Medijsko lastništvo Media Ownership MEDIA OWNERSHIP Impact on Media Independence and Pluralism in Slovenia and Other Post-socialist European Countries sandra b. hrvatin lenart j. kuèiæ brankica petkoviæ MEDIJSKO LASTNIŠTVO Vpliv lastništva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji in drugih post-socialistiènih evropskih drþavah sandra b. hrvatin lenart j. kuèiæ brankica petkoviæ 9 789616 455275 isbn 961-6455-27-3 9 789616 455275 isbn 961-6455-27-3 ovitek.indd 1 29.9.2004, 14:17:03 doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar Retorika begunske politike v Sloveniji breda luthar Politika teletabloidov darren purcell Slovenska drþava na internetu tonèi a. kuzmaniæ Bitja s pol strešice karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl Mi o Romih matevþ krivic, simona zatler Svoboda tiska in pravice posameznika breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ Mit o zmagi levice sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih sandra b. hrvatin Drþavni ali javni servis gojko bervar Svoboda neodgovornosti majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Njena (re)kreacija dragan petrovec Mediji in nasilje roman kuhar Medijske podobe homoseksualnosti other titles in the mediawatch series marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar The Rhetoric of Refugee Policies in Slovenia breda luthar The Politics of Tele-tabloids darren purcell The Slovenian State on the Internet tonèi a. kuzmaniæ Hate-Speech in Slovenia karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl We About the Roma matevþ krivic, simona zatler Freedom of the Press and Personal Rights breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ The Victory of the Imaginary Left sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Media Policy in Slovenia in the 1990s sandra b. hrvatin Serving the State or the Public gojko bervar Freedom of Non-accountability majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Making Her Up dragan petrovec Violence in the Media roman kuhar Media Representations of Homosexuality ovitek.indd 2 29.9.2004, 14:17:07 . slo.indd 1 29.9.2004, 14:17:43 . mirovni inštitut metelkova 6 si-1000 ljubljana e: info @ mirovni-institut.si izdajatelj: mirovni inštitut zbirka: mediawatch urednica: brankica petkoviæ medijsko lastništvo Vpliv lastništva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji in drugih post-socialistiènih evropskih drþavah avtorji: sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ prevod poglavja: Sklepi in priporoèila regionalne konference dušan rebolj lektor: jaka þuraj design: id studio tipografija: goudy & goudy sans, itc papir: notranje strani munken print 90g vol. 1,5, ovitek tocata mat 200g tisk: tiskarna hren © 2004 mirovni inštitut Izzid knjige sta omogoèila Open Society Institute in fresta see – program danskega zunanjega ministrstva. cip - Kataloþni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiþnica, Ljubljana 659.3:347.2 321.72:659.3 bašiæ-Hrvatin, Sandra Medijsko lastništvo : vpliv lastništva na neodvisnost in pluralizem medijev v Slove- niji in drugih post-socialistiènih drþavah / Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kuèiæ, Bran- kica Petkoviæ. - Ljubljana : Mirovni inštitut, 2004. - (Zbirka Mediawatch) Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: Media ownership : impact on me- dia independence and pluralism in Slovenia and other post-socialist European coun- tries / [translation Olga Vukoviæ] isbn 961-6455-27-3 1. Kuèiæ, Lenart J. 2. Petkoviæ, Brankica 3. Bašiæ-Hrvatin, Sandra: Media ownership 215531264 slo.indd 2 29.9.2004, 14:17:44 . sandra b. hrvatin, Fakulteta za druþbene vede, Ljubljana e: sandra.hrvatin@guest.arnes.si lenart j. kuèiæ, svobodni novinar e: lenart.kucic @ guest.arnes.si brankica petkoviæ, Mirovni inštitut, Ljubljana e: brankica.petkovic @ mirovni-institut.si MEDIJSKO LASTNIŠTVO Vpliv lastništva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji in drugih post-socialistiènih drþavah slo.indd 3 29.9.2004, 14:17:44 . slo.indd 4 29.9.2004, 14:17:44 . VSEBINA predgovor 7 regionalni pregled 9 1 uvod 10 2 zakonodaja: od zakonov v interesu drþave k zakonom v interesu drþavljanov 14 3 kako so se privatizirali mediji? 19 4 medijski trgi 23 5 vzporedni trgi 32 6 moèni posamezniki 35 6.1 medijski lastniki z interesi v drugih industrijskih panogah 35 6.2 medijski lastniki s politiènimi zvezami 36 6.3 medijski lastniki z znatnimi lastniškimi deleþi 37 7 neodvisnost medijev 39 7.1 regulacija neodvisnosti 39 7.2 kolektivne pogodbe 40 7.3 novinarske organizacije 42 7.4 pritiski na uredništva, korupcija in etika 42 7.5 raziskovalno novinarstvo 43 8 sklepi in priporoèila 45 slo.indd 5 6.10.2004, 10:05:13 . slovenija 49 1 uvod 50 2 vpliv lastninjenja na lastniško strukturo slovenskih medijev 53 3 primer medijskega lastninjenja èasopisa Delo 55 4 neuspešni poskusi ustanavljanja novih dnevnikov – nenavadno pojmovanje medijskega pluralizma 59 5 zakonodajni okvir za medijsko lastništvo 61 6 lastnišvo izbranih slovenskih tiskanih medijev 64 6.1 Delo 65 6.2 Dnevnik 65 6.3 Veèer 66 6.4 Mladina 67 6.5 Mag 68 6.6 spreminjanje lastniške strukture splošnoinformativnih dnevnih èasopisov 2000–2003 68 6.7 povezane lastniške strukture splošnoinformativnih dnevnikov 72 6.8 tisk in distribucija 76 7 kdo nadzoruje lastnike medijev? 78 8 najveèji radijski lastniki 80 9 lastniki osrednjih televizij 83 10 vpliv na neodvisnost medijev in poloþaj novinarjev 86 11 sklep 89 sklepi in priporoèila regionalne konference 91 slo.indd 6 29.9.2004, 14:17:44 7 Medijsko lastništvo PREDGOVOR V Sloveniji smo v okviru projekta Media Watch þe leta 2002 na podlagi analiz Sandre B. Hrvatin in Lenar- ta J. Kuèiæa zaèeli opozarjati na nevarnost koncentraci- je medijskega lastništva in probleme s sprejemanjem in uresnièevanjem uèinkovitih zakonskih ukrepov za omeje- vanje medijskega lastništva in zagotavljanje medijskega plu- ralizma. Leta 2003 smo predlagali regionalni raziskovalni in zagovorniški projekt, ki bi v razpravo o tej temi in o more- bitni potrebi po spremembi javnih politik na tem podroèju vkljuèil veè post-socialistiènih evropskih drþav. Projekt je bil odobren in ga je Mirovni inštitut v okviru Mreþe za pro- fesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (seenpm) vodil od julija 2003 do junija 2004. V tej knjigi objavljamo v slovenskem jeziku regionalni pregled, ki smo ga pripravili na podlagi poroèil iz vseh osem- najstih sodelujoèih drþav, poroèilo o Sloveniji in sklepe in priporoèila mednarodne konference, ki smo jo organizirali na koncu projekta. Namen regionalnega raziskovalno-zagovorniškega pro- jekta je bil raziskati medijsko lastništvo v drþavah jugovz- hodne Evrope in novih èlanicah Evropske unije iz srednje in vzhodne Evrope s poudarkom na zakonskih okvirih in mehanizmih izvajanja zakonskih doloèil, privatizaciji, last- niški strukturi osrednjih medijev in vplivu lastništva na plu- ralizem in neodvisnost medijev. Osemnajst raziskovalcev iz Albanije, Bosne in Herce- govine, Bolgarije, Hrvaške, Èeške republike, Madþarske, Estonije, Kosova, Latvije, Litve, Makedonije, Moldavije, Èrne gore, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije je od oktobra 2003 do februarja 2004 zbiralo in analiziralo relevantne podatke. Tako regionalni pregled in poroèilo o Sloveniji, kakor druga poroèila, objavljena na koncu raziskave, kaþejo poloþaj na koncu leta 2003 