. — Gld. 279 za 1. 1894. in 82 za 1. 1895.
20. Ljubljana: Prva ljubljanska. Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 14 oktobra 1885, št. 10.133. 1. Ivan Gogola, c kr. notar; 2. Karol Pleiiveis, notarski konci-pijent; 3. Ravnatelj Gustav Pirc, tajnik c. kr. kmetijske
družbe. Pokroviteljev 21, ustanovnikov 29, letnikom 30, skupaj 80.. — Gld. — ■ —
21. Ljubljana: Šen k la vš ko - f ran čišk an s ka ženska podružnica. Ustanovljena 25. julija 1892. 1. Gospa Franja dr. Tavčar-jeva; 2. gospa dr. Jenko-va; 3. gospa dr. Gregorič-eva. Namestnice: 1. gospa Lah-ova; 2. gospa dr. Hudnik-om; 3. gospa dr. Ferjaniii-eva. Odbornice: gospa podžupanova dr. Bleitveis-ovdpl. Trsteniška, gospa županja Grasselli-jeva, gospa dr. Kušar-jeva, gospa ve-letržčeva Souvan-oea in gospa dr. Zupnni-eva. Pokroviteljic 7, ustanovnic 20, letnic 71, skupaj 98. — Gld. 199 09 za 1. 1894.
22. Ljubljana: Št. jakobska-trnovska moška. Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 29. marcija 1886, št. 3164.	1. Dr. Fran Papež, odvetnik in dež. glavarja namestnik; 2. Josip Pichler, c. kr. okr. tajnik v pok.; 3. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik. Namestniki: 1. Andr. Žumer, šolski vodija in c. kr okrajni šolski nadzornik v Kranji; 2 Jernej Bahovec, hišni posestnik; 3. Karol Lahajnar, hišni posestnik in mag. uradnik. Odbornik: Mavrilij Sarahon, veroučitelj. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 14, letnikov 53, podpornikov 20, skupaj 91. — Gld. 52 za 1. 1894. in 42 za 1 1895.
23. Ljubljana: Št. jakobska-trnovska ženska. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dno 4. avgusta 1892, št. 9208. 1. Gospa Hedvika Subič-eva, soproga c. kr. ravnatelja strok, šol; 2. gdč. Minka Marovt-ova, mestna učiteljica; 3. gdč. Antonija Kadivi-eva, trgovka. Namestnice: 1. gospa Iv. Gutnik-ova, uradnikova soproga;
2.	gospa Minka Trtnik - Petrovčič-eva; 3. gdč. Ivanka Praprotnik-ova, mestna učiteljica. Pokroviteljic 9, ustanovnic 14, letnic 136, podpornic 152, skupaj 311. — Gld. 664'43 za 1. 1894 in 802 za 1. 1895.
24. Ljubljana: Šentpeterska moška. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministerstva notranjih zadev dne 14. aprila 1886, št. 6771. 1. Martin Malenšek, župnik; 2. Julij Dev,
živinozdravnik; 3. Mihael Bulovec, mestni kapelan. Namestniki: 1. Viktor Rohrman, tovarnar; 2. Frančišek J. Mulaiek; 3. Ivan Bonač, knjigovez. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 24, letnikov 57, skupaj 87. Gld. 23483 za 1. 1894. in 240 94 za 1. 1895.
25. Ljubljana: Šentpeterska prva ženska v Ljubljani. Ustanovljena 12. julija 1891. 1. gospa Ana dr. Zarnik-ova, posestnica; 2. gdč. Justina Lairič-eva, mestna otroška vrtnarica; 3. gdč. Helena Bavdek-ova, posestnica. Namestnice: 1. gospa Marija Teriek-ova, veleposestnica ; 2. gospa Marija Poljanč-eva, oskrbnikova soproga; 3. gospa Josipina Dev-ova, uradnikova soproga. Pokroviteljice 3, ustanovnic 19, letnic 78, podpornic 5, skupaj 105. — Gld 247-03 za 1. 1894. in 595-51 za 1. 1895.
26. Logatec: Moška podružnica. Ustanovljena 6. ja-nuarija 1887. 1. Tomo Tolazzi. Gld —
27. Logatec: Ženska podružnica. Ustanovljena 21. avgusta 1892, z odlokom c. kr. deželne vlade št. 9854.
1.	gospa Josipina Tolazzi-jeva; 2. gdč. Mimi Tolazzi-jeva'; 3. gdč. Ivanka Arko-va. Namestnice: 1. gospa Marija ltibnikar-jeva; 2. gospa Amalija Majdič-eva; 3. gdč. Frančiška Itihar-jeva. Ustanovnice 3, letnic 40, podpornic 10, skupaj 53. — Gld. 41 za 1. 1891. in 5080 za 1895.
28. Loški Potok: Ustanovljena s c- kr. min. odlokom dnd
28.	aprila 1886, št. 6133. 1. Anton More, župnijski administrator; 2. Andrej C var, učitelj; 3. Janez Kveder, občinski tajnik. Namestniki: 1. Fran Kadunec, župnik v Dragi; 2 Ivan Knavs, posestnik v Loškem potoku;
3.	Bernard Andoljšek, učitelj v Dragi. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 23, podpornikov 15, skupaj
57.	- Gld.
29. Meniševska v Begunjah : Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 16. novembra 1886, št. 10.611. —. Usta-
novnikov 10, letnikov 26, podpornikov 5, skupaj 41. — Gld. -
30. Metlika: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 16. aprila 1886, št. 4866. 1. Anton Aleš, dekan v
Semiču; 2. Anton Navratil, zasebnik v Metliki; 3.-------------------------.
Namestniki: 1. Fran Štajer, c. kr. notar v Metliki; 2 Fran Zupan, davčni pristav; 3. Andrej Sest, nadučitelj in c kr. okrajni šolski nadzornik. Ustanovnikov 9, letnikov 32, skupaj 41. — Gld. 9 50 za 1. 1894.
31. Mokronog: Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 1. 1886, št. 1.	1. Ivan Virant, župnik v Mokronogu; 2. Josip ltohrman, notarski kandidat; 3. Edvard Bohinec, učitelj. Namestniki: 1 Viktor Rozina, c kr. notar; 2. Jernej Ravnikar, nadučitelj; 3. Ivan Rihtaršii, kapelan. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 6, letnikov 32, skupaj 40. Gld. 36-25 za 1. 1894. in 52 18 za 1. 1895.
32. Naklo z okolico na Gorenjskem: Ustanovljena 18. septembra 1887. Udov	skupaj	30. Gld. —
33.	Novo Mesto: Ustanovljena	z odlokom	c.	kr. dež.	vlade
dne 3. marcija 1886, št. 3318.	1. Ivan Krajec, tiskar;
2.	dr. Silvin Hrašovec; 3. Ivan Škerlj, c. kr. sodniški svetnik. Namestniki: 1. Ivan Vrhovec, c. kr. gimnaz. profesor; 2. Viljem Schuieizer; 3. Jurij Pfeifer. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 16, letnikov 82, skupaj 101. — Gld. 68 za 1. 1894. in 120 za 1. 1895.
34. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 3. oktobra 1836, št. 9917. 1. Ivan Zupan, kurat; 2. Andr. Lavrenčič, gostilničar; 3. Mihael Kalan, nadučitelj. Namestniki: 1. Fran Orožnik, vikar v Zagorji; 2. Štipko Jelenec, učitelj v Trnji; 3 Simon Punčuh, nadučitelj v Slavini. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 22, letnikov 52, skupaj 75. — Gld. 52 za 1. 1894. in 2731 za 1. 1895.
35.	Poljanska Dolina:	Ustanovljena 17.	septembra	1886.
1.	Jernej Ramdveš,	župnik	v Poljanah ;	2.	Valent.	Suhic,
podobar; 3. Fran Grošelj, posestnik. Namestniki: 1. Fran
Petrovčič, župnik na Trati; 2. Radivoj Hunt, učitelj;
3.	Alojzij Giacomini. Pokrovitelj 1, ustanovniki 3, letnikov 41, podpornikov 11, skupaj 56. — Gld. 34 za 1. 1894. in 25 za 1. 1895.
36. Postojina: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 13. avg. 1886, št. 8053.
1. Miroslav Vičič, nadžupan; '2 Štefan Primožič, učitelj;
3.	Gregor Piki, trgovec. Namestniki: 1 Anton Ditrich, trgovec; 2. Rihard Šeber, tiskar; 3. Alojzij Kraigher, trgovec. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 26, letnikov 36. skupaj 65. - Gld. 22 za 1 1894. in 142-50 za I. 1895.
37. Postojina: Ženska podružnica. Ustanovljena 28. julija 1892, potrjena dne 17. aprila 1893 z odlokom c. kr. deželne vlade, št. 2161.	1. gospa Josipina Vičič-eva, županova soproga; 2. gdč. Malči Vičič-eva, županova hči; 3. gospa Josipina Kraiglier-jeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. g. Zofija Smolil-evu; 2. gospa Franja Thumova, soproga c. kr. okrajn. šolskega nadzornika ;
3.	g. Marija PikUtva. Pokroviteljica 1, ustanovnic 6, letnic
54, skupaj 61. — Gld. 54 za 1. 1894- in 44 za 1. 1895.
38. Prem: Ustanovljena dne 3. septembra 1886, z odlokom c. kr. dež. vlade, št. 8964.	1. Nikolaj Križaj, župnik;
2. Peter Čebin, nadučitelj; 3. Anton Grahor. Namestnik :
1.	Fr. Žnidaršič, trgovec. Ustanovnikov 5, letnikov 16, podpornikov 17, skupaj 38. — Gld. 2 za 1. 1894. in 5 za 1. 1895.
39. Radovljica: Ustanovljena 27. septembra 1892. 1 dr. Ivan Vilfan, advokat; 2. Andr. Gerčar, nadučitelj; 3. Frančišek Mulej, trgovec. Namestniki: 1. — — ; 2. Vinko Hudovernik, sodiščni pisar; 3. Anton Grundner, c. kr. davkar. Pokrovitelj 1, ustanovniki 4, letnikov 50, skupaj
55. — Gld. 52 za 1. 1894. in 34-72 za 1. 1895.
40. Ribnica: Ustanovljena z minist. odlokom 5. febr. 1886, št. 1571, c. kr. okr. glav. Kočevje 18. februvarija 1886, št. 2218. 1. — —; 2. Andrej Podboj, posestnik; 3. — —. Namestniki: 1. Frančišek Višnikar, državni po-
slanec; 2. Josip Vogljar, župnik, za Sodražico; 3. Ivan Komljanec, c. kr. gimn. profesor, za Kočevje. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 17, letnikov 76, podpornikov 23, skupaj 117. - Gld. 4 za 1. 1895.
41. Seliče na Gorenjskem : Ustanovljena 31. maja 1886, z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Kranji, štev. 15007. 1. Fran Šlibar, posestnik; 2. Josip Grošelj, podobar;
3.	Miha Bergant, posestnik. Letnikov 25, skupaj 25. — Gld. 20 za 1. 1894. in 12 za I. 1895.
42. Senožeče: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani 23. aprila 1886, št. 4033. 1. Ignacij Okoren, župnik; 2. — — ; 3. Anton Jemec, kapelan. Namestniki: 1. — —; 2. Ivo Trošt, učitelj; 3. Josip Meden, posestnik. Ustanovnikov 6, letnikov 37, podpornikov 12, skupaj 55. Gld. —.