in zaèetku leta 2004. Ker so medijski trgi v teh drþavah zelo dinamièni in se lastniške strukture in število publikacij tako vsak dan spreminjajo, pa tudi ker se nenehno spreminja medijska zakonodaja, so nekateri po- datki v teh poroèilih v èasu objave þe zastareli. A ne glede na to so v njih jasno razvidni vzorci, ki vladajo pri delo- vanju medijskih trgov, ravnanju regulatorjev in lastnikov medijev oziroma pri njihovemu vplivu na medijski plurali- zem in neodvisnost. slo.indd 7 29.9.2004, 14:17:45 8 Medijsko lastništvo Regionalni projekt se je konèal z objavo in distribuci- jo izsledkov raziskave na spletu (glej ) in v knjigi v angleškem jeziku Media Ownership and Its Impact on Media Independence and Pluralism in z organizacijo mednarodne konference v sodelovanju s Svetom Evrope 11. in 12. junija 2004 na Ble- du (glej ). Do konca leta 2004 pa v drþavah, ki so so- delovale v raziskavi, partnerske organizacije in sodelujoèi raziskovalci objavljajo prevode izsledkov in organizirajo javne razprave. Projekt so podprli Medijski program Inštituta za odpr- to druþbo (Open Society Institute), fondacija Guardian in danski vladni program Fresta. Izveden je bil v partnerstvu z medijskimi centri in in- štituti, ki so èlani Mreþe za profesionalizacijo medijev v ju- govzhodni Evropi, in nekaterimi univerzitetnimi oddelki in podruþnicami Inštituta za odprto druþbo v obravnava- nih drþavah. Projektni svetovalni odbor je z izèrpnimi razpravami so- deloval pri snovanju in izvedbi projekta. Odbor so sestav- ljali Poul Erik Nielsen z Univerze v Aarhusu, Ian Wright in Mark Milner z Guardiana, Algirdas Lipstas z Inštituta za odprto druþbo ter Sandra B. Hrvatin s Fakultete za druþbene vede, ki je hkrati sodelavka Mirovnega inštituta. Projektno ekipo na Mirovnem inštitutu, ki je z entuziaz- mom razvila in vodila ta obširni regionalni raziskovalno-za- govorniški podvig, so sestavljali Brankica Petkoviæ, Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kuèiæ, Olga Vukoviæ, Søren Kloughart in Neva Nahtigal. Poroèila, izdelana v okviru tega projekta, in trud, ki je bil potreben za njihovo pripravo in predstavitev, izvirajo iz preprièanja, da medijsko lastništvo vse bolj narekuje odnos medijev do javnega interesa in drþavljanskih pravic. slo.indd 8 29.9.2004, 14:17:45 . REGIONALNI PREGLED sandra b. hrvatin & brankica petkoviæ slo.indd 9 29.9.2004, 14:17:45 10 Medijsko lastništvo 1 UVOD Noam Chomsky v knjigah, èlankih in javnih nasto- pih nenehno ponavlja preprosto trditev: za analizo devia- cije medijev v zahodnih drþavah ni potrebna teorija zarote. Pešèica posameznikov in korporacij, ki ima danes v lasti veliko veèino medijev, je do svojega medijskega lastništva prišla z odkrito podporo politiènih elit drþav, v katerih delu- jejo. Na naivno novinarsko vprašanje »Kako elita kontroli- ra medije?« Chomsky odgovarja: »Kako kontrolira General Motors? T o ni vprašanje. Eliti ni treba kontrolirati General Motorsa, saj je njena last.« 1 Za analizo medijskega lastništva in, posledièno, koncen- tracije medijev, je treba poznati prava vprašanja. Medijska koncentracija ni znaèilnost današnjih druþb. Novo je sko- raj »incestuozno razmerje med politiko in mediji«. Politiki uporabljajo (in zlorabljajo) medije za lastno politièno pro- mocijo. Brez medijske podpore danes skoraj ni mogoèe biti na oblasti. Na drugi strani pa medijski lastniki uporablja- jo svoje medije za promocijo in podporo lastnih politiènih stališè in politike za doseganje svojih zasebnih (korporativ- nih) interesov. Odgovor na vprašanje, kdo so medijski last- niki, je hkrati odgovor na vprašanje, kdo ima moè? T esna prepletenost medijskega, politiènega in ekonom- skega kapitala (vèasih v eni in isti osebi) je skupna znaèilnost drþav èlanic eu in vseh osemnajstih drþav vzhodne in sred- nje Evrope, ki so bile vkljuèene v analizo. Prièujoèi pregled poskuša predstaviti nekatere temeljne znaèilnosti medijskih trgov drþav vzhodne in srednje Evrope in jih umestiti v kon- tekst razprav o medijski koncentraciji, ki trajajo v Evropski uniji þe veè kot eno desetletje. Pregled tako opisuje obdobje »medijske tranzicije«, naèine privatizacije medijev, pravni okvir, znotraj katerega mediji delujejo, trenutno stanje na medijskih trgih, daje podatke o najveèjih lastnikih medijev in njihovih formalnih in neformalnih politiènih povezavah in predvsem ugotavlja posledice medijske koncentracije za neodvisnost medijev. Drþave vzhodne in srednje Evrope se pri medijskih spremembah »zgledujejo« po praksah, ki so znaèilne za razvite, demokratiène evropske drþave. Išèejo jasne »evropske standarde« prav na podroèju omejevanja koncentracije, zagotavljanja medijskega pluralizma in ne- odvisnosti medijev in novinarjev. In kakšno je »evropsko« stališèe do teh problemov? Kakšno je stališèe evropskega 1 Glej Halimi, Serge. 2002. Novi psi èuvaji. Mediawatch/Maska, Ljubljana, str. 41–2. slo.indd 10 29.9.2004, 14:17:45 11 Regionalni pregled parlamenta (ep), evropske komisije (ek) in Sveta Evrope? Tri evropske institucije in vsaj dve stališèi. Prav pri medijski koncentraciji so se spopadli mnenja in interesi ep in ek. Po prvih zahtevah ep v zaèetku devetdese- tih, dveh delovnih verzijah direktiv, številnih posvetovanjih, javnih razpravah in izjemno moènem lobiranju predstavni- kov medijske industrije je morala evropska komisija leta 1997 priznati popolni neuspeh svoje politike na tem podroèju. V resoluciji iz leta 1990 o medijskih prevzemih in spo- jitvah je ep izrecno poudaril, »da so omejitve na podroèju medijske koncentracije kljuènega pomena ne samo zaradi ekonomskih razlogov temveè, predvsem, kot sredstvo za- gotavljanja razliènosti informacij in svobode tiska«. 2 To stališèe je ep še potrdil v resoluciji iz leta 1994, s katero po- ziva komisijo, da oblikuje direktivo, ki bo regulirala tako lastniške strukture kakor vsebino te kulturne industrije na panevropski ravni. ep meni, da je medijski pluralizem »te- meljni element oblikovanja Evropske unije v skladu z za- htevami demokratiène druþbe« (ep, 1994: §n). 3 Po mnenju parlamenta mora krepitev konkurenènosti evropskih me- dijev spremljati tudi krepitev ekonomskega in kulturnega pluralizma na tem podroèju. ep vseskozi poudarja, da lahko koncentracija medijev vpliva na svobodo izraþanja tako me- dijev kakor drþavljanov. Na te probleme je ep spet opozoril komisijo leta 2004. Aprila je ep objavil Poroèilo o moþnosti kršitve svobode izraþanja in obvešèanja v Evropski uniji, in še posebno v Italiji. 4 Poroèilo je pripravil odbor za drþavljanske svobošèine in pravice, pravosodje in notranje zadeve ep. Opisuje raven medijskega pluralizma v osmih drþavah s po- udarkom na dramatiènih razmerah v Italiji. ep je imel 21. aprila 2004 burno razpravo o poroèilu in je sprejel sklep, v katerem poziva evropsko komisijo, naj pripravi predlog di- rektive o varstvu medijskega pluralizma v Evropski uniji. Standardi na tem podroèju obstajajo in niso samo evrop- ski, temveè univerzalni. Evropska konvencija o èlovekovih pravicah zagotavlja v 10. èlenu svobodo izraþanja in infor- miranja upoštevajoè naèelo neodvisnosti medijev. Doloèbe o medijskem pluralizmu vsebuje tudi protokol k Evropski konvenciji o èezmejni televiziji. Èlen 11 Listine o temeljnih 2 Resolucija »Resolution on Media Takeovers and Mergers«, oj c 68/137-138. 15. fe- bruar 1990. 3 Resolucija »Resolution on the Commission Green Paper ‘Pluralism and Media Con- centration in the Internal Market’«, oj c 44/179, 14. februar 1994. 4 Poroèilo » Report on the risks of violation, in the eu and especially in Italy, of free- dom of expression and information«, št.. A5-0230/2004, pe 339.618, Rapporteur Jo- hanna L.A. Boogerd-Quaak. Glej . slo.indd 11 29.9.2004, 14:17:45 12 Medijsko lastništvo pravicah v Evropski uniji (2000/c 364/01) pravi v drugem odstavku: »Svoboda in pluralizem medijev morata biti spo- štovana.« Priporoèilo Sveta Evrope št. (99)1 odbora mini- strov drþav èlanic o ukrepih za promocijo medijskega plura- lizma doloèa naj »drþave èlanice sprejemajo takšne zakonske ukrepe, ki bi prepreèevali ali onemogoèali koncentracijo ki bi lahko ogroþala medijski pluralizem na nacionalni, regio- nalni ali lokalni ravni«. Svoboda izraþanja je temeljna pravica vsakega posamez- nika. Je pravica, ki ni geografsko doloèena. Enako »pripada« drþavljanom drþav èlanic eu in drþavljanom drþav vzhodne in srednje Evrope. Brez svobode izraþanja in svobode medijev ni demokracije. Zakaj je torej treba regulirati lastništvo medijev? Zakaj je treba postaviti omejitve? Zato, ker lastniki lahko (in to je dovolj) vplivajo na njihovo vsebino. Njihovi motivi so lahko politièni, ideološki, osebni ali komercialni. Rezultat je v vseh primerih enak. Lastniki doloèajo vsebino, ki nam jo mediji ponujajo. Serge Halimi se v svoji knjigi Novi psi èuvaji sprašuje, kako si je mogoèe misliti, da bo kdo kupil sredstvo, s katerim se da vplivati, in se hkrati odrekel temu, da bi vplival na njegovo usmeritev (Halimi, 2002: 52)? Manj lastnikov pomeni manj razliènih vsebin. Za razliène vsebine je treba imeti razliène lastnike, kar pomeni, da je pluralnost v medijih mogoèe zagotoviti s pluralnostjo lastništva. Koncentracija medijev vpliva na medijsko vsebino in novinarstvo samo. V medijih prevladuje »ubogljivo« (Halimi) oz. trþno naravnano (market-driven) novinarstvo (McManus), v katerem so interesi lastnika in oglaševalcev pred interesi drþavljanov. Marsikatera medijska vsebina je samo ozadje za propagiranje oglaševalskih ali sponzorskih izdelkov in storitev. Cenzura je v tem primeru veliko bolj uèinkovita, ker so interesi lastnika enaki interesom »infor- macije«. Raziskovalno novinarstvo in raziskovalne novi- narske zgodbe obstajajo samo še v redkih medijih. Lastniki medijev imajo novinarje za nepotreben strošek. Raciona- lizacijo poslovanja v medijih obièajno spremljajo zmanjše- vanje števila novinarjev, zniþevanje plaè in nespoštovanje kolektivnih novinarskih pogodb. Neodvisnost medijev in novinarjev je v tem trenutku v rokah njihovih lastnikov, posledièno tudi svoboda izraþanja vsakega posameznika. Ta regionalni pregled temelji na poroèilih in analizah poloþaja medijev v osemnajstih evropskih drþavah: Albani- ji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Èeški, Èrni gori, Estoni- ji, Hrvaški, Kosovu, Latviji, Litvi, Madþarski, Makedoniji, slo.indd 12 29.9.2004, 14:17:46 13 Regionalni pregled Moldaviji, Poljski, Romuniji, Slovaški, Srbiji in Sloveniji. Poroèila so izdelana v okviru regionalnega projekta, ki ga je vodil Mirovni inštitut in so objavljena v knjigi Media Owners- hip and Its Impact on Media Independence and Pluralism. Številni primeri, zbrani v tej knjigi, jasno opozarjajo, da koncentracija medijev ogroþa pluralizem. T o je hud pro- blem v vseh evropskih drþavah. Tiste, ki mislijo, da v za- hodni Evropi poloþaj ni tako slab, kot je vzhodni in srednji, je treba opomniti: De te fabula narratur. Tudi o tebi pripo- veduje ta knjiga. 5 5 To je parafraza stavka, ki ga navaja K. Marx v predgovoru k prvi izdaji Kapitala (Kritika politiène ekonomije), ki se glasi: Èe bi pa nemški bralec farizejsko skomi- gal z rameni nad poloþajem angleških industrijskih in poljedelskih delavcev, ali se optimistièno tolaþil, èeš v Nemèiji še zdaleè ni tako hudo, mu moram reèi: Da te fa- bula narratur! [O tebi pripoveduje zgodba!]. Glej Marx, Karl 1961. Kapital, Cankar- jeva zaloþba, Ljubljana, str. 10. slo.indd 13 29.9.2004, 14:17:46 14 Medijsko lastništvo 2 ZAKONODAJA: OD ZAKONOV V INTERESU DRÞAVE K ZAKONOM V INTERESU DRÞAVLJANOV Po spremembah politiènega sistema konec 80. in v zaèetku 90. let so morale drþave srednje in vzhodne Evrope spremeniti omejevalno zakonodajo na medijskem podroèju. Eno od temeljnih vprašanj je bilo, kako medijem v drþavni lasti ali pa v lasti politiènih organizacij doloèiti novega last- nika. Drþava oziroma politiène organizacije nikoli niso bili lastniki medijev v pravem pomenu besede. Drþavno lastni- štvo nikoli ni bilo kapitalskega tipa. Drþava ni bila zainter- esirana za dobièek, temveè izkljuèno za nadzor nad medij- sko vsebino. V ta namen so se lastninske pravice izvrševale kot pravice dostopa do informacij. Zato tudi medijski trg ni bil trg v pravem pomenu besede. Zakonitosti delovanja medijskega »trga« je neposredno doloèala in nadzorova- la drþava z doloèanjem (subvencioniranjem) cene papirja, cene èasopisov, razmer distribucije in monopola nad pode- ljevanjem frekvenc. Podatki o nakladah èasopisov ali pa številu prodanih radijskih in televizijskih sprejemnikov so bili samo statistièni podatki, ki so dokazovali, da so mediji, vsaj formalno, dostopni drþavljanom. Drþavo ni zanimal ekonomski dobièek, je pa vsekakor bila zainteresirana za politièni dobièek oz. vpliv. V veèini drþav so zakoni onemogoèali samostojno ustanavljanje me- dijev (èasopisi so bili veèinoma podvrþeni zelo natanènem sistemu podeljevanja licenc), imenovanje odgovornih in glavnih urednikov je bil mehanizem za zagotavljanje politiène lojalnosti, na radiodifuznem podroèju pa je imel popoln monopol sistem drþavnega radia in drþavne televi- zije. Temu lahko dodamo še omejevanje svobode izraþanja (tudi svoboda javno izraþene besede je bila monopol drþave) z raznimi formalnimi in neformalnimi oblikami poseganja v novinarsko delo. Cenzura je v praksi delovala kot izjemno zapleteni sistem »najrazliènejših prvin od zakonskih prepo- vedi ‘sovraþne propagande’ in širjenja ‘vznemirljivih vesti’ prek ideoloških groþenj in odloèitev neformalnih oblastnih skupin v obèilih do psihološkega izsiljevanja novinarjev in javnih besednikov itn.«. 6 6 Jugoslovanski zakon o javnem obvešèanju iz 80. let prejšnjega stoletja je tako prepo- vedoval razširjanje »neresniènih« vesti, pri èemer je drþava (skozi svoje institucije) »arbitrirala« med resnico in neresnico, ki je bila objavljena v medijih. Glej Moènik, Rastko 1984. »V boju za svobodo javne besede – danes«, predgovor v Marx, Karl in Engels, Friedrich, Cenzura in svoboda tiska, Ljubljana. krt (str. 7-25). slo.indd 14 29.9.2004, 14:17:46 15 Regionalni pregled Prièakovati je bilo, da bodo drþave po spremembi politiènega sistema zaèele tudi hitro spreminjati medij- sko zakonodajo. Zgodilo se je ravno nasprotno. Medijski zakoni so se sprejemali zelo poèasi, brez vizije, kakšna naj bi bila regulacija na tem podroèju. Razlogi so bili deloma »zgodovinske« narave: izkušnja z restriktivno zakonodajo v preteklosti, ki je medije nadzorovala na organizacijski in vsebinski ravni, in vloga, ki so jo imeli mediji (kot del ci- vilne druþbe) v èasu politiènih sprememb. Zelo kratek èas ni bilo konXiktnega odnosa med interesi javnosti in interesi drþave. V veèini drþav je prevladalo mnenje, da se prido- bljena svoboda izraþanja ne sme nadomestiti z omejevalno medijsko zakonodajo. Razprave so torej izhajale iz predpo- stavke, da je (vsakršna) medijska zakonodaja nepotrebna, kar pomeni, da je treba