43. Smledenik: Ustanovljena 29. junija 1887. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, skupaj 12. Gld. —.
44.	Stari	Trg	pri	Ložu: Moška podružnica. Ustanovljena	dne	12.	februvarija 1893 z odlokom c. kr. deželne
vlade dne 19. januvarija 1893, št. 15.820 de 1892. 1. Ljudevit 1 Veber; 2. in 3. Ferdo 1 Viigele. Odborniki: Fran Peče, Ivan Benčina, Karol Kovač. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, letnikov 17, skupaj 24. — Gld. 90’ 19 za
1. 1894. in 23 za 1. 1895.
— 45.	Stari	Trg	pri	Ložu: Ženska podružnica. Ustanovljena	dne	12.	febr. 1893. 1. gospa Marija Weber-jeva;
2. gdč. Olga	Gasperin-ova; 3. gospa Olga Peče-jeva. Namestnice : 1. gospa Fani Žebre-tova; 2. g. Jerica llo-sina-va; 3. g. Marija Wigele-jeva. Letnic 24, skupaj 24. Gld. 101-85 za 1. 1894. in 3014 za 1. 1895.
46.	Šiška: Ustanovljena 17. febr. 1885. 1. Jakob Matjan, posestnik; 2. Josip Tavčar, uradnik: 3. Anton Rojina, slikar. Namestniki: 1. J. C. Juvančič, vinski trgovec;
2.	Ivan Suiva, posestnik; 3. Frančišek Drenik, posestnik in Frančišek Bizjan, slikar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov
6
11, letnikov 34, podpornikov 04, skupaj 111. — Gld. 120 za 1. 1894. in 280 za 1. 1895.
47.	Škofija Loka: Moška podružnica. Ustanovljena z ministerskim odlokom dne 28. marcija 188(1. št. 4772.
1.	Blaž Mohar, posestnik; 2. — —; 3. Lovro Suinik. Namestniki: 1. Ivan Tomaiil, mestni župnik; 2. Avg, Suinik. 3. — —. Ustanovnikov 7, letnikov 17, skupaj 24. - Gld. 19 60 za 1. 1894.
—48. Škofija Loka in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 24. februvarija 1894 z odlokom c. kr deželne vlade, št. 1651.	1. gospa Helena Hafner-jtva; 2. gdč.
Ivanka Hafner-jeva; 3. gdč. Jerica Duleni-eva. Namestnice: 1. gdč. Marija Klun-ova; 2. gdč. Pavla Deisinger-jeva. Pokroviteljica 1, ustanovnice 3, letnic 44, skupaj 48. — Gld. 87 20 za 1. 1894. in 145 za 1. 1896.
49. Trnovo-Bistrica: Ustanovljena 13. avgusta 1886 z odlokom c kr. vlade kranjske. 1. Ivan Vesel, dekan v Trnovem; 2. Janko /talini, c. kr. notar; 3. Ivan I o-lentii-Severjer, posestnik. Namestniki: I. Martin Zarnik, nadučitelj; 2. Davorin Judnit, učitelj: 3. Andrej Ur Hi, uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 19, letnikov 37, skupaj 57. — Gld. 37'86 za I. 1894. in 60'10 za I. 1896.
60. Turijak: Ustanovljena 26. marcija 1886. 1. Lovro Oerjol, župnik; 2. Alojzij Vdovif, posestnik; 3. Ivan ICuiar, posestnik. Namestniki: 1. Jakob d ruden, župnik v p.; 2 Frančišek UreOeui-c, trgovec; 8. Mihael Vdori/, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, letnikov 27, podpornikov 22, skupaj 66. — Gld 48 za I. 1894.
— 61 Št. Viti nad Ljubljano: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom deželne vlade dnč 12. decembra 1892, št. 16.434.	1.	f gospa Katarina Žirovnik-ova; 2.
g. Zolija IVnrtol-ora; 8. g. Franja <'innan-oca. Namestnice ; I. gospa Marija Sit-n a;	2. g. Marija
1’elnik-ora; 3 g. Terezija AVinč-mi, Pokroviteljica J, ustanovnici 2, letnic 60, skupaj 63. Gld. 40 za 1. 1894. in 64 za I. 1896.
52. Vipava: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade
24.	septembra 1886, št 9656. 1. Matija Erjavec, dekan;
2. Rud. Dolenec, učitelj; 3. Radeslav Silvester, trgovec. Namestniki: 1. Štefan Tomšič; 2. Miha Arko, župnik v Šturji; 3. A. Hrovatin. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 39, skupaj 56. — Gld. 28 za 1. 1894. in 32‘32 za 1. 1895.
53. Vrhnika: Moška podružnica. Ustanovljena dnd
19.	marcija 1887, potrjena za pravni obstoj z odlokom c. kr. dež. vlade 19. aprila 1887, št. 4123. 1. dr. Janko Marolt, okrožni zdravnik; 2. Luka Smolnikar, kapelan;
3. Ivan Gruden, c. kr. davkar v p. Namestniki: 1. Gabrijel Jelovšek, župan; 2. Štefan Rihar, kapelan; 3. Josip Kavčič, c. kr. davčni kontrolor. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 20, letnikov 35, skupaj 57. — Gld. 36 za 1 18S14. in 152 44 za 1. 1895.
54. Vrhnika: Ženska podružnica. Ustanovljena 10. oktobra 1892 z odlokom c. kr deželne vlade št. 12 368.
1.	Gospa Marija dr. Marolt-ova, soproga okr. zdravnika; 2. gdč. Ana Rour-jeVa, učiteljica; 3. gospa Fani Goli-jera, soproga c kr. davkarja. Namestnice: 1. gospa Marija Grudi n-ora, soproga c. kr. davkarja v p.; 2. gdč. Mici Tcršar-jeva, posestnikova hči; 3. gdč. Olga Gruden-ova, liči upokojenega c. kr. davkarja. Pokroviteljici 2, ustanovnic 6, letnic 42, podpornic 30, skupaj 80. - Gld. 149 za 1 1894 in 64 za 1. 1895.
55. Zagnrije ob Savi: Ustanovljena dno 27. novembra 1892 z odlokom okr. glavarstva št. 3152. 1. Malija Medved, veleposestnik; 2. Frančišek Remu; 3. Frančišek Mandelj. Namestniki: i. Pavel II i inher;/tr; 2. Andrej Mauer, posestnik; 3. Jakob Hrastelj. Pokiovitelji 4, ustanovniki 3, letnikov 21 skupaj 28. Gld. 21 za 1 1894.
56. Zntičinn-Vi&njn Gora: Ustanovljena z odlokom c kr. deželne vlade 3 M jitcmbra 1886, št. 8963 1. Jakob Raz-jminik, župnik v Višnji Gori; 2 Janko Škrbinec, nadučitelj; 3 J. .Škufca, posestnik. Namestniki: 1. J. Rimat,
6*
c. kr. notar v Zatičini; 2. Fran Kovai, učitelj v Zati-čini; 3. — —. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 14, letnikov 15, skupaj 32. — Gld. 100 za 1. 1894. in 100 za 1. 1895.
57. Železnike na Gorenjskem: Ustanovljena 17. junija 1886, št. b, 1. Jakob Mrak, župnik; 2. Jak. Dermota; 3. M. Klopčič, Namestniki: 1. Fran Demšar; 2. Fr. Oblak; 3. Anton Klemeniii. Letnikov 14, podpornikov 12, skupaj 26. — Gld. 29 za 1. 1894.
58. Žužemberk in okolica: Ustanovljena z odlokom e. kr. deželne vlade 2. julija 1887, št. 6490. 1. Ivan Pehani, zasebnik; 2. Josip Šenčur; 3. Vinko Kramaršič, trgovec. Namestniki: 1. Mihael Tavčar; 2. Frančišek Koncilija/
3.	Jakob Dereani. Ustanovnikov 11, letnikov 64, podpornikov 16, skupaj 91. — Gld. 50-18 za 1. 1894. in 80.34 za 1. 1895.
II.	Štajarsko.
1. Brasloviče: Ustanovljena dne 3. marca 1886, z odlokom ministerstva za notranje zadeve, št. 6521. 1. Matija Stoklas, dekan; 2. Frančišek Pečnik, kapel.; 3. Frančišek Sporn, posestnik. Namestniki: 1. Florijan Itak, posestnik; 2 Vinko Hojnik, posestnik; 3. Frančišek Prislan, posestnik. Ustanovnikov 13, letnikov 31, podpornikov 16, skupaj 60. — Gld. 17 za 1. 1894.
2. Breški okraj v Brežicah: Ustanovljena z odlokom vis. vlade 27. julija 1890, št. 15.332. 1. Andrej Levak, posestnik; 2. Josip Mešiček, kapelan; 3. Josip Agreš, uradnik. Namestniki: 1. Frančišek Planinec, načelnik postaji; 2. Josip Setinec, adv. konc.; 3. Karol Gregorič, trgovec. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, letnikov 25, podpornikov 22, skupaj 69. — Gld. 31 za 1. 1894. in 128 za 1. 1895.
3. Celje: Moška podružnica. Ustanovljena z ministr. odlokom 24. decembra 1885., št. 3563. 1. dr. Dečko,
odvetnik; 2. Fran Lončar, tajnik celjske posojilnice;
3.	dr. Frančišek Rosina, advok. kandidat. Namestniki:
1.	Frančišek lr/jel, vikar; 2. Ivan Vavken, tajnik »južno-žtajarske hranilnice«; 3 dr. Dragotin Treo, odvet. kandidat. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 8, letnikov 45, skupaj 58. Gld. 54 42 za 1. 1894. in 46 95 za 1. 1895.
4 Celje: Ženska podružnica. Ustanovljena 19. novembra 1893 z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu, št. 29 547. 1. gospa Terezija dr. Sernec-eva; 2. gospa Zavadlal-ova; 3. gospa Marija Glaser-jeva. Namestnice:
1.	g. Roza Vretko-va; 2. g. Minka Jošt-ova; 3. — —. Letnic 40. Gld. 66 30 za 1. 1895.
5. Gornji Grad: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 27. februvarija 1886, št. 2593. 1. Anton Rodošek, župnik v Šmartnem; 2. in 3. Ivan Toman, kapelan. — Namestniki: 1. Matija Strnad, župnik v Ljubnem; 2. in 3. Frančišek Sarb, trgovec. Ustanovnikov 23, letnikov 25, podpornikov 20, skupaj 68. Gld. 34-50 za 1. 1894. in 25 za 1. 1895.
6. Gradec: Akademiška podružnica. Ustanovljena z ministerskim odlokom dne 26. januarija 1886, št. 1112.
1.	Frančišek Vadnjal, cand. phil.; 2. Vladimir Levec, stud. iur.; 3. Matej Senčar, stud. iur. Namestniki: 1. Zmagoslav Kac, drd. med.; 2. Pravdoslav Pertot; 3. — —. Ustanovnikov 5, letnikov 23, podpornikov 8, skupaj 36. Gld. 100 za 1. 1894. in 40 za 1. 1895.
7. Gradec: Izvanakademiška podružnica. Ustanovljena z min. odlokom 5. maja 1886, št. 7231. 1. dr. Frančišek Žižek, zdravnik; 2. Anton Vamberger, kurat deželno-prisilne delalnice v Messendorf-u; 3. Frančišek Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. Namestniki: 1. dr. med. Josip Weingerl; 2. Matija Lubša, kurat vKarlau;
3.	Štefan Rožnik, rač. asistent pri c. kr. namestništvu. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 19, letnikov 87, skupaj 108. Gld. 184-15 za 1. 1894. in 186-50 za 1. 1895.