medije popolnoma prepustiti re- gulaciji (po takratnem preprièanju) ideološko in politièno »nevtralnega« trga. Zato je veèina drþav zaèela posegati v medijsko sfero, šele ko so se pokazali uèinki trþne regulaci- je. Þal, prepozno. Nihanje med natanèno regulacijo in deregulacijo oz. li- beralizacijo se najbolje vidi v nenehnih posegih v sprejeto medijsko zakonodajo. V Bolgariji je bil zakon o radiu in te- leviziji (sprejet leta 1998) v zadnjih šestih letih spremenjen devetkrat – dvakrat leta 1999, enkrat leta 2000, trikrat leta 2001, dvakrat leta 2002 in enkrat leta 2003. Posegi v zakon pa opozarjajo na oèitno prizadevanje drþave po vzpostavlja- nju (ponovnega) nadzora nad mediji. Hrvaški medijski za- koni so se v zadnjem desetletju spremenili enajstkrat, med njimi zakon, ki regulira delovanje javnega servisa, osemkrat. Sedanji generalni direktor Hrvaške radiotelevizije (hrt) je v svojem mandatu »doþivel« trikratne spremembe zakona, ki so med drugim korenito spremenile sestavo sveta javne- ga servisa kot najvišjega organa upravljanja in nadzora – od sveta, katerega èlane je imenovala politika, potem sveta, se- stavljenega iz posameznikov, ki so jih vse imenovala razna civilnodruþbena zdruþenja (kot predstavniki javnega inter- esa) do zadnjega, ki je bil kompromisna rešitev politiènih interesov, zastopanih v parlamentu. V Estoniji so v zadnjih petnajstih letih pripravili štiri medijske zakone, pa ni bil sprejet niti eden. Predlogi zakona so imeli razliène cilje. Nekateri so poskušali deWnirati, kaj naj mediji poèno, dru- gi pa so hoteli medijem doloèiti, da objektivno poroèajo in predstavljajo interese raznih skupin v druþbi. Èeprav estonske medije posredno regulira deset zakonov, se na- nje neposredno nanaša samo zakon o radiodifuziji (sprejet slo.indd 15 29.9.2004, 14:17:46 16 Medijsko lastništvo leta 1994). Zakon o radiodifuziji pa je bil sprejet dve leti potem, ko je bila veèina zasebnih radiodifuznih podjetij þe ustanovljena. Tudi ta zakon so do danes veèkrat dopolnili oz. spremenili. Med neuspele poskuse sprejemanja medijske zakonodaje lahko štejemo tudi pripravo zakona, ki bi reguliral tiskane medije. Leta 1995 je estonsko ministrstvo za kulturo pri- pravilo predlog zakona, po katerem bi vpeljalo sistem regi- stracije (licenciranja) ustanavljanja novih publikacij v tuji lasti. Zaradi nasprotovanja medijske skupnosti zakon nikoli ni bil poslan v formalno proceduro. V Moldaviji je bil zakon o tisku (sprejet leta 1994) osem- krat spremenjen. Veèina sprememb se je nanašala na regu- lacijo lastninskih odnosov. Moldavski zakon o tisku in av- diovizualni zakon ne poznata lastnika, temveè ustanovitelja oz. soustanovitelja. Iz tega sledi, da tudi besedilo zakonov ne uporablja pojmov, kakršna sta lastništvo ali koncentracija. Od sedemnajstih amandmajev se je samo eden neposredno nanašal na lastništvo oz. prepoved navzkriþnega lastništva med telekomunikacijsko in radiodifuzno dejavnostjo. Spre- jeti zakonski èlen je moldavsko ustavno sodišèe zavrnilo, ker da omejuje svobodo izraþanja. Dvanajsto poglavje zakona o tisku pod naslovom »Wnan- ciranje« je bilo spremenjeno štirikrat (leta 1995, 1998, 1999 in 2001). Prvi poseg v zakon (iz leta 1995) je dovoljeval, da tisku pomagajo tuje Wziène in pravne osebe. Amandma iz leta 2001 pa je prepovedal vladam drugih drþav, da po- magajo moldavskem tisku, razen v primerih, ko je to ureje- no z dvostranskim sporazumom. To zakonsko iniciativo je v parlamentarno razpravo in postopek sprejemanja poslala in podprla nova parlamentarna veèina. Avdiovizualni zakon (sprejet leta 1995) je bil dopolnjen oz. spremenjen sedem- krat. Najveè sprememb je zakon doþivel leta 1999 z uvedbo doloèbe o 65-odstotnem deleþu programskih vsebin v romun- skem jeziku na vseh radijskih in televizijskih postajah. Reèemo lahko, da so zakonodajo pogosto spreminjali brez jasne predstave, kakšne bodo posledice novih zakonskih re- šitev. V nekaterih primerih pa se je zakonodaja spreminjala tudi zato, ker ni bilo politiène volje za implementacijo þe spre- jetih zakonov. T ako so spremembe prinašale dodatne teþave pri vzpostavljanju razmer za uèinkovito delovanje vseh insti- tucij, ki bi morale skrbeti za implementacijo zakonov. Opisanim teþavam je treba dodati še eno, ki je bila re- zultat nepripravljenosti novih drþav na nastale politiène spremembe. V nekaterih drþavah je prevladalo preprièanje, slo.indd 16 29.9.2004, 14:17:47 17 Regionalni pregled da medijskih zakonov sploh ne potrebujejo, v drugih pa so novi predlogi zakonov nastali kot mešanica doloèb in reši- tev v »primerljivih« evropskih drþavah. Enako so bile nepri- pravljene razne evropske institucije, ki so na drþave vzhod- ne in srednje Evrope gledale kot na nekakšen uniformen »vzhodni sistem«. Res je, da je bila veèini drþav skupna komunistièna oz. socialistièna druþbena ureditev, a ta se je v praksi zelo razlikovala. Med drþavami so bile velike razlike v pravni ureditvi, imele so razliène medijske sisteme in na koncu razlièno novo oblast, ta pa ni bila pripravljena ena- ko hitro demokratizirati medije. Tako so se tistim drþavam, ki so zaprosile za »pomoè« pri sprejemanju nove medijske zakonodaje, ponujali popolnoma neustrezni »modeli«, ki so poskušali nanje »cepiti« posamezne rešitve (ali pa kar zakone v celoti), ki so þe obstajale v drþavah èlanicah eu. Nastajali so predlogi medijskih zakonov, ki so bili popolnoma nepri- merni in neprilagojeni potrebam drþav. Albanski primer je tipièni primer uvajanja »neustreznih« ukrepov, ki sicer de- lujejo v drþavi, iz katere so bili vzeti, ustvarjajo pa številne probleme v drþavi, ki jih je sprejela. Leta 1993 sprejeti al- banski zakon o tisku je bil napisan s Wnanèno pomoèjo nem- ške Fundacije Friedrich Ebert na podlagi priporoèil neod- visnih ekspertov po vzoru zakona ene od nemških deþel. Pri pisanju novega zakona sploh niso upoštevali zgodovinskega razvoja in posebnosti albanske druþbe oz. njenega skrajno nerazvitega (in v preteklosti popolnoma nadzorovanega) medijskega sistema. Tako je nastal zakon, ki ga je medijska skupnost (izkljuèena iz procesa priprave zakona) oznaèila za omejevalnega. Zakon iz leta 1993 je nadomestil novi iz leta 1997, ki vsebuje samo splošno doloèbo: »Tiskani mediji so svobodni. Svoboda tiska je zašèitena z zakonom.« V kontekstu prej povedanega lahko razumemo izjavo al- banskega poslanca in pesnika Preca Zogaja, ki v Indexmedia (št. 1, 2002) ugotavlja, da so se albanski mediji znašli v si- tuaciji »ko obstaja svoboda tiska, ne pa tudi svobodni tisk«. V nasprotju s tiskanimi mediji, ki so bili skorajda v celoti prepušèeni regulaciji trga, se je drþavni vpliv na radiodifuz- nem podroèju nadaljeval. T ako so v veèini drþav ustanovili posebne regulatorne institucije, ki naj bi skrbele za podelje- vanje frekvenc v javnem interesu in nadzorovale delovanje radijskih in televizijskih postaj v skladu s sprejeto zakono- dajo. Prva teþava je bila ta, da so bile veèinoma ustanov- ljene prepozno, ko je drþava þe sprejela najbolj pomembne odloèitve. Do leta 2000, ko je bila ustanovljena komisija za radio in televizijo, je imela Litva striktno reguliran javni slo.indd 17 29.9.2004, 14:17:47 18 Medijsko lastništvo servis in skorajda popolnoma nereguliran zasebni – komer- cialni sektor. Do ustanovitve komisije je veèina radijskih in televizijskih postaj delovala samo z ustanovitvenimi cer- tiWkati, ki sploh niso regulirali njihove temeljne dejavnosti – oddajanja radijskih in televizijskih programov. V Slove- niji je od leta 1990 pa do sprejema zakona o javnih glasi- lih (1994) in še mesece po njem pristojni organ (republiški organ za telekomunikacije) dodeljeval radiodifuzne kana- le, pa èeprav za to ni bilo dejanske zakonske podlage. Pod masko demokratizacije in pritiska javnosti so marca 1993 zaèeli podeljevati frekvence predvsem komercialnim me- dijem. Nekaj dni pred sprejetjem zakona so bile razdeljene vse pomembne frekvence, torej tiste, ki segajo na najširše obmoèje. Novo ustanovljeni nadzorni organ za podroèje radiodifuzije – svet za radiodifuzijo, ki naj bi po doloèilih takratnega zakona skrbel za podeljevanje frekvenc, je tako »podedoval« izèrpan frekvenèni fond, neurejene lastnin- ske razmere v novo ustanovljenih medijih in neveljavne (in neobstojeèe) programske naèrte, na podlagi katerih so postaje pridobile dovoljenja. Ustanovljeno je bilo regula- cijsko telo, ki na oblikovanje razvoja radiodifuzije v Slove- niji ni moglo vplivati. Sicer formalno neodvisne institucije s številnimi pristoj- nostmi na podroèju radiodifuzije – od podeljevanja frekvenc, sprejemanja številnih podzakonskih aktov do nadzora de- lovanja izdajateljev – imajo pri svojem delu velike teþave. T emeljni element doloèanja neodvisnosti takšnih institucij je naèin imenovanja njihovih èlanov. V Albaniji potrjuje sedemèlanski svet parlament na predlog predsednika (enega èlana) in politiènih strank (pozicije in opozicije). V Bolga- riji imenujejo èlane sveta za elektronske medije politiène stranke (glede na moè) v parlamentu in predsednik. V Slo- veniji predlagajo sedemèlanski svet civilnodruþbene insti- tucije (univerza, društvo novinarjev, gospodarska zbornica in kulturna zbornica), imenuje pa ga parlament. V Srbiji se je implementacija zakona o radiodifuziji (sprejet leta 2002) ustavila prav pri imenovanju èlanov agencije za radiodifuzi- jo. Parlament kot najvišje zakonodajno telo je v prejšnjem sklicu imenoval dva èlana tako, da je kršil doloèbe zakona, ki jih je sam sprejel. Politièno imenovane regulacijske insti- tucije bodo najprej odgovorne politiki in šele potem javno- sti, v interesu katere naj bi delovale. Nanje se pritiska tudi z nezadostnim Wnanciranjem (Hrvaška, Slovenija), potrjeva- njem letnih poroèil (Albanija, Poljska) ali pa neuèinkovitim nadzorom (premalo zaposlenih). slo.indd 18 29.9.2004, 14:17:47 19 Regionalni pregled 3 KAKO SO SE PRIVATIZIRALI MEDIJI? Eden od temeljnih problemov spremembe medijskega sistema v post-socialistiènih drþavah srednje in vzhodne Evrope je bil doloèanje lastništva delujoèih medijev. Me- diji so tako bili v lasti drþave (drþavni radijski in televizij- ski sistemi), politiènih organizacij in zdruþenj, ali pa so bili (nekdanja Jugoslavija) v druþbeni lasti. Na naèelni ravni je deloval politièni konsenz, da se delovanje medijev prepusti trgu, zato njihova privatizacija (vsaj v zaèetku) ni bila nad- zorovana. V veèini drþav se je privatizacija zaèela spontano. Sledila je drþavno vodena privatizacija in se konèala z raz- prodajo medijev, ali pa tako, da je veliko medijev ostalo v drþavnih rokah ali v lasti raznih paradrþavnih skladov. Na kratko: mediji so bili razprodani ali so po koncu lastninje- nja postali last drþave. Veèina èeških medijev je bila privatizirana v èasu spon- tane privatizacije (od leta 1990 do 1992) in potem v obdo- bju drþavno vodene privatizacije (1992–1994). Leta 1993 ni bilo veè medijev v drþavni lasti. Èeška je bila tudi prva drþava v srednjevzhodni Evropi, ki je privatizirala televizij- sko frekvenco z nacionalno pokritostjo in jo podelila zaseb- nemu lastniku (TV Nova, 1993). Novi medijski lastniki, ki so do lastninskih deleþev prišli v èasu spontane privatizacije, so nujno potrebovali strateške partnerje, ki bi bili priprav- ljeni vloþiti denar v nadaljnji razvoj medija. Sami namreè potrebnega kapitala niso imeli. Novinarji in nekdanji za- posleni so svoje veèinske deleþe v medijih prodajali, kako se je dvigala njihova cena na trgu. Privatizacija medijev v drþavni lasti je v Estoniji traja- la pribliþno pet let (od leta 1991 do leta 1996). Leta 1997 je v drþavni lasti ostalo samo nekaj èasopisov, namenjenih specializiranemu obèinstvu. Na zaèetno fazo privatizacije je deloma vplivala neaktivnost drþave. V trenutku, ko drþava ni bila veè sposobna oskrbovati èasopisov v svoji lasti z nuj- no potrebnimi sredstvi (pomanjkanje tiskarskega papirja), so èasopisi sami ustanovili posebne komercialne oddelke; njihova naloga je bila, da z denarjem, pridobljenim od ogla- ševanja, na sivem trgu kupujejo nujno potrebni tiskarski papir. Sèasoma so se privatno vodeni mediji, formalno si- cer še zmeraj v lasti drþave, hoteli privatizirati. T udi èe se je drþava otresla vsakršne ekonomske odgovornosti za »svojo« medijsko lastnino, to ne pomeni, da se je popolnoma od- povedala moþnostim vplivanja – pritiski na novinarje so se nadaljevali. Med novinarji je tako prevladalo preprièanje, slo.indd 19 29.9.2004, 14:17:47 20 Regionalni pregled da je zaradi varstva svobode izraþanja in zagotavljanja ne- odvisnega novinarskega dela najboljši naèin privatizacije prodaja medijev uredništvu. Tako se je, recimo, privatiziral Postimes, ki se je postopoma razvil v Eesti Media, najveèjo medijsko hišo v Estoniji. Danes, deset let po konèani pri- vatizaciji, oznaèujejo nekateri medijski analitiki opravljeno privatizacijo za razprodajo (away-tisation). V nasprotju z nacionalnimi dnevniki je lokalne in re- gionalne doletela èisto drugaèna usoda. Veèino so kratko malo »oddali« v upravljanje lokalnim oblastem. Proces nji- hove privatizacije (do konca leta 1996) so spremljali števil- ni konXikti. Lokalni politiki so se odkrito vmešavali v no- vinarsko delo. Nekateri so šli tako daleè, da so na poloþaje odgovornih urednikov imenovali kar lokalne politiène ve- ljake. Privatizacija lokalnih èasopisov pa se je konèala z nji- hovo razprodajo, veèinoma velikim medijskim podjetjem v lasti tujega kapitala. Tudi v Latviji je bila privatizacija najprej spontana in šele potem pod nadzorom drþave. Pri spontani privatizaci- ji se je zastavilo vprašanje doloèanja formalnih lastninskih pravic. »Nova« drþava je prevzela vso drþavno lastnino »nekdanje« drþave (z mediji v drþavni lasti vred), ostalo pa je vprašanje lastništva komunistiène stranke in z njo po- vezanih organizacij. Privatizacija medijev, ki so bili v lasti komunistiène stranke, se je tako zaèela in konèala, preden se je drþava sploh odloèila, èigava last so. Drugi krog priva- tizacije se je zaèel leta 1992 s sprejemom zakona o privatiza- ciji. V skladu s doloèili tega zakona se je privatiziral najveèji latvijski dnevni èasopis Diena. Šele šest let pozneje (1998) je drþava zaèela privatizirati najveèje tiskarne. In prav na podroèju distribucije se je koncentracija nadaljevala, ne da bi se bil proces odpravljanja monopola sploh zaèel. V Litvi se je privatizacija tiskanih medijev zaèela v zaèetku 90. let s tihim soglasjem vlade, da se bo iz njih umaknila. V veèini primerov so novinarji in zaposleni po- stali lastniki privatiziranih èasopisov. Nekaj let pozneje, ko se je cena èasopisov na trgu zvišala, je veèina prodala svoje delnice novim lastnikom – velikim zaloþniškim hišam ali pa tujim lastnikom. Na Madþarskem je spontani privatizaciji sledila priva- tizacija, utemeljena na zakonodaji. Spontana privatizacija, ki so jo pogostokrat oznaèevali za škandalozno, je prinesla manj