8. Št. Jurij ob južni železnici: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva 8. maja 1886., št. 895. 1. Frančišek Pisanec, veleposestnik v Brezovji ;
2. Frančišek Praunseis ml.; 3. Anton Rataj, posestnik. Namestniki: 1. Josip Podgoršek, gostilničar; 2. Jakob Mastnak, veleposestnik; 3. Jak. Žveglar. Ustanovnikov 5, letnikov 26, podpornika 2, skupaj 33. Gld. 38 za 1. 1894. in 21-56 za 1. 1895.
9. Št. Jurij ob južni železnici: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu
9.	novembra 1891., št. 19.609. 1. gospa Ant. Kavčič-eva, trgovčeva soproga; 2. gdč. Ana Riipschl-ova; 3. gdč. Antonija Kavčič-eva. Namestnice: 1. gospa Nežika Pi-sančeva; 2. gdč. Terez. Praunseis-ova; 3. gdč. Dragica Ipavčeva. Pokroviteljici 2, ustanovnic 5, letnic 53, podpornic 14, skupaj 74. Gld. 100 za 1.1894 in 82 za 1. 1895.
10. Konjice: Ustanovljena z min. odlokom 26. marcija 1886., št. 4252. 1. dr. Iv. Rudolf, odvetnik; 2. Ant. Marguč-Sattler, posojilnični uradnik; 3. Ivan Sepec, trgovec. Namestniki: 1. — — ; 2. Frančišek Napotnik, posestnik;
3. Ivan Pospišil, lekarnar. Ustanovnikov 15, letnikov 16, podpornikov 52, skupaj 83. Gld. 29-64 za 1 1894. in 36-50 za 1. 1895.
11. Laški trg in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 18. sept. 1891., št. 21.236.
1. Konrad Elsbaeher, trgovec; 2. SteCan Pavlič; 3. Leopold Skuherskg. Namestniki: 1. Ivan Drebnič, posestnik in gostilničar; 2. Jurij Mezel; 3 Andrej Šoter. Ustanovnikov 8, letnikov 75, podpornikov 35, skupaj 118. Gld 34-40 za 1. 1894. in 35 za 1. 1895.
12. Lehen: Ustanovljena 27. marca 1. 1887, z odlokom c. kr. deželne vlade štajarske. 1. Jern. Pavlič, posestnik;
2. Josip Osvald, posestnik; 3. Radoslav Kopic, nadučitelj v Lebnu. Ustanovniki 4, letnikov 54, podpornikov 14, skupaj 72. Gld. —.
13. Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 13. oktobra 1888., št. 21.440.
14. Ljutomer z okolico: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 10. oktobra 1892, štev. 23.714.
1. dr. Josip Bakež, zdravnik; 2. Josip Gomilšek, posestnik; 3. Martin Cayran, urar. Namestnik: Ivan Skuhala, dekan. Družabnikov 80. Gld. 75 za 1. 1894. in 50 za 1. 1895.
15. Maribor: Ustanovljena z ministr. odlokom 10. januva-rija 1886., št. 353 1. dr. Ivan Križanič, stolni kanonik;
2. Fr. Korošec, prefekt; 3. Fr. Dolenec, trgovec. Namestniki: 1. Jož. Žitek, prof. v. p.; 2. Matija Štrakl, korni vikarij; 3. Pavel Simon, posestnik. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 12, letnikov 64, podpornikov 10, skupaj 92. Gld. 201-60 za 1. 1894. in 270.77 za 1. 1895.
16. Ormož: Ženska podružnica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 21. jan. 1892., št. 721. 1. gospa Roza Mikl-ova, trgovčeva soproga in posestnica; 2. gospa Ivanka Krajne-toca, soproga not. kand.;-3. gospa Marija Gomzijeva, posestnikova soproga. Namestnice: 1. gospa Angela Porekar-jeva, nadučiteljeva soproga na Humu; 2. g. Marija Stupicu; 3. gdč. Anka Freuensfeld-ova, učiteljeva, hči. Ustanovnic 6, letnic 79, podpornic 24, skupaj 109. Gld. 10301 za 1. 1894 in 29-72 za 1. 1895.
17. Ormožki okraj: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 17. oktobra 1887., št. 21.104. 1. dr. Ivan Geršak, c. kr. notar; 2. Anton Porekar, nadučitelj; 3. Frančišek Šoštarič, solicitator in posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 60, skupaj 73. Gld. 27 za 1. 1894 in 5 40 za 1 1895.
18. Ponikva: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 8. marcija 1887, št. 4219. 1. Fran Poihjoršek, župan; 2 Fran Setinec, učitelj; 3. Josip Dobnik, nadučitelj. Namestniki: 1. Gašpar Senica; 2. Anton Goljuf;
3.	Miha Zdolšek. Ustanovnikov 5, letnikov 16, podpornikov 15, skupaj 36. Gld.
19. Ptuj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 27. decembra 1885, št. 25.288. 1. Karol Belšak;
2.	Silvester Sentjurec; 3. Anton Gregorič, posestnik. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 44, podpornikov 70, skupaj 133. Gld. 46 za 1. 1894.
20. Rečica v Savinjski Dolini: Ustanovljena z ministerskim odlokom 15. aprila 18-6, št. 5233. 1. Anton Jeraj, gostilničar; 2. Ivan Klemenčič, nadučitelj: 3. Štefan Pivec, kapelan. Namestniki: 1. Josip Pirš, tajnik v Mozirji;
2. Fran Lorber, učitelj; 3. Anton Turnšek, trgovec in župan. Ustanovnika 2, letnikov 36, skupaj 38. Gld. 26 za 1. 1894 in 64 50 za 1. 1895.
21. Sevnica: Ustanovljena z ministr. odlokom 27. maja 1886, št. 8017. 1. Fran Vršeč, c. kr. notar; 2. Ivo Piši, kapelan; 3. Josip Ozmec. Ustanovniki 4, letnikov 34, podpornikov 7, skupaj 45. Gld.
22. Slovenji Gradec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 3. marcija 1887, št. 3927.
1.	Anton Ostroinik, dekan in župnik v Pamečah; 2. Frančišek llurt, kapelan v Starem Trgu; 3. E'ran Ilajtnik, obrtnik. Namestniki: 1. Josip Farskg; 2. Ivan Vivod; 3. Lovro Vavpot. Ustanovnikov 1-9, letnikov 156, podpornikov 400, skupaj 575. Gld. 60 za 1. 1894. in 17 za 1. 1895.
23. Slovenska Bistrica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 13. septembra- 1892, št. 20.790.
1.	dr. Urban Lemež, odvetnik; 2. Robert Vdclavik, kapelan; 3. Peter Novak, posestnik. Namestniki: 1. Anton Hajšek, kanonik, dekan; 2. Ernest Trstenjak, kapelan;
3. Mihael Lešnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 103, skupaj 112. Gld. 30 za 1. 1894. in 61 zal. 1895.
24. Šaleška Dolina v Šoštanju: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestnije 20. februvarija 1886, št. 3698. 1. Ivan Goredič, župnik v Šoštanji; 2. Kristijan Kern; 3. Ivan
Kramar. Namestniki: 1. Ivan Vošnjak, veleposestnik;
2.	Iv. Kačič, c. kr. notar; 3.1. Virbiiik. Ustanovnikov 6, letnikov 22, podpornikov 30, skupaj 58. Gld. 31 zal. 1894
25. Škofja Ves pri Celji: Ustanovljena 3. oktobra 1890, z odi. c. kr. namestnije št. 35,890. 1. — —; 2. Josip Vrečar; 3. Fran Vratarit. Namestniki: 1. Miha Bi-kovšek, župan; 2. Fr. Ofentavšek; 3. Ivan Stepišnik. Ustanovniki 4, letnikov 13, podpornikov 11, skupaj 28. Gld. 20 za 1. 1894.
26. Šmarije-Slatina: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade v Gradcu 10. decembra 1886. št. 24.839. 1. — —;
2. Ivan Rotnar, kapelan; 3. Fran Zupančič, sedlar. Namestniki :	1. Anton Frolilicli, nadžupnik; 2. Alojzij Strmšek, učitelj; 3. Josip Cerjak, kapelan. Ustanovnikov 5, letnikov 51, podpornikov 17, skupaj 73. Gld. 41 za 1. 1895.
27. Teharje: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestnije
7.	januvarija 1893, št. 29.984. 1. Josip Potovšek, kapelan; 2. Gašpar Vrečar; 3. Ignacij Cajhen. Namestniki:
1. Josip Pečnak; 2. Andrej Samec; 3. Štef. Stante. Pokrovitelj 1, ustanovniki 4, letnikov 35, podpornikov 36, skupaj 76 Gld. —.
28. Trbovlje in okolica: Ustanovljena kot podružnica za ■ >Zidani Most in okolico« z odlokom c. kr. namestništva
7.	dec. 1886, št. 24.545; a 25. oktobra 1891' se je preselila ter ima sedaj svoj sedež v Trbovljah, kar je na znanje vzelo c. kr namestništvo dne 20. marcija 1892, št. 6047. 1. Peter Erjavec, župnik; 2. Anton Veternik, kapelan;
3. Anton Volavšek, gostilničar. Namestniki: 1. Ferdinand Roš, veleposestnik in župan; 2. Fr. Staufer, učitelj;
3.	Fr. Peklar, gostilničar v Dolu. Ustanovnikov 22, letnikov 67, podpornikov 66, skupaj 155. — Gld. 70 za
1.	1894. in 97 za 1. 1895.
29. Velika Pirešica: Ustanovljena z odlokom c kr. namestništva 22. julija 1888, št. 15.216. 1. I. Ev. Košar, župnik v Galiciji; 2. Iv. Kač, obč. tajnik; 3. Jos. Kle-
menili, nadučitelj v Galiciji. Namestniki: 1. Martin Ledenik, kmet; 2. Iv. Josip Cetina) orgljavec; 3. Martin Podpečan, župan. Ustanovnik 1, letnikov 35, podpornikov 26, skupaj 62. — Gld. 24 za 1. 1894.
30. Vransko: Ustanovljena 9. januvarija 1891. 1. J. Ceršak, župnik; 2. Simon Mec/lič, učitelj; 3. Janko Munda, kapelam Namestniki: 1. — —; 2. Anton Klobučar, zasebnik; 3. J. S. Oset, trgovec. Ustanovniki 4, letnikov 35, podpornik 1, skupaj 40. — Gld. 31 za 1. 1894.
31. Vuhred-Marenberški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 10. febr. 1886, št. 2958.
1.	Martin Kocbek, c. kr. beležnik; 2. Avguštin llecl, dekan; 3. Jos. Cernko, župnik. Namestniki: 1. Tomo Mraz, nadžupnik; 2. Jurij Zmavec, župnik; 3. Ivan Le-derhas. Ustanovnikov 10, letnikov 14, podpornikov 16, skupaj 40. — Gld. 35 za 1. 1894. in 35 za 1. 1895.
32. Žalec pri Celju: Ustanovljena 28. februvarija 1886 z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu, št. 2621. 1. Ernest Sirca; 2. Ivan Kač; 3. Anton Goršek. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 10, skupaj 27. — Gld. 45 za 1. 1894. in 45 za 1. 1895.
III.	Koroško.
1. Apače: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade v Celovcu 16. maja 1888, št. 601. 1. Anton	posestnik; 2. Andrej Bntej; 3. Štefan Lakonik, rentier. Namestniki: 1. Jernej Jagovec; 2. Luka Bolte; 3. Mat. Bedenik. Ustanovnik 1, letnikov 39, podpornikov 43, skupaj 83. — Gld 23-50 za 1. 1894. in 36 70 za 1. 1895.