nepravilnosti kot drþavno vodena. Najveèji škandali so se dogajali prav pri privatizaciji najveèjih nacionalnih medijev v skladu z sprejeto zakonodajo. slo.indd 20 29.9.2004, 14:17:48 21 Regionalni pregled V nasprotju z veèino drþav, kjer se je privatizacija zaèela spontano, so drþavne institucije na Poljskem izbrale model drþavno usmerjene privatizacije. Model privatizacije tiskanih medijev se lahko ugotavlja na primeru privatizacije najveèje izdajateljske organizacije rsw (Delavsko-izdajateljske koope- rative), ki je dominirala na Poljskem trgu tiskanih medijev v zadnjih 40 letih. Konec 80. let je bila rsw ena najveèjih medijskih hiš te vrste v srednji Evropi. Pravni okvir za pri- vatizacijo je bil podan z aktom o likvidaciji iz leta 1991. Ves postopek privatizacije pa je vodila posebna komisija za lik- vidacijo, ki jo je imenoval predsednik vlade. Komisija je pri svojem delu ravnala po treh temeljnih strategijah: prenos lastništva èasopisov in revij zdruþenjem zaposlenih (za to je bilo treba pridobiti soglasje veè kot polovice novinarjev, ki so morali v nakup investirati vsoto v višini treh meseènih plaè), prodaja èasopisov in revij privatnim lastnikom ter »vrnitev« izkupièka od preostalega premoþenja v drþavno blagajno. Na zaèetku svoje dejavnosti je komisija nadzoro- vala 178 èasopisov in revij. Od teh jih je bilo 71 »proda- nih« novinarjem ( med prodanimi èasopisi sta bila tudi dva vodilna politièna tednika), 104 privatnim lastnikom, trije preostali pa so bili vrnjeni pod nadzor Wnanènega ministr- stva. Komisija je leta 2000 oddala svoje zakljuèno poroèilo (sprejel ga je minister za Wnance) in formalno konèala svo- je delo z odlokom predsednika vlade o prenehanju njenega delovanja. Pokazalo se je, da je bil primarni rezultat dela komisije razbitje drþavnega velikana in ne zagotovitev raz- mer za razvoj pluralnega medijskega prostora. Na Slovaškem ne moremo govoriti o modelu privati- zacije. Vsi tiskani mediji so bili predmet moènega interesa vlade, èe ne þe na zaèetku prodaje, pa pozneje pri dostopu do distribucijske mreþe in tiskarn. Najveèja distribucijska mreþa z monopolnim poloþajem je bila privatizirana leta 1998 (šest mesecev pred volitvami). Novi lastniki so po- stali posamezniki zelo blizu vladajoèi stranki. V Albaniji privatizacije na medijskem podroèju sploh ni bilo, tako da med današnjimi medijskimi lastniki ni no- vinarjev, urednikov oz. nekdanjih zaposlenih v medijskih hišah. Zerri i Popullit, najveèji strankarski èasopis iz prejšnje- ga reþima, je še zmeraj v lasti socialistiène stranke. Albanski urad za varstvo konkurence, ki ima pristojnosti za izvajanje nadzora nad cenami èasopisov, tega nadzora ne more izva- jati nad strankarskimi èasopisi, saj so izvzeti tudi iz zakona o varstvu konkurence. slo.indd 21 29.9.2004, 14:17:48 22 Medijsko lastništvo V Bosni in Hercegovini se je privatizacija zaèela nenad- zorovano in še ni konèana. Deleþi v medijih, ki jih imajo lo- kalne in kantonske oblasti, so še zmeraj v njihovi lasti in so pogosto mehanizem za izvajanje pritiska na novinarje. Ne glede na to, da se je privatizacija medijev na Hrva- škem zaèela þe konec 80. in na zaèetku 90. let, je po poda- tkih iz leta 2003 še zmeraj najveèji medijski lastnik hrvaška vlada. Tako je ostalo v drþavni lasti 83 medijskih podjetij: med njimi dva dnevnoinformativna èasopisa, desetine lo- kalnih in regionalnih tiskanih medijev, èasopisna agencija, tiskarna, hrt in javno podjetje Oddajniki in zveze. slo.indd 22 29.9.2004, 14:17:48 23 Regionalni pregled 4 MEDIJSKI TRGI Primerjati medijske trge post-socialistiènih drþav sred- nje in vzhodne Evrope ne pomeni samo primerjati trge raz- nih velikosti, temveè predvsem trge, kjer medijska podjetja delujejo v zelo razliènih razmerah. V nekaterih drþavah so podatki o poslovanju medijskih podjetij netransparentni, ni osrednjega registra podjetij, podatkov o lastninskih deleþih, ki jih podjetja sporoèajo, nihèe ne preverja, nemogoèe je do- biti relevantne podatke o nakladi èasopisov (ponekod tudi te podatke deWnirajo kot poslovno skrivnost) ne glede na to, da obstaja zakonska zapoved o dostopnosti teh podatkov, ni neodvisnih raziskav branosti, gledanosti in poslušanosti. Medijski trgi se razlikujejo, mogoèe pa je deWnirati ne- katere skupne znaèilnosti. Veèinoma so to majhni in iz- redno razdrobljeni trgi z velikim številom medijev, zlasti na radiodifuznem podroèju, paralelni (jezikovno razlièni) medijski trgi in izjemno tesno povezani najveèji in najbolj vplivni mediji z lokalnim kapitalom in politiènimi stran- kami. Prav zaradi zadnjega je izredno pomembno zagotoviti transparentnost podatkov o lastnikih medijev. Javni dostop do podatkov o lastnikih medijev in njihovih ekonomskih in politiènih povezavah omogoèa drþavljanom, da si sami ustvarijo mnenje o tem, kakšna je uredniška politika medija. Seveda, podatki o lastninskih deleþih, ne razkrivajo drugih oblik korporacijskih povezav, ki so mogoèe tudi èe se pod- jetja formalno niso zdruþila. Prav te neformalne povezave (ki seveda niso vkljuèene v noben register podjetij) lahko opozarjajo na konXikt interesov oz. posredno tudi na ured- niško odvisnost medija. Poseben problem so lokalni medijski trgi, kjer so naj- bolj vidne posledice medijske koncentracije in oèitno pre- pletanje ekonomskega, politiènega in medijskega kapitala v enem in istem lastniku. Lokalni medijski trgi pa so še po- sebno obèutljivi za razne oblike zunanjih pritiskov. Zaradi omejenih oglaševalskih sredstev (lokalni oglaševalci so lo- kalni podjetniki in lokalni politiki) in odvisnosti od ogla- ševalskega denarja so pogosto pod velikim pritiskom pred- vsem novinarji, ki delajo v lokalnih medijih. Komercialni mediji velikokrat niso obravnavani kot podjetja marveè izkljuèno kot sredstvo za doseganje eko- nomske ali politiène moèi. V Makedoniji tiskani mediji ne delujejo na temelju trþnih zakonitosti. Oglaševalci ne kupujejo oglaševalskega prostora v medijih na podlagi po- datkov o branosti ali pa dosega, temveè na podlagi odnosa slo.indd 23 29.9.2004, 14:17:48 24 Medijsko lastništvo med medijem in vplivnimi politiènimi oz. poslovnimi krogi v drþavi. Podjetja, katerih direktorji ali vodilni ljudje so blizu vladi in politiènim strankam, oglašujejo v tistih medijih, ki podpirajo vladno politiko. Tako se s »politièno prijaznim« oglaševalskim denarjem umetno vzdrþujejo èasopisi, ki brez te politiène pomoèi nikoli ne bi sami preþiveli. Medijski, ekonomski in politièni kapital se tako zdruþi v istem lastniku. Eden najveèjih makedonskih poslovneþev in lastnik velikega števila podjetij Ljubisav Ivanov je last- nik tudi Sitel televizije. Uradno je lastnik televizije podjet- je rik sileks, delniška druþba, v kateri je Ivanov veèinski lastnik, predsednik upravnega odbora in generalni direktor. Delniška druþba je ustanoviteljica drugih enajstih podjetij, ki delujejo v raznih panogah: rudarstvo, industrija, kmetij- stvo, trgovina, Wnance. Ivanov je predsednik Socialistiène stranke in poslanec v parlamentu. Da so si politiki in me- diji zelo blizu, kaþe tudi primer nekdanjega makedonskega Wnanènega ministra, ki je lastnik ene od najveèjih lokalnih televizijskih postaj Kanal 5. Solastnik in direktor latvijske radijske postaje SWH, ki so ga kritizirali zaradi odkrite podpore liberalni stranki v èasu volitev, je izjavil, da v »svojem mediju lahko poène, kar hoèe, dokler to ne bo odgnalo obèinstva«. 7 T udi tuji lastniki se zavedajo pomembnosti politiène »podpore« pri nakupu medijev v post-socialistiènih drþavah srednje in vzhodne Evrope. Marty Pompadur, pristojen za vzhodne trge v Mur- dochovi News Corporation, je za bolgarski tednik Kapital (6. 2. 2000) izjavil: »Ne predstavljam si, da bi investirali v èasopise. V svoji lasti imamo èasopise v Avstraliji, Veliki Britaniji in zda, ampak v èasopisnem poslu zunaj angleško govoreèega sveta bi se dejansko poèutili neprijetno. V veèini drþav imajo èasopisi politiène naveze, mi pa vztrajamo pri stoodstotni neodvisnosti.« 8 Bodo Hombach predsednik uprave nemške korporacije waz, je v izjavi za makedonski èasopis Dnevnik (1. 11. 2003) dejal, da waz zagotavlja neodvisnost urednikov in novinar- jev v svojih èasopisih. »Situacija z mediji v jugovzhodni Ev- ropi je zelo teþka, ampak kjer koli smo, so mediji stabilni. Novinarjem varujemo hrbet, tako da se lahko osredotoèijo 7 Ilze Nagla, Anita Kehre, intervju z Zigmarsom Liepinsom. 8 Oèitno je, da gre za nekakšno uradno stališèe News Corporation glede »èasopisnega posla« v drþavah vzhodne in srednje Evrope. Podobno izjavo Martyja Pompadurja najdemo tudi v poroèilu Evropskega zdruþenja novinarjev Eastern Empires, Foreign Ownership in Central and Eastern Media: Ownership, Policy Issues and Strategies (2003: 7): »Nismo zainteresirani za neangleško govoreèe tiskane medije – na nekaterih ev- ropskih trgih je preveè politièno imeti v svoji lasti èasopise.« slo.indd 24 29.9.2004, 14:17:49 25 Regionalni pregled na svoje delo.« waz je v Makedoniji v upravne odbore vseh treh èasopisov v svoji lasti imenovala nekdanjega politika, veleposlanika in nekdanjega zunanjega ministra v koalicijski vladi vmro-dpmne in Liberalne stranke Srdjana Kerima. Þeljko Mitroviæ, lastnik TV Pinka, najveèje regionalne televizijske postaje na obmoèju nekdanje Jugoslavije, je svo- je sodelovanje v politiki – kot kandidat na strankarski listi Mirjane Markoviæ (þene Slobodana Miloševiæa) je bil izvo- ljen za poslanca v zvezni parlament – oznaèil za pragmatièno poslovno potezo. »Nikoli me ni zanimala politika«, pravi, »v politiko sem stopil zaradi poslovnih razlogov, da zašèitim svoje posle.« 9 V albanski TV Koha sta med najveèjimi lastniki kme- tijski minister in þupan enega veèjih albanskih mest. Glede na to, da ima veèina »lokalnih« oz. »domaèih« lastnikov še druga podjetja, mediji v njihovi lasti niso odvisni od ogla- ševanja, ker se lahko Wnancirajo tudi s prelivanjem denar- ja iz drugih dejavnosti. Imeti v lasti medij primarno pome- ni imeti moþnost politiènega vplivanja. Medijska moè je politièna moè, zato je primarni interes medijskih lastnikov imeti sredstvo, s katerim lahko vplivajo na politiko (èe þe niso sami del politike). Nekateri lastniki kupujejo medije kot podporo za svoje druge dejavnosti. Na Kosovu ima Ekrem Lluka v svoji la- sti najbolj poslušano radijsko postajo Radio Dukagjini, TV Dukagjini, zaloþbo Dukagjini, tiskarno Dukagjini, košarkar- sko moštvo, tobaèno tovarno, gradbeno podjetje in zava- rovalnico. V Bosni in Hercegovini so mediji bolj kot od oglaše- valskih prihodkov odvisni od drþavne pomoèi in zunanjih donatorskih sredstev. Od leta 1996 je samo ameriška vlada investirala okrog 34 milijonov dolarjev za podporo neod- visnim medijem, v obdobju 2003–2006 nameravajo vloþiti še dodatnih 4,5 milijona dolarjev. Èe upoštevamo še dona- cije in pomoèi evropske komisije, raznih nevladnih fundacij (npr. Open Society Institute) lahko reèemo, da navidezni medijski pluralizem (veèinoma zunanji pluralizem, ki je vi- den v velikem številu medijev) veèinoma temelji na zunanji pomoèi. Vprašanje pa je, koliko medijev bo brez te pomoèi sploh preþivelo. Posledica odvisnosti od donatorskih sred- stev je vidna tudi v speciWèni politièni odvisnosti od insti- tucije ali drþave, ki vlaga sredstva. Izkušnje so pokazale, da 9 Dragan Ðokoviæ, intervju z Þeljkom Mitroviæem, december 2003. slo.indd 25 29.9.2004, 14:17:49 26 Medijsko lastništvo je veèina sponzoriranih medijev nastala kot politièni projekt in da zato nikoli niso bili ekonomsko uspešni. V Moldaviji zakon o sponzorstvu in Wlantropiji ne dela razlik med sponzoriranjem medijev in sponzoriranjem dru- gih dejavnosti. Tako se lahko, recimo, èasopis Wnancira iz prodaje, oglaševanja, naroènine in sponzorskih sredstev. V nekaterih medijih znaša deleþ sponzorskih sredstev tudi eno tretjino celotnih prihodkov. Medijski sponzorji seveda osta- nejo skriti, za svoj sponzorski denar pa verjetno prièakujejo usluge. Sponzorstvo po deWniciji pomeni neposredno ali po- sredno Wnanciranje medijske vsebine z namenom, da se uve- ljavijo sponzorjevo ime, blagovna znamka ali podoba. Me- dij, ki sprejema sponzorska sredstva, ne da bi pri tem javno razkril, kdo je sponzor in katere konkretno vsebine so spon- zorirane, ne more biti verodostojen. Eden od naèinov poseganja na medijski trg je razpore- janje oz. preusmerjanje raznih oblik »drþavnih pomoèi«. V Albaniji drþava ne namenja posebnih sredstev iz proraèuna za zagotavljanje pluralizma na medijskem trgu. Obstajajo pa nekatere oblike »drþavne intervencije«, ki jih je mogoèe zlo- rabljati, ker ni natanènih meril in ker podeljevanje ni trans- parentno. Drþava omogoèa leasing pri najemanju prostorov in opreme v drþavni lasti (recimo pisarniških prostorov po niþji ceni od cene kvadratnega metra na nepremièninskem trgu) in vpliva na razporejanje t. i. drþavnega oglaševanja. Pri usmerjanju drþavnega denarja, ki prinaša obèutni deleþ oglaševalskega prihodka nasploh, se denar »usmerja« v tiste medije, ki niso kritièni do vlade in njene politike. Na Madþarskem lahko govorimo o »sivih conah« drþavne pomoèi. Gre za drþavno oglaševanje v medijih, ki ga plaèujejo drþavne institucije, podjetja v drþavni lasti, lo- kalne skupnosti oz. vse tiste institucije, v katerih vodilne ljudi imenuje politika. Po ocenah obsega vsota tega oglaše- vanja 8 do 10 odstotkov celotnega oglaševalskega denarja (za leto 2002 bi bilo to pribliþno 40–50 milijonov ecujev). Pri drþavnem oglaševanju odloèitev za nakup oglaševalskega prostora ne temelji na trþnih zakonitostih. Sivo oglaševanje pa je (glede na kolièino denarja) pomembnejše in vplivnej- še od drugih uradnih virov drþavne pomoèi. Eden od temeljnih problemov medijskih trgov drþav srednje in vzhodne Evrope je monopol nad distribucijo. V veèini drþav je prav privatizacija distribucijske mreþe po- kazala, da je mogoèe nadzorovati vstopanje novih tiskanih medijev z omejevanjem dostopa do distribucije. V Bolgariji je distribucijska mreþa v rokah malega števila lastnikov. Dva slo.indd 26 29.9.2004, 14:17:49 27 Regionalni pregled distributerja sta lastniško povezana z najveèjimi izdajatelji (enega ima nemški waz), ki lahko z neugodnimi razmera- mi distribucije vplivajo na poloþaj drugih tiskanih medijev. Tretjo distribucijsko verigo, ki je bila v lasti drþave, je po koncu privatizacije kupil konzorcij bolgarskih tiskanih medi- jev (ustanovljen samo zaradi laþjega nakupa), ki tako poskuša zagotoviti boljše razmere za distribucijo svojih izdaj. V Albaniji se èasopisi veèinoma distribuirajo v veèjih mestih. Èe dodamo njihovo visoko ceno (albanski drþavljan mora za nakup dnevnega èasopisa odšteti trinajst odstotkov povpreène plaèe) potem na trgu tiskanih medijev nastajajo dodatne omejitve. Rekli smo þe, da medijskih trgov ne doloèajo predvsem ekonomske znaèilnosti. T ako je tudi relativno veliko dnev- nih èasopisov rezultat zagotavljanja politiènega interesa. Na