2. Beljak in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade v Celovci 21. oktobra 1886, št. 1954. 1. Matija Wutti, posestnik; 2. Frančišek Bergman, župnik v Št. Lenartu; 3. Janez Gajler, posestnik. Namestniki:
1.	Gr. Einspieler, dež. poslanec in Ivan Lapuš, posestnik; 2. Matej Ko/ler in Pavel Oprijesnik, posest-
nika; 3. Ivan Gruber, slikar. Ustanovnikov 20, letnikov 16, podpornikov 186, skupaj 222. — Gld. 20 za 1. 1894 in 40-90 za 1. 1896.
3. Celovec in okolica: Ustanovljena 8. januvarija 1886 z ministr. odlok. št. 96.	1. Iv. Wieser, župnik pri Eliza-betinkah; 2. Filip Haderlap, urednik »Miru«; 3. Andrej Itažun, stolni kapelan. Namestnik: Janez Uri, posestnik. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 8, letnikov 32, podpornikov 6, skupaj 48. — Gld. 50 za 1. 1894 in 35 za 1. 1895.
4. Črna in okolica: Ustanovljena 12. maja 1889. 1. Ivan Miiller, posestnik; 2. Prim Walter; 3. Alojzij Božič. Namestnik : Tomo Sepulj. Ustanovnikov 6, letnikov 42, podpornikov 86, skupaj 134. — Gld. 5140 za 1. 1894.
5.	Haber pri	Medgorjah: Ustanovljena z	odlokom	c. kr.
dež. vlade	v Celovci 20. okt. 1888, št.	1447. 1.	Matija
Vrobivnik,	posestnik; 2. Štefan Fr.	Baijer; 3. Jurij
Vrobivnik. Namestniki: 1. Josip Kordei; 2. Simon Sušnik; 3. Ureh Tolmciier. Ustanovnik 1, letnikov 36, podpornikov 71, skupaj 108. — Gld. 35 za 1. 1894.
6	Št. Janž v	Rožni Dolini: Ustanovljena	16. sept.	1888.
1.	Martin Stih, posestnik; 2. Iv. Simonič, župnik; 3. Matija Ambrož, dekan. Namestniki: 1. Fr. Colarič; 2. Iv. Karaš; 3. Jur. Fajnik. Ustanovnik 1, letnikov 59, podpornikov 85, skupaj 145. — Gld. 43-11 za 1. 1895.
7. Št. Kancijan in okolica: Ustanovljena 21. maja 1888 z odlokom c. kr. deželne vlade, št. 636. 1. Josip Povoden, posestnik; 2. Karol Silan, kmečki sin; 3. Lovro Milar, posestnik. Namestniki: 1. S. Temelj, kmet; 2. Boštijan Bažun, posestnik; 3. Martin lločičjak, posestnik. Usta-novnika 2, letnikov 70, podpornikov 216, skupaj 288. Gld. 21-30 za 1. 1834. in 26 za 1. 1895.
8. Kotmara Ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 11. marcija 1888, št. 298. 1. Matija Prosekar, posestnik in župan; 2. Val. Štangel, posestnik; 3. Ivan Stih, posestnik. Namestniki: 1. Tomo Koban; 2. Mihael
Pak; 3. Rupert Krušič, posestnik in Mihael Itubas, posestnik. Ustanovnik 1, letnikov 23, podpornikov 132, skupaj 156. — Gld. 30 za 1. 1894 in 25 za 1 1895.
9.	Libeliče: Ustanovljena 8. februvarija 1. 1891, z odlokom c. kr. dež. vlade 20. marcija 1. 1891, št. 400. 1. Ivan Držanii, župnik; 2. Ivan Staudegger; 3. Frančišek Trampuš. Namestniki: 1. Anton Messner; 2. J. Jllevnik ;
3.	Urh Kašnih in Andrej Stimnikar. Letnikov 20, podpornikov 80, skupaj 100. — Gld. —
10. Pliberk in okolica s sedežem v Šmihelu: Ustanovljena
2. aprila 1888.	1. Jurij Reš, veleposestnik; 2. Anton , Oabron, župnik; 3. And. Kuhar, posestnik. Namestniki:
1.	I. Jernej; 2. M. Hanin; 3. Iv. Kraigher, posestnik. Ustanovnikov 6, letnikov 65, podpornikov 152, skupaj 85. - 17-23 za 1. 1895.
11. Pribla Ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 22. marcija 1890, št. 385. 1. Jos. Lipuš, posestnik; 2. Fran Lene, provizor; 3. Frančišek Kamer, posestnik. Namestniki: 1. Jurij Piževnik; 2 Jos. Fugger, kapelan; 3. Janez Glinik. Letnikov 9, podpornikov 76, skupaj 85. — Gld. 13.
12. Rožak in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 19. julija 1893, št. 1178. 1. Jožef Paul, veleposestnik v Dolinčicah; 2. Peter Markovič, slikar;
3. Gregor Arnejec, posestnik. Namestniki: 1. Janez il/»-klavčii; 2. Matej Slikar; 3. Frančišek Janah. Ustanovnikov 8, letnikov 30, podpornikov 120, skupaj 168. Gld. 56-84 za 1. 1894. in 21 za 1. 1895.
13. Št. Šteben in okolica na Zilji: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 22. februvarija 1890, St. 249.
1.	Jernej Leks, posestnik v Zužalcah; 2. Gašpar Leks;
3.	Peter Vrbanec. Namestniki: 1. Vinko Jauk; 2. Jakob Grafenauer; 3. Jurij BI Umi. Ustanovnika 2; letnikov 19, podpornikov 105, skupaj 126. — Gld. 32 za 1. 1894.
14. Tolsti Vrh in okolica: Ustanovljena z odlokom deželne-vlade 6. junija 1888, št. 677. 1. Dominik Kotnik, posestnik; 2. Jos. Pogačnik; 3. Fr. Kogelnik. Namestniki:
1. Fr. Ločnik; 2. Lovro Osojnik; 3. Iv. Herman. Usta-novnik 1, letnikov 21, podpornikov 37, skupaj 69. —■ Gld. 21-35 za 1. 1894. in 23-14 za 1. 1895.
15. Velikovec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželnega predsedništva v Celovci z dne 6. oktobra 1893, št. 1616. 1. Josip Pušl p. Zgornje Trušnje; 2. Valentin Gross; 3. Matej Skofic. Namestniki: 1. Frančišek Peš;
2. Jurij Rutar; 3. Janez Mavkler. Letnikov 32, podpornikov 52, skupaj 84 — Gld. 5940 za 1. 1894 in 26-7& za 1. 1895.
16. Ziljska Dolina in župnija Vrata: Ustanovljena kot podružnica v Ziljski Bistrici; a razširila si okrožje pod zgornjim naslovom, odobrenim z deželnovladnim odlokom dne 6. nov. 1887, št. 1492. 1. Jos. Katnik, posestnik Ziljski Bistrici; 2. Jos. Svutou, kapelan; 3. Valentin Znabl, posestnik. Namestniki: 1. Janez Ilebein in Anton Svener; 2. Janez Milonilc in Val. Brandstiitter; 3. Luka Piss in Tomo Wigele. Ustanovniki 3, letnikov 50, podpornikov 70, skupaj 123. — Gld. 26-90 za 1. 1894. in 22-04 za 1. 1895.
IV.	Primorsko.
a) Goriško.
1. Ajdovščina in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Gorici dne 9. septembra 1886, št. 11.979. 1. Ivan Dugulin, župnik;
2.	Josip Budihna; 3. Anton Terčelj. Namestniki: 1. Ignacij Kovač; 2. Mihael Malik; 3. Anton Lokar. Usta-novnik 1, letnikov 46, podpornikov 7, skupaj 54. — Gld. 32 za 1. 1894. in 40 za 1. 1895.
2. Ajdovščina in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dnč
11.	novembra 1892, št. 19.261. 1. gospa Terezinka Ga~- s
brijelčič-eva; 2. gospa Roza Bajt-ova; 3. gospa Leopol-dina Kennik-Rott-ova. Namestnice: 1. gospa Marija Lokar-Hmelnik-ova; 2. gdč. Marija Mohorčič-eva; 3. gdč. Jadviga Žvokelj-eva. Pokroviteljica 1, letnic 72, podpor, nic 29, skupaj 102. Gld. 88 za 1. 1894. in 177 zal. 1895.
3. Boleč: Ustanovljena 20. decembra 1886, z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 19.586. 1. Fr. Jlovar, dekan; 2. Adolf Komac, učitelj; 3. Frančišek Klopčič, kapelan. Namestniki: 1. Vekoslav Sorč, c. kr. poštar;
2.	Anton Sulin, urar; 3. Fr. Pečenko, občinski tajnik. Ustanovnikov 6, letnikov 27, skupaj 33. Gld. 13 za
1. 1894. in 60 za 1. 1895.
4. Briška podružnica, sedež v Biljani: Ustanovljena 29. novembra 1888, z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 18.671. 1. Lovro Juvančič, župnik v St Lorencu;
2. Andrej Širok, nadučitelj; 3. Josip Vidmar, biljanski kapelan. Namestniki: 1. Avgust Poveraj, učitelj šmar-tenski; 2. Josip Semolič, učitelj biljanski; 3. Josip Kožlin, posestnik. Ustanovnikov 10, letnikov 43, skupaj 53. Gld. 35 za 1. 1894. in 35 za 1. 1895.
5. Crkljanski okraj, sedež v Crknem: Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva, dne 10. decembra 1887, št. 18 322. 1. Ivan Moravec, dekan; 2. Frančišek Smid, kapelan; 3. Andrej Kolml. Namestniki: 1. Anton Sedej;
2.	Anton Kranjec; 3. Anton Kosmač st. Ustanovnika 2, letnikov 27, skupaj 29. Gld. 13.40 za 1. 1895.
j 6. Dornberg, Prvačina in Gradišče: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministerstva, dne 16. okt. 1887, št. 17.813. 1. Josip Poljšak, župnik v Prvačini;
2.	llilarij Vtik, vikarij; 3. Anton Barlet, župnik. Namestniki: 1. Blaž Sedevčič; 2. Josip Kobal; 3. Anton Furlan. Odborniki: Josip Orel, Anton Žižmond in Andrej Šinigoj. Ustanovniki 3, letnikov 31, podpornikov 110, skupaj 144. Gld. 21 za 1. 1894. in 30 za 1. 1895.
-7. Dornberg: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c kr. namestništva v Trstu, dne 14. avgusta 1892,
St. 13 893/1 1. gospa Josipina Bizjak-ova; 2. gdč. Amalija Jelšek-ova; 3. gdč. Frančiška Križman-ova. Namestnice: 1. gospa Amalija Golja-va; 2. Katarina Zorž-eva;
3.	Alojzija Sinigoj-eva; 4. gospa	Lucija Sinigoj-eva;
5.	Josipina Poljšak-ova; 6. Ivana Sinigoj-eva, in 7. Franč. Šinigoj-eva. Pokroviteljica 1, ustanovnica 1, letnic 53, podpornic 90, skupaj 145. Gld 100 za 1. 1894. in 114 95 za 1. 1895.
8.	Gorica:	Moška podružnica.	Ustanovljena dne
29.	marca 1886, št. 4773, z odlokom c. kr ministerstva.
1.	Deželnega glavarja namestnik dr. A. Gregorčič, prof. bogoslovja, državni in deželni poslanec; 2. Ant. Šantelj, gimnazijski profesor; 3 Val. Kancler, nadučitelj v p. Namestniki: 1. And. Gabršček, urednik; 2. Benedikt Poniž, c kr. učitelj; 3. Ant. Fon, posestnik in krčmar-Pokroviteljev 6, ustanovnikov 15, letnikov 77, podporniki 3, skupaj 101. Gld. 97 za 1. 1894. in 60 za I. 1895.
•—-	9.	Gorica: Ženska podružnica.	Ustanovljena z od-
lokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 9. maja 1889, št 7300 1. gospa Matilda grofinja Attems-ova; 2. gdč. Ana Dovgan-ova; 3. gospa Ivana Dekleva. Namestnice: 1. gospa Marija dr. Tuma-va; 2. gdč. Lavoslava KorUč-eva; 3. gospa Amalija Drnfovka; 4. gospa Marija Kancler-jeva in 5. gospa Julija Feigel-ova. Usta-novnic 20, letnic 187, podpornic 138, skupaj 345. Gld. 200 za leto 1894. in 300 za 1. 1895.
10. Kanal: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 23. februv. 1888, št 3002. 1. Mihael Zega, nadučitelj; 2. Anton Gabrijelčič; 3. Anton Križnič. Usta-novniki 4, letnikov 37, skupaj 41. Gld. 59 za 1. 1894.
11. Kobarid: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. dec. 1886, št. 18.847/1 1. Jurij Peternel, dekan; 2. Josip Miklavič, učitelj; 3. Josip Bakovžek, učitelj. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 18, podpornika 2, skupaj 29. Gld. -.
-42. Kobarid: Ženska podružnica: 1. gdč. Marija Šlun-der-jtva, učiteljica; 2. gospa Ljudmila Mašera-va; 3. g. Antonija Gruntar-jeva. Namestnice: 1. gospa Rozalija Miklavič-eva; 2. gospa Marija Kalan-ova; 3. gdč. Anica Golja-va. Letnic 37, podpornic 34, skupaj 71. Gld 3110 za 1. 1894 in 42 38 za 1. 1895.
13. Komenski okraj: Ustanovljena dne o. julija 1891. 1. —
2. Vekoslav Strekelj, posestnik; 3. Jak. Rejec, kapelan. Namestniki: L Vekosl. Lužnik, učitelj; 2. Jos. Kovačič, župan; 3 Josip Strekelj, učitelj. Ustanovnikov 13, letnikov 45, podpornikov 100, skupaj 158. Gld. 28 65 za 1. 1894. in 13-40 za 1. 1895.
14. Naklo na Krasu: Ustanovljena dne 24. aprila 1887.
—15. Prvačina: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 1. 1894, št. 1264.
1. gospa Augusta Orel-ova; 2. g. Alojzija Mozetič-eva;
3. gdč. Viktorija Poljiak-ova. Namestnice: 1. g. Ivana Greyorii-eva; 2. gdč. Josipina Faganjel-ova; 3. g. Terezija Saksida-va; 4. g. Marija Sušmelj-eva in 5. g. Katarina Gregorič-eva. Pokroviteljici 2, letnic 80, podpornic 15, skupaj 97. Gld. 100 za 1. 1894. in 102 za 1. 1895.
~~16. Sežana in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva, dne 6. oktobra 1892, št. 16.977/1. 1. gospa Zinka dr. Rgbar-eva, soproga zdravnikova; 2. gdč. Maša Dolenč-eva; 3. gospa Marija Škrt-njar-jeva. Namestnice: 1. gospa Antonija Gaberčček-ova;
2. gospa Nežika Stolfa-va; 3. gospa Marija Pregel-ova;
4. gdč. Mici Smrdel-ova in 5. gdč Josipina Ozbič-eva. Pokroviteljice 3, ustanovnic 6, letnic 109, podpornice 4, skupaj 122. Gld 156-70 za 1. 1894. in 274 21 za 1. 1895.
17.	Sežana in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena
10.	avgusta 1894, z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 14.126. 1. dr. Otokar ligbar, okr. zdravnik; 2. Anton Kovosel; 3. Jan. ltenčelj. Namestniki: 1. Matko Kante, c. kr. okrajni šolski nadzornik; 2. Ivan Rožič; 3. Vinko
Pregelj in 4. Jan. Štolfa. Pokrovitelji 3, ustanovnika
2, letnikov 46. skupaj 51. — Gld. lt>9 75 za 1. 1894. in 141 '05 za 1. 1895.
18. Šempas: Ustanovljena z odi. tržaškega nam. 15. jul. 1887, št. 98301. 1. Blaž Grča, župnik in dež. poslanec. 2. Andrej Žnidaršič, vikarij; 3. Anton Belec, učitelj. Namestniki: 1. Jernej Batič, posestnik; 2. Hinko Leban, učitelj;
3. Ivan Batič. Ustanovnika 2. letnikov 22, podpornikov 14, skupaj 38. Gld. 18 20 za 1. 1894. in 20 20 za 1. 1895.
19. Tolmin: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva 22. avg. 1887, št. 12 278. 1. Jos. Kragelj, dekan; 2. dr. Henrik Tama, c kr. sodni pristav; 3. Andr. Vrtovec, učitelj. Namestniki: 1. Fr. Kavčič; 2. in 3. — —. Ustanovnikov 6, letnikov 25, skupaj 30. Gld. 21 za 1. 1894. in 13 za 1. 1895.
20. Tolmin: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 24. okt. 1892. 1. Gospa Ilika Deretak-ova, soproga poštarjeva ; 2. gdč. Marija Gianola-va; 3. gosp. Jos. Vrtovčeva, soproga učiteljeva. Namestnice: 1. gospa Alojzija Brecelj-eva, soproga gostilničarjeva; 2. gdč. Julika Gabri-ček-ova; 3. gdč. Rozalija Fon-ova in 4. gospa Josipina Kovačič-era. Ustanovnic 9, letnic 114, podpornic 226, skupaj 349. Gld. 180 za 1. 1894.
h) Trst.
1. Greta pri Trstu: Ustanovljena 2. febr. 1889, z odlokom tržaškega namestništva, št. 2377/1. 1. Just Piščanec, c. kr. carinski uradnik; 2. Frančišek Guštin, kapelan;
3.	Ivan Gerdol, posestnik. Namestniki: 1. Frančišek Ščuka; 2. Ivan M. Gombač; 3. Fran Dolenec, deželni poslanec. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 8, letnikov 88, podpornikov 21. skupaj 122. Gld 49-16 za 1. 1894. in 45-14 za 1. 1895.
2. Sv. Ivan v Vrdeli pri Trstu: Ustanovljena 14. avg. 1887.
1.	Ivan Marija Vatovec, trgovec; 2. Milko Šašelj, kapelan; 3. Jos. Gašperšič. Namestniki: 1. Miha Kamuštič, voditelj družbine šole pri sv. Jakobu; 2. Ilija Gregorič;
3.	Fr. Godina. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 10, letnikov 39, podpornika 2, skupaj 63. Gld. —.
3. Trst: Moška podružnica. Ustanovljena z ministr. odlokom dne 27. febr. 1886 št. 3267. 1. Matko Mandič, deželni poslanec; 2. Janko Macak, kand. jur., 3. dr. Jo-
sip Abram, odvetniški kand. Namestniki: 1. Mihael Hervatin; 2 Makso Cotif, urednik; 8. Ante Bogdanovič, zas. uradnik. Pokroviteljev 7, ustanovnikov il. letnikov 189. skupaj 187. Gld 959 12 za 1 1891. in 200 za 1 1895.
—4. Trst: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu dnu 12. februvarija 1887, St. 1800/1. 1. gospa Franja dr l\rtot-oea; 2. gdč. Marica \adliwk--iaa, učiteljica; 8. gdč. Ljudmila Manknl-era, veletrgovčeva liči Namestnice: 1. g. Kranja Macdk-ora;
2.	gdč. Josipina lhlkin-ova; 3. g. Karla Ponikrar-jcva. Pokroviteljice 4, ustanovnic 25, letnic 155. skupaj 1*4. Gld. 600 za 1. 1894 in 590 51) za 1. 1896.
c) Istra
1. Podgrad: Ustanovljena 2. avgusta 1886. 1. Anton Katja}, dekan v Hrušici; 2. Ivan Mrkennan, nadučitelj; 3. J. Volk, poslovodja Namestniki: 1. Slavoj Jenko, deželni poslanec; 2. Ivan Benedik, župnik; 3. Ivan Makarorit, nadučitelj. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 14, letnikov 56, podpornik 1, skupaj 75. — Gld. 33 za I. 1894. in 31 95 za 1 1895.
Ob natiskovanji pričujočega imenika je na novo vsklila
sledeča podružnica:
Velike Laščice: Ženska podružnica. Ustanovljena ■/. odlokom c. kr. okr glavarstva v Kočevji 2. januvarija 1896, št. 12271. NaČelništvo: I. gospa Krna Šuflaj-era, soproga c, kr. dež. sod. svetnika; 2. gdč. Uma šujlaj-rva; 3 gdč Olga Grcbenčem, Namestnice: 1. gospa Ana Ulobnfnik-oca, soproga c. kr. notarja in gospa Terezina Orrbrnieva;	2. gdč	Tinica Ortbeniem	in	gdč.	Pavla
Gltttl-ora; 8. gdč.	Danica Suflaj-era	in	gdč.	Pavla
Hoiemr-jem, Odbornici: gospa Mici Doga not t-na in gospa Roza Bmirdik-ora, Pokroviteljica 1, ustanovnice 8, Idnic 62, skupaj 66 — Gld. 192 za I. 1896.
Dostavek k ,,Imeniku podružnic'1.
2. Ajdovščina in okolica: Ženska podružnica Gld. 76 za 1 1895.
21.	Ljubljana: Šenklavško • frančiškanska ženska
U podružnica. Gld. 239 20 zn I 1895,
28.	Loški Potok:	Gld. 48	za 1. 1895.
30.	Veleme: tild.	10O za	1. 1896 in Vransko:	gld.	80 za
1.	1896.
67. Železnike na Gorenskem: Gld. 19 za 1. 1896.
Družba sv. Cirila in Metoda
torej šteje po X. veliki skupščini 131 podružnic. Podružnic in družbenikov je naznanjenih:
		Po- družnic 'Jk ! 12 KO | 50 O ! c c o 1 »N	pokrovi- teljev	ustanov- nikov	letnikov podporn kov	vkup
za	Kranjsko .	43 10	118	587	2439: 635	3760
>	Stajarsko	29 3	22	273	1454 912	2661
»	Koroško	. 15 -	4	60	563 1516	2142
>	Goriško	13 7	17	107	1096j 772	1992
>	Tržaško	3 1	18	84	421 23	546
»	Istro ...	i! -	4	14	66: 1	75
	Po vseh deželah ,	101 27	183	1105	6029 3869 11176 i II	
II 175
O p o m n j a: Izkazi so tako natisneni, kakor so bili vodstvu na zadnje objavljeni. — l,e vsled smrli ali radi nekaterih rnejdobnih premeščenj so dotični prostori prazni. — BreznačelniStvene podružnice začasno mirujejo. — Ker se računi podružničnih doneskov sklepajo koncem decembra vsa-cega leta, vpisane so tu denarne svote za 1. 1894 in 1895. — Sl. podružničnih načelnistcv prosimo, naj nam v prihodnje naznanijo vselej tudi slan svojih izvoljenih si funkcionarjev in ne le njihovih golih imen. »Imenik podružnic« je namreč v našem narodnem bitji zgodovinsko važnosten spomenik.
—»-"v jK-V'*—
Pokrovitelji
šolske družbe sv. Cirila in Metoda,
ki so po §4. a) družbenih pravil vplačali vsaj po 100 gld.
1. Abiturijenti slovenski in hrvatski 1. 1891., Kranjsko 20.*
2. „Adrija“, pevsko društvo v Barkovljah pri Trstu 1. 1894. Trst 1.
3. Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu 1. 1893, Koroško 3.
4. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem 1. 1892., Kranjsko 8.
5. gospica Arce-jeva Josipina, posestnica v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 21.
6. Bogoslovci	slovenski,	Gorica	1.	1891.
7.	>	>	1.	1892.
8.	>	>	>1. 1893	Gorica 8.
9.	»	>	1.	1894.
10.	»	»	>	1.	1895.
11. Bogoslovci ljubljanski 1. 1892., Kranjsko 22.
12. Bogoslovci mariborski 1. 1892., Štajarsko 15.
13. Gospa Bratanič-eva Marija, veleposestnica v Celji 1. 1892., Štajarsko 3.
14. Brezničani — mašniki, zastopnik najmlajši župnik, sedaj Josip Pristov, župnik v Prežganju, 1. 1895., Kranjsko 2.
15. Bukovec Franč., župnik v Trvižu v Istri 1. 1896., Istra 1.
16. Dr. Celestin Frančišek f, vseučiliščni profesor v Zagrebu 1. 1890 , Kranjsko 20.
17. Čitalnica Narodna v Kranji 1. 1893, Kranjsko 14.
18. Čitalnica v Planini pri Rakeku 1. 1892, Kranjsko 5.
19. Čitalnica Slovanska v Trstu 1. 1892., Trst 3.
20. Čitalnica v Vipavi 1. 1894., Kranjsko 52.
21. Dolenec Oroslav, mestni odbornik v Ljubljani 1. 1887., Kranjsko 20.
22. Dom gorjanski v Gorjah, zastopnik njegov predsednik. Darovalec ameriški misijonar Jos. Zalokar 1.1892., Kranjsko 2.
*) Ta številka pomenja čislo podružnice, koji se prišteva pokrovitelj.
23. Drčar Martin, župnik v Preski 1. 1890., Kranjsko -43.
24. Gospica Druškovič-eva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 21.
25. Društvo bralno pri sv. Ivanu poleg Trsta 1. 1893., Trst 2.
26. „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev11 za okraj Kamenik 1. 1893., Kranjsko 12,
27. „Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj“ 1 1894.,
1 1894 , Kranjsko 14.
28. Društvo delalsko podporno v Trstu 1. 1895., Trst 3.
29 Einspieler Andrej f, mnsgr., prof. v Celovcu 1. 1888., Koroško 3.
30. Ferk Feliks, zdravnik in veleposestnik v Mariboru 1.1894., Štajarsko 15
31. Fon Jakob, župnik v Kredi 1. 1889., Goriško 11.
32. Gerdol Ivan. posestnik v Škorklji pri Trstu 1. 1892., Trst 1.
33. Dr. Glančnik Jer., odv. v Mariboru 1. 1890., Štajersko 15..
34. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij, mestni odbornik i. dr. v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 24.
35. Gruden Jakob, upokojeni župnik pri Sv. Petru v Ljubljani 1. 1891., Kranjsko 50.
36. Hajšek Anton, kanonik, dekan v Slovenski Bistrici 1. 1892 , Štajarsko 23.
37. Hren Jakob, c. kr deželnosodni svetnik v Celovci 1. 1886 , Kranjsko 20.
38. Hrovatin Anton f, mnsgr, č kanonik v Trstu 1. 1887., Trst 3
39. Jan Jurij, č. kanonik in dek. v Dolini v Istri 1.1888 , Istra 1.
40. Jurca Andrej, veletrgovec v Ptuji 1. 1887, Štajarsko 19.
41. Jurca Frančišek, trgovec v Postojini 1. 1893., Kranjsko 36.
42. Gospica Kadtvčeva Antonija, posestnica v Ljubljani 1.1892 , Kranjsko 23.
43 Kalan Andrej, stolni vikarij, mestni odbornik, deželni poslanec vLjubljani 1. 1890., Kranjsko 22.
44. Kalister Frančišek, veletrgovec v Trstu 1. 1887., Trst 3.
45. Gospa Kalister-ova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu 1. 1887 , Trst 4
!
46. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spominj njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njega smrti 1. 1893., Kranjsko 36.
47. Klub slovenski v Celovcu 1. 1892., Koroško 3.
48. Gospa Kobiar-jeva Marija, posestnica v Litiji 1893., Kranjsko 19.
49. Gospica Kobiar-jeva Vekoslava v Litiji 1.1891., Kranjsko 19.
50. Kotnik Frančišek f, veleposestnik na Vrhniki 1. 1887., Kranjsko 53.
51. Dr. Krek Gregorij, vseučiliščni profesor, akademik, vse-učiliščni dekan v Gradcu 1. 1896., Štajarsko 7.
52. Luxa Martin, posest, in gostiln, na Proseku 1. 1892., Trst L
53. Majdič Peter, veletrgovec v Celji 1. 1891., Štajarsko 9.
54. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranji 1. 1895., Kranjsko 14.
55. Mally Franč., veletovarnar v Ljubljani 1.1894., Kranjsko 24.
56. Dr. Marolt Janko, okrajni zdravnik na Vrhniki 1. 1893., Kranjsko 54.
67. Martelanec Dragotin f, hranilnični uradnik na Greti v Trstu 1. 1895. Trst 1.
58. Matjan Jakob, veleposestnik v Zg. Šiški 1 1894.. Kranjsko 46.
59. Mestna občina Idrija 1. 1888., Kranjsko 9.
60. Miklavčič Karol, župnik v Žminju v Istri 1. 1892.. Istra 1.
61. Dr. Munda Frančišek, odvetnik in posestnik v Ljubljani 1 1891. Kranjsko 20.
62. Murnik Ivan, ces. svčtnik, vitez Fran-Josipovemu redu, predsednik c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, deželni odbornik 1. 1886.,	Kranjsko	20.
63.	Gospa Murnik-ova	Marija	f,	bivša	soproga	ces	svetnika
1. 1894., Kranjsko 21.
64. Občina Draga 1. 1894., Kranjsko 28.
65	Občina Selana na	Krasu	1.	1893.,	Goriško	17.
66.	Perdan Ivan, prvomestnik	kupčijski komori	in veletrgovec
v Ljubljani 1. 1895., Kranjsko 24
67. Plantan Ivan, ces. kr. notar v Ljubljani 1.1887., Kranjsko 56.
68. Podružnica Kropa-Kamena-Gorica-Dobrava 1. 1895.
69. „Podružnica Loško-Potoška“ 1 1892.
70. ,,Podružnica Mokronoška11 1. 1891.
71. Podružnica moška Kamenik 1. 1894.
72. Podružnica moška Kranj 1. 1893
73. Podružnica moška Sežana št. I. 1. 1894
74. Podružnica moška Sežana št. II. 1. 1895.
75. Podružnica moška Vrhnika 1. 1895.
76. „Podružnica Pivška11 v Št. Petru na Krasu 1. 1892.
77. Podružnica Šiška 1. 1894.
78. Podružnica ženska Ajdovščina 1. 1895.
79. Podružnica Brežice 1. 1895
80. Podružnica	Dornberg 1. 1895
81. Podružnica	Št. Jurij ob juž. železnici	1. 1894.
82. Podružnica Kamenik 1. 1893.
83. Podružnica Kranj 1 1895.
84. Podružnica Krško 1 1894
85. Podružnica ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani
št. 1. po zastopnici gospej Iledvigi Šubič-evi 1. 1893.
86. Ista, št II.,	po zastopnici gospej Ivanki Gutnik-ovi	1.1893.
87. Ista, št. III	, po zastopnici gdč. Minki	Marovt-ovi	1.	1893.
88. Ista. št. IV., po zastopnici gdč. Ivanki Praprotnik-ovi 1. 1893
89. Ista, št. V., po zastopniku Antonu Gutnik, magistratnem uradniku v Ljubljani 1. 1895.
90. Ista, št. VI., po zastopnici gospej Mariji Trtnik-Petrov-čič-evi 1. 1895.
91- Ista, št VIL, po zastopnici gospej Ivani Zupančič-evi 1. 1896.
92. Ista, št. VIII, po zastopnici gospej Mariji Perušek-ovi 1. 1896.
93. Podružnica I. ženska šentpetrska v Ljubljani, št. I., I. 1893
94. Ista, št. II., 1. 1895.
95.	Podružnica	moška	Postojina	1.	1896.
96	Podružnica	ženska	Postojina	I.	1896.
97.	Podružnica	ženska	Prvačina,	št L, 1 1894.
98.	Ista, št. II,	1895.
99 Podružnica ženska Sežana, St. I., po zastopnici gospej Mici dr. Treo-tovi v Postojini 1. 1893.
100. Ista,	št.	II., po zastop. gospej Zinki dr. Rybai-evi	1.	1893.
101. Ista,	št.	III., po zastopnici gospej Franji Gulič-evi	1.	1895.
102. Podružnica ženska Škofija Loka po zastopnici gdč. Jerici Dolenčevi 1. 1895.
103. Podružnica ženska Trst. št. I., po zastopnici gospej Nataliji Truden-ovi 1. 1893.
104. Ista,	št.	II., po zastopnici gdč. Miliki Mankoč-evi	1.	1893.
105. Ista,	št.	III., po zastopnici gospej Franji dr. Pertot-ovi
1. 1896.
106. Podružnica ženska Št. Vid nad Ljubljano 1. 1893.
107. Podružnica ženska Vrhnika 1. 1894.
108. Pogačar Simon, vpok. c. kr. voj. oskrbnik v Ljubljani L 1886., Kranjsko 20.
109. Posojilnica Celje 1. 1886. Štajarsko 3.
110.	»	Maribor	št. I. 1. 1885. Štajarsko 15.
111.	>	>	št. II. 1. 1894 Štajarsko 15.
112.	>	»	št. III. 1. 1894. Štajarsko. 15.
113.	»	Ormož 1. 1887., Štajarsko 17.
114.	>	Radovljica 1. 1894., Kranjsko 39.
115.	»	Ribnica 1. 1894., Kranjsko 40.
116.	»	Savinjska v Žalcu 1. 1887., Štajarsko 32.
117. Predovič Elija, veletrg. v Ljubljani 1. 1894. Kranjsko 24.
118. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko 1. 1891., Kranjsko 35.
119. Gospa Ravnihar-jeva Fani, soproga dež knjigovodje v p. v Ljubljani 1 1892., Kranjsko 21.
120. Resman Ivan Nep., načelnik železnične postaje v Ve-lenji 1. 1892., Trst 3
121. Rode Josip, posestnik v Kameniku 1. 1894, Kranjsko 12.
122. Rohrman Viktor, posestnik in tovarnar v Novem Mestu, stanujoč v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 33.
123. Rozina Julij, r trgovec v Podubu pri Ložu 1. 1893, Kranjsko 44.
124. ,,Samci Novomeški1* 1. 1893, Kranjsko 33.
125.	Dr. Sedej Frančišek, c. kr. dvorni kapelan in vodjia v Avgustineju na Dunaju 1. 1895 , Gorica 8
•126.	Slavija banka v Ljubljani	1 1886, Kranjsko 20.
127.	„Slovenke Litijske11 št. 1	po	zastopnici gospej Josipini
Koblar-jevi 1. 1894 , Kranjsko	19
128.	„Slovenke Litijske" št. II	po	zastopnici gospej	Heleni
Bevk-ovi 1. 1894., Kranjsko 1894
129. „Slovenke Litijske in Šmartinske" št. I po zastopnici gospej Terezi Svetec-evi 1. 1890, Kranjsko 19.
130. Iste št. II. po zastopnici gdč. Ljudmili Roblek-ovi 1. 1891., Kranjsko 19
131. Iste št. III. po zastopnici gospej Mariji Zore-jevi 1. 1892., Kranjsko 19.
132. Iste št. IV. po zastopnici gospej Ivanki Knaflič-evi 1. 1893., Kranjsko 19.
133. Iste št. V. po zastopnici gdč. Kristini Demšar-jevi 1 1893., Kranjsko 19.
134. „Sokol Dolenski" v Novem Mestu 1. 1892., Kranjsko 33.
135. „Sokol Ljubljanski" 1. 1892 , Kranjsko 20.
136. Souvan Frančišek Ks, veletrgovec v Ljubljani 1. 1886., Kranjsko 20.
137. Gospa Souvan-ova Uršula, soproga veletrgovčeva v Ljubljani 1. 1892 , Kranjsko 21.
138 Dr. Srnec Josip, odvetnik, deželni poslanec v Celju 1. 1886 , Štajarsko 3.
139 Dr. Stor Frančišek, odvetnik v Ljubljani, pri I. ljubljanski podružnici 1 1892.
140. Dr. Stor Frančišek, odvetnik v Ljubljani, pri teharski podružnici 1. 1893.
141. Gospa dr. Stor-ova Ana, soproga odvetnikova v Ljubljani 1 1892, Kranjsko 21.
142. Svetec Luka, c kr. notar, posestnik i dr. v Litiji 1. 1886., Kranjsko 20.
143. Dr. Svetina Ivan, kn.-duh. svetnik, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani 1 1888., Kranjsko 24.
144. Šabec Ivan, veletrgovec v Trstu 1. 1887, Trst 3.
187. Kržič Anton, c. kr. učiteljiščni profesor, ud c. kr. dež. šolsk. sveta kot zastopnik »kat. društva detoljubov« pri
1.	ljubljanski moški podružnici 1. 1896.
188. Podružnica ženska, Laščice 1896.
A.	Vodstvo
družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Po volitvi pri X. veliki skupščini v Kranji 8. avgusta 1895.
1. Prvvmestmk: Vodija Tomo Zupan, konzistorijalni svetnik, gimn. profesor, odbornik »društvu za krščansko umetnost«, posestnik in dr. Izvoljen 1. 1898.
2. Dr. Dragotin Bleivveis pl. Trsteniški, ljubljanski podžupan, primarij deželne bolnice, član c. kr. dež. šolsk. sveta, mestni odbornik, hišni posestnik in dr. L. 1895.
3. Dr Ivan Dečko, odvetnik v Celju na Štajarskem, dež. poslanec, tajnik »Slov. društv.«, graščak in dr. L. 1895.
-4. Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru na Koroškem, deželni poslanec in dr. L. 1895.
■5 Ivan Hribar, ljubljanski častni meščan, ravnatelj banke «SIavije», dež. poslanec, mestni odb. in dr. L 1893.
6 Blagajnik: Anton Koblar, kurat v prisilni delalnici, dež. arhivar, c. kr. konservator in drž. poslanec. L. 1893.
7. Cesarski svetnik Ivan Murnik, vitez Fran-Josipovemu redu, prvomestnik kranjski kmetijski družbi, deželni odbornik, član c. kr. dež. šolskega sveta, tajnik kup-čijsko-obrtne zbornice in dr L. 1894
8. Podpredsednik: Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, posestnik in dr. L. 1893.
9. Dr. Ivan Svetina, k. š. duhovni svetnik, gimn. prof., izpraševalec iz veronauka pri učit izpitih. L. 1895.
10.	Josip Vošnjak, član zdravstvenega sveta, posestnik in dr. L. 1894.
11. Andrej Zamejic, stolni kanonik, konzistorijalni svetnik, član c. kr. mestnega šolskega sveta, predsednik I. Vin-cencijeve konference in dr. L 1894.
12. Tajnik: Anton Žlogar, župnik v Kranjski Gori. L. 1895.
B.	Nadzorništvo
družbe sv. Cirila in Metoda:
1. Oroslav Dolenec, hiš. pos. in svečar, mestni odbornik in dr.
2. Martin Malenšek, šentpeterski župnik v Ljubljani.
3. Ravnatelj Fran Povše, drž. in dež. poslanec, graščak in dr.
4. Fran Ravnihar, deželni knjigovodja, mestni odbornik, predsednik »Glasbeni Matici*, vlastelin in dr.
5. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani.
C.	Razsodništvo.
i
družbe sv. Cirila in Metoda;
1. Andrej Kalan, stolni vikarij, urednik »Domoljubu*, deželni poslanec in mestni odbornik.
2. Dr. Fran Munda, odvetnik, hišni posestnik in dr.
3. Dr. Fran Stor, odvetnik.
4. Dr. Jarnej Zupanec, vitez Fran-Josipovemu redu, pred-
sednik not. zbornici, c. kr. notar, hišni posestnik in dr.
5.	Dragotin Žagar, deželni blagajnik, mestni odbornik in>
hišni posestnik.
Društveni zavodi.
I.	Otroški vrteo v Celji.
Voditeljica: Č. prednica šolskih sestri, s. Mr. Rafaela Kovačič-eva.
Vrtnarica: S. Vincencija Lah-ova.
Škofijski nadzornik: Ivan Krušič, knez.-vlad. duhovni svčtnik, c. kr. šolski svetnik, gimn. prof. v p.
Družbin nadzornik v pedagogiško-didaktiških in ekono-miških zadevah: Dr. Ivan Dečko, deželni poslanec, prvo-mestmk Celjske podružnice.	Število	otrok:	49.
II.	Otroški vrtec v Mariboru.
Ustanovljen z odlokom deželnega šol. sveta v Gradci dne 28. avgusta 1894, št. 1202.
Voditeljica: S. Mr. Angelina Križanič-eva.
Vrtnarica: S. Mr. Ladislava Kalinšek-ova.
Pomočnica: Nežika Mikeč-eva.
Škofijski nadzornik: Dr. Jožef Pajek, stolni kanonik, konzistorijalni svetnik
Družbin nadzornik v pedagogiško-didaktiških in ekono-miških zadevah: Dr. Ivan Križanič, stolni kanonik, konzistorijalni svetnik, ud c. kr. dež. šol. sveta v Gradci in prvo-mestnik podružnici v Mariboru.	Število	otrok: 49.
III.	Otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu.
Voditelj: Mihael Kamuščič, voditelj družbine šole.
Vrtnarica: Ivanka Mikota-va.
škofijski nadzornik: —
Družbeni nadzornik v pedagogiško-didaktiških zadevah: Dr. Karol Glaser, gimn. profesor.
Družbin nadzornik v administrativno-ekunomiških zadevah: Prof. Matko Mandič, deželni poslanec, prvomestnik tržaške moške podružnice.	število	otrok: 70.
IV.	Slovenska petr&zredna ljudska šola s pravico javnosti*] pri Sv. Jakobu v Trstu.**)
Voditelj-učitelj: Mihael Kamuščič (poučuje v IV. razr ).
Katehet: Do meseca marcija Ivan Koruza, od meseca maja 1895 Rudolf Valensitz, duh. pomočnika pri Sv. Jakobu.
*) Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje jo soli pripo-xnalo pravico javnosti odlokom z dne 22. aprila 1893, št. 7790.
*#) Uravnava tega zavoda v šolskem letu 1895-90 je razvidna iz
4>pombe pod črto v tajnikovem poročilu na 34. strani.
Učiteljica: Josipina Delkin-ova, (poučuje v I razr.).
> Amalija Reichman-ova (poučuje v II. razi-.). Učitelj: Andrej Godina poučuje v III razredu). Učitelj: Miroslav Pretnar (poučuje v V. razr.) Nadzorniki: Isti zgoraj
Postrežnica: Ana Hajpel-ova.	Število	otrok:	304.
V.	Otroški vrtec v Rojanu.
Voditelj: Mihael Kamuščič.
Vrtnarica: Viktorija Kavčič-eva.
Škofijski nadzornik: Tomo Thaler, župnik v Rojanu. Družbin nadzornik: Prof. dr. Glaser.
Število otrok: 60.
VI.	Otroški vrteo na Greti.
Voditelj: M. Kamuščič.
Vrtnarica: Margareta Podkrajšek-ova do marcija 1895 in od marcija naprej Marija Znidaršič-eva.
Skofiiski nadzornik: Tomo Thaler.
Družbin nadzornik: Dr. Karol Glaser. _
Število otrok: 40.
VII, Otroški vrtec na Belvederji.
Ustanovljen 1. marcija 1895.
Voditelj: M. Kamuščič.
Vrtnarico: Margareta Podkrajšek-ova.
Škofijski nadzornik: Tomo Thaler.
Družbin nadzornik: Dr. Karol Glaser..
Število otrok: 30.
VIII.	Otroški vrteo v Pevmi pri Gorioi.
Vrtnarica: Agneza Staral-ova.
Škofijski nadzornik: Frančišek Košuta, prvostolni kanonik. dekan in dr.
Družbin nadzornik: Dež. glavarja namestnik dr. Anton Gregorčič, bogoslovski profesor, drž. in deželni poslanec, prvo-mestnik goriške moške podružnice. Število otrok: 45.
IX.	Otroški vrteo v Ločniku.
Vrtnarica: Marija Bunec-eva.
Škofijski nadzornik: Ivan Filipič, dekan, župnik. Družbin nadzornik: Dr. Anton Gregorčič.
Število otrok: 26.
Po družbi podpirani:
X.	Otroški vrteo v Podgori pri Gorici.
Vrtnarica: Berta Pavletič-eva.
Škofijski nadzornik: Ivan Filipič.
Število otrok: 115,
XI. Društva „Sloge“ otroški vrtec v Gorloi
v ulici sv Klare.
Vrtnarica: Ljudmila Erjavec-eva. Število otrok: 71,
XII. Društva „81oge" otroški vrtec
v ulici Barzellini.
Vrtnarica: Katarina Jajac-eva.
Sterilo otrok: 65.
XIII. Društva „Sloge“ štirlrazrednloa v Gorici.
Število otrok: 405.
XIV. Društva „Sloge“ otroški vrteo „Pod Ko-
stanjevico*1 pri Gorici.
Vrtnarica: Malvina Plaparjeva.
Število otrok: 58.
Vseh po naši družbi poučevanih ali podpiranih otrok je torej 1387.
P. n. državni nadzorniki nadzorujejo i naše zavode.
Pr io p o minj: Članovina, denarna in knjižna darila, prošnje, pisma, sploh vsaka doposlanina do nas naj se blagovoljno adresuje z naslovom:
Vodstvo družbe n v. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Za katere si že kmli drugatne naslove ne prevzema družba tlikake garancije.
Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda.
I. zvezek: „Franc Jožef I., cesar avstrijski", strani 04. Ves natis pošel.
II. zvezek: Rudolf Habsburški", oče avstrijske cesarske rodovine", str. 77, stane	—	gld. 40	kr.
III. zvezek: „Valentin Vodnik,
prvi slovenski pesnik", strani 58. Ves natis pošel.
IV. zvezek: »Junaki", I. snopič,
strani 88. Ves natis pošel.
V. zvezek. »Matej Ravnikar,
tržaško-koprski škof", strani
36, stane...................—	„	40	„
VI. zvezek: »Pesni Valentina
Vodnika",	strani 64, stane	—	,	30	,
VII. zvezek: »Junaki", II. snopič,
strani 102,	stane nevezan	—	„	30	„
vezan.......................—	„	35	„
I nevezanih	25	„	—
100 izvodov vkup j yezanih	3Q	_
VIII.	zvezek: „Janez Cigler, slovenski pisatelj strani 56, stane vezan . . — gld. 80 kr.
IX. zvezek: »Ljubezen do ma-
mice", str. 74, stane vezan — „ 40 „
X. zvezek: »Igre in pesmi za
otroška zabavišča in ljudske šole“. Strane: Predgovor 38, pesmi 103, torej v vsem 141 strani, stane vezan . — „ C0 , Zvezke I., III. in IV. pa bi — če jih je kdo oddati voljan — družba zopet sama rada nakupila.
Opomba. S kupom zvezkov II., V., VI., VIII. in IX. smo poskočili v tej meri, kakor jih družbi primanjkuje.
Vodstvo družbe
sv. Cirila in Metoda.
*r At >r	&
v „Yestniku“ družbe sv. Cirila in Metoda
blagovoli naj cenj. mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in nizko ceno.
Ker je dohodek naznanil odmenjen družbi v korist, je 2eleti, da se čest. naročniki pri naročbah sklicujejo izrecno na inserat v „Vestniku“, ker tako poudarjanje osigurava dotični tvrdki vspeh inseriranja.
Ivan Bonač
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
priporoča se za
vezanje knjig.
„THE GRESHAIT
zavarovalno društvo za življenje v Londonu
Podruž. za Avstrijo:	Podruž.	za Ogersko:
DUNAJ, | PESTA,
(ilselastrnsso St. 1	|	Pran/ - Josefsplatz
v hiši društva. ! 5 in (i, v hiši društva.
Društvena aktiva dne
31.	decembra 1894 Letni dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1894	.	.
lzplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848)..............................
Mej letom 1894 je društvo izpostavilo 9233
polic z glavnico...........................
Prospekt« In tarif«, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predlogo daj« brezplačno
tf-cs* glavni zastop v Ljubljani
fr. 138,416.475
25,319,668
304,342.593
78,736.000
prt
Gvidonu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, štev. 3. II. nadstropje.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča	po	pošti.	'»*3
TRADE-MARKE.
RCHUTZMARKE.
Ubald pl. Trnkoczy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
Maria-Cel	priporoča:
Kapljice za želodec. Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucali d gld. 80 kr
Doktor Trnkoczy-jeve odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanji, skaženem želodci. Škatulja 21 kr, jeden zavojček s 6 škatuljarni velja 1 gld. 5 kr.
Angleški balzam, 1 steklenica 10 kr., tucat 1 gld., 5 tucatov i gld.
Ks* Za prsa:
Doktor Trnkoczy-jev zeliščini ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, na pr. pri kašlji.
Steklenica 56 kr, 6 steklenic 2 gld.
50 kr.
Za trganje:
Doktor Trnkoczy-jev cvet za trganje (Gicht-geist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokab. Steklenica stane 50 kr.,
6 steklenic 2 gld 25 kr.
Redilna štupa za živino
za notranjo potrebo pri kravah, konjih in prašičih.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr.,
5 zamotov samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu zil, otekanji nog, otrpnjenji v boku, v križi itd,, s kratka pri vunanjih boleznih in hibah. Steklenica 2 rabilnim navodom vred slane I gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred le 4 gld.
Vsa tu našteta zdravila se dobijo
v apoteki Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
MAT. GERBER-JEVA
(Josip C. Gerber)
bukvoveznica, in c. kr. zaloga šolskih knjig
največja zaloga slovenskih in nemških molitvenih knjig
v LJUBLJANI, Kongresni trg 4.
/ .
Naj večja in najcenejša
tvornica raznovrstnih stolov in klopij
za gostilne, kavarne, zasebna stanovanja, sprehajališča in vrtove, kopelišča, zavode, sploh za vsakovrstno uporabo, izdelana trpežno in lično, z lesenim ali pletenim sedežem
Andreja Boucon-a
v Ljubljani, Dunajska cesta
št. 7 (drugo dvorišče)
k- rt
o *
===== ! Domača tvrdka !
Andr. Druškovič
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 10,
priporoča v velikem izboru in po nizki ceni različne okove za okna in vrata, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, kakor vse pri stavbah potrebne stvari, priznano najboljši kamniški Portland- in 1'oman-cement, sklejni papir (Daclipappe), lepa in močna
  štedilna ognjišča --------------
in njih posamezna dela,
kuhinjsko orodje
v največjej izberi. Velika zaloga vsakovrstnih
petrolejskih svetilnic
od najbolj priprostih do najfinejših.	Ceneje
kot povsod drugod.
Velika izbera raznih ravnotežnic,
vodnjjiiiov'
za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z malimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesing8ste trombe, ventile in železna okova. — V veliki izberi so
0C4T" lepo pozlačeni nadgrobni križi
Za poljedelstvo vsake vrste orodja: posebno lepo, močno narejene pljuge in pljužna; železne in lesene brane itd.
Poštna naročila se takoj in vestno izvrše. — Ilustrovani ceniki križev in štedilnikov brezplačno in poštnine prosto.
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu
vil	vv	_	v
za cerkev, procesije in pogrebe,
gospodom trgovcem
voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20,40kg težkih prav po ceni. Za čebelarje
#3* izvrstni garantirani pitanec *§*-
v škatljah po 5 kr/, kg 5 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se mod v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno.
Zaloga in prodaja
§i brinja in brinjevca j§§
liter po I gld. 20 kr., medeno žganje liter po I gld. Vse je lastni izdelek
kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki' ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
-yj '9-5
svečar in lectar, trgovina z mčdom in voskom
v Ljubljani, Gledališčne ulice št. 10.
lvovarna
Bratov Rosler
priporoča
vležano, marčno in eksportno
tWQ>
priznano izvrstne kakovosti
Tropine, sladne cime
najboljša pica za živino.
Ceniki so na razpolago
-££3-
Leta 1895. izvarilo se je
55.000 Hktl. I
~
gogjgggro^gosi^goge^gose^'^
VcTVVCTV
Domača tvrdka ©
eesggg
Naj večja zaloga
izgotovljene obleke
za gospode, gospe in dečke
!U.
Slonove ulice - Ljubljana - Slonove ulice
  £>_
Velika izbera po
poljubnem kroju izvršene obleke
iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas.
Najoenejše nakupovanje dobro in trpežno izgotovljenih oblek
za lovce, turiste, potovalce,
različno prikrojenih zimskih sukenj, vrhnih sukenj, itd. za gospode; za gospe;
plaščev in plaščkov,
tudi s krznovino obloženih in obrobljenih.
V zalogi imava tudi najrazličnejše blago
ter vzprejemava naročila v
po izbranem blagu.
9 Nujna naročila v najkrajšem času.
	
	
cene ®
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Pri nizki ceni.	Pri	nizki	ceni.
IGNAC ZARGI
LJUBLJANA, sv. Petra cesta št. 8.
Priporoča svojo izborno zalogo pozamentriskega in mod- J nega blaga: potrebščine za krojače in šivilje, velika izbera + ovratnikov, kravat, srajc, predpasnikov, modercev, ♦ rokavic i. t. d.	J
-5-* Velika zaloga vencev ln šopkov. ^	J
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Največja zaloga Najnižje cene
Prevlake in popravila natančno in ceno.
L. Mikusch
tovarna solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Mestni trg 15.
Prekupcem so ceniki na razpolago.
r
J. Blasnikova tiskarna
v Ljubljani na Bregu št. 12
se priporoča sl. občinstvu v izvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuve rte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd.
Diplome za častne elane.
Tudi izvršuje edina v Ljubljani litogra-fiška dela v eni ali več barvah.
-<s< Yse po najnižji ceni okusno in hitro.
Nove kuharske bukve
cena 60 kr. po pošti 10 kr. več.
Živin ozdravništvo
cena 1 gld. 80 kr. po pošti 10 kr. več.
Nauk kako živini pomagati pri porodu
cena 50 kr. po pošti 5 kr. več.
V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije.
Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Tvornica in zaloga
najrazličnejšega pohištva
od preprostega do najelegantnejšega,
Ul zavod za dekoriranje :
Franc Doberlet-a
imejitelja zlat. križca s krono in zlatega križca
1
JAN. JAX v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Največja zaloga
šivalnih strojev.
Nizke cene. Ugodno plačevanje na obroke. Stari stroji se zamenjavajo. Popravila se izvršijo hitro, dobro in ceno.
Izbrana zaloga
najrazličnejših
triciklov, veloci-pedov, triciklov itd.
Ceniki
zastonj in franko.
m-:* r- -mm
Ul •&!Wr-
■*>*•* ET *£)% H?** < *rn"
m;H
m si*
H"!** ‘ŠMf
#****)!$ 30 P*
° w *
KiM-a-a-a--« £* _ a-a~g jg| « **gs
fy* **« P- “' *ai if^S' to a a- a*!
Ki n
.*. P ♦£. .ti
%% S a-a-a-
v--:- 2
■V *I* o *i* *’*>{«
f.-:-U_**K* fifi a*-i-a-TO
Jp-a-a-a-a-*
hStos* a*a-'4*
11 «111 s. **,*
p):Vl*	‘1* *!* *!*
~ **§ m'*!- S a*a# M:|- £ f+a-
Mfe* 3. -R-*
m» ’ •:•+❖
1.4'______•!•;'.•'H
^a-a-a-a-**
a-a-a*
**'*
a-a-a-
a#f
•!•*!*•!’
mm
v Ljubljani ključavničar Franc, nabrežje
priporoča izborno svojo zalogo natančno iz trpežne kovine izdelanih
štedilnih ognjišč,
ključev od aluminija,
kateri so za tri četrtine lažji nego ključi iz navadne kovine; dalje veliko zalogo
Sj Njega Svetost Š
Papež Leo XIII.
#.
w-
1 šft.
#
m
\m
'0
H
H
m
m.
i#|
;; sporočili so po svojem zdravniku 'fr |r^i prof, dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. Ficcoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničlče
tinkture za želodec.
^ Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi ’»?; sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bole-jfr havim l*ieeolijevo želodčno tinkturo.' katera krepča želodec. povečuje slast, pospešuje pre-bavljetije in telesno odprtje
Natočila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. 1’iceoli, lekarnar pri .,Angelu41 v Ljubljani na Dunajski cesti.
Tinktura za želodec bo od izdelovatolja v skatuljah po 12 in več steklenic raz-pošiljano. 12 steklenic z zavojem in vožniin listom stane 1 pid. 80 kr., lifi steklenic je on poštni zavoj. kateri ne presega o /.?/ in stane (i gld 2ii kr.
PoStnino plača p. n. naročnik.
Tinktura za želodec, komati za 10 kr., se dobi v lokami Piocoli pri »Angelu«, katera ima izključno založbo v Ljubljani.
i
m
H
H
;#
m
te
te
te
te
1
■m
tok«