Madþarskem izhajajo štirje politièni dnevniki. Po ekonom- skih analizah bi trg dnevnih èasopisov glede na ekonomske kriterije lahko »preþivljal« samo dva dnevnika: levosredin- ski Népszabadság (v 49,97-odstotni lasti korporacije Ringier, sedemnajst odstotkov ima Bertelsmann in 26,5 Free Press Foundation ) in desnosredinski Magyar Nemzet (v veèinski lasti madþarske Wziène osebe, ki je hkrati glavni in odgo- vorni urednik). Za poljski trg tiskanih medijev, na katerem dominirajo tuji lastniki, je znaèilno veliko število zdruþevanj. Tako so leta 2000 registrirali 25 zdruþitev, leta 2001 pa 31. Po po- datkih iz poroèila svetovalne Wrme Arthur Andersen za leto 2002 (Media Market in Poland) znaša število zdruþitev sedem oz. osem odstotkov vseh zdruþitev na trgu tiskanih medijev v Evropi. Na temelju ekonomskih ocen naj bi za ustanovi- tev novega splošnoinformativnega dnevnega èasopisa po- trebovali 22 milijonov evrov, kar je 12–krat manj, kot bi potrebovali za ustanovitev novega radijskega ali televizij- skega programa z nacionalno pokritostjo. Najveèje posledice koncentracije, zdruþevanj in konsolidacije medijske lastnine se èutijo na trgu lokalnih in regionalnih èasopisov. Tako je trg regionalnih èasopisov skorajda v celoti v rokah norve- ške korporacije Orkla in Polskapresse, ki je v lasti nemške korporacije Verlagsgruppe Passau. Na èeškem trgu tiskanih medijev je bila zaèetna stra- tegija tujih lastnikov širjenje oz. konsolidacija medijskega lastništva. Dejavne so bile predvsem manjše nemške kor- poracije, ki so skorajda v celoti prevzele nadzor nad trgom lokalnih in regionalnih èasopisov. Zakaj na èeški trg tiska- nih medijev niso stopile velike medijske korporacije, kot slo.indd 27 29.9.2004, 14:17:49 28 Medijsko lastništvo recimo waz ali pa Axel Springer? Eden od razlogov je, da so bili »veliki« predvsem zainteresirani za nakup nacionalnih dnevnikov, ki so bili v èasu njihovega vstopa na trg ali pred propadom ali pa so þe imeli lastnike, ki niso bili pripravlje- ni prodati veèinskega deleþa. Leta 2000 so nemški zaloþniki dosegli skupni dogovor o razvoju èeškega trga regionalnih èasopisov. Regionalni trg danes v celoti nadzoruje Verlags- gruppe Passau skupina (izdajateljska hiša Vltava-Labe/Labe- Press), ki izdaja 45 dnevnih èasopisov v regiji Bohemija in devet dnevnikov na Moravskem. V Pragi tiskajo veèerni èasopis, imajo pa še 17 tednikov, ki jih ponujajo kot pod- listke regionalnim dnevnikom, in dva neodvisna regionalna tednika. Novim medijem je vstop na lokalni in regionalni trg tako rekoè onemogoèen. Na Kosovu izdaja dnevni èasopis z najveèjo naklado Koha Ditore Koha Group, zasebno podjetje v lasti Vetona Surroia. Koha Group ima v svojem portfelju še tiskarno Koha Print, televizijo z nacionalno pokritostjo Koha Visi- on Televizija/KTV in ponudnika internetnih storitev Koha Net. Razen èasopisa, ki se lahko preþivlja na trgu, delovanje televizijskega programa Wnanèno podpirajo razne nevladne organizacije (npr. Open Society Institute) in vladne organi- zacije (npr. ameriška usaid). Radiotelevizija 21/ RTV 21, pri- vatno podjetje v veèinski lasti druþine Saracini/Kelmendi, ki ima televizijsko postajo Televizija 21, radijsko postajo Radio 21 in internetni radijski program Radio 21.net se tudi sko- raj dvajsetodstotno Wnancira iz donatorskih sredstev (npr. Open Society Institute in usaid). Brez tuje Wnanène pomoèi televizijski postaji (KTV in Televizija 21) ne bi preþiveli na trgu. T udi trg dnevnih èasopisov ne omogoèa samostojnega preþivetja vseh petih dnevnikov, kolikor jih izhaja na Koso- vu (Wnanèno se pokriva samo Koha Ditore). Tudi nobeden od tednikov ne prinaša dobièka. Od petih, kolikor jih tre- nutno izhaja, bo verjetno preþivel samo Zeri. Èe povzamemo nekatere znaèilnosti obravnavanih me- dijskih trgov, lahko reèemo, da jih deWnirajo moèno tuje lastništvo, tesna povezanost med medijskimi lastniki in nosilci ekonomske in politiène moèi, narašèajoèi trg tablo- idnih medijev, koncentracija na podroèju lokalnih in regi- onalnih èasopisov, veliko komercialnih radijskih in televi- zijskih programov in posledièno neurejen radiodifuzni trg in šibek javni servis. Na trgu radiodifuznih medijev so bile v zadnjem dese- tletju spremembe poèasnejše in bolj pod nadzorom drþave. Veèina drþav je v zaèetku 90. let »podedovala« monopol na slo.indd 28 29.9.2004, 14:17:50 29 Regionalni pregled podroèju radijskega in televizijskega oddajanja. Nekdanje drþavne rtv-hiše, ki naj bi se preoblikovale v javne servise, niso bile pripravljene na spremembe. Veèinoma so bile orga- nizacijsko neuèinkovite institucije z velikim številom zapo- slenih, slabim upravljanjem, brez notranje vizije in potrebe po spremembah. Nove oblasti pa razen deklarativne podpore nujno potrebni transformaciji niso zagotovile temeljnih raz- mer, da bi se drþavni rtv–sistemi sploh lahko preoblikovali. Spremembe na radiodifuznem podroèju lahko opišemo kot zamenjavo drþavnega monopola s komercialnim. Na slovaškem televizijskem trgu je privatna TV Markiza ostala brez resne konkurence. Pred letom 2000 Slovaška ni imela protikoncentracijske zakonodaje. Po sprejetju zakona pa je postal najveèji problem njegova implementacija. Urad, pristojen za varstvo konkurence, v treh letih ni ugotovil no- bene kršitve zakona. Èlane sveta urada voli parlament, kar omogoèa velikim medijskim hišam in njihovim lastnikom, da z imenovanjem »ustreznih« kandidatov prepreèijo vsa- kršno resno delo na tem podroèju. Na Madþarskem imata dva nacionalna komercialna te- levizijska programa TV2 (v 80-odstotni lasti sbs) in RTL Klub (v 49-odstotni lasti clt-Ufa s.a./Bertelsmann in po 25 odstotkov Matav Rt, in Pearson Netherlands) 60-odstotni deleþ gledanosti in okrog 90-odstotni deleþ oglaševalskega trga. Na radijskem podroèju je situacija podobna. Dva ko- mercialna radijska programa z nacionalno pokritostjo Da- nubius (v stoodstotni lasti Advent International) in Slager (Emmis Broadcasting International Corporation 54 odstot- kov, Crédit Suisse, Wrst Boston Radio Operating b.v. 20 in Szuper Expressz Kft 15 odstotkov) imajo pribliþno 50-od- stotni deleþ poslušanosti in okrog 60-odstotni deleþ oglaše- valskega denarja. Madþarski zakon o radioteleviziji je parlament sprejel po dolgotrajnih razpravah leta 1995. Edine relevantne spre- membe zakona so bile narejene leta 2002, a se niso dotak- nile protikoncentracijskih èlenov. Zakon o konkurenci iz leta 1996 je bil nekajkrat spremenjen. Na Poljskem je zakon o radiodifuziji iz leta 1992 doloèal omejitev lastninskega deleþa pri eni Wzièni ali pravni osebi na 33 odstotkov (podoben èlen je imela v zakonu o javnih glasi- lih iz leta 1994 tudi Slovenija). Danes je poljski radiodifuzni trg razdeljen na dva pola: na eni strani deluje moèen javni servis (53-odstotna gledanost) in nekaj privatnih rtv - izda- jateljev (47 odstotkov). Struktura televizijskega trga je bila oblikovana v èasu prvega obdobja podeljevanja dovoljenj slo.indd 29 29.9.2004, 14:17:50 30 Medijsko lastništvo za oddajanje (1993–1994) z namenom, da bi v prihodnosti nastal pluralni televizijski trg, na katerem ne bi tekmovali za isto obèinstvo. T ako so bile frekvence podeljene 11 domaèim rtv - izdajateljem (ena nacionalna – Polsat, ena nadregio- nalna – Televizja Wisla in devet lokalnih) in enemu tujemu izdajatelju (plaèljiva televizija Canal Plus). Strategija naj bi temeljila na ideji razvoja uravnovešenega televizijskega trga, na katerem bi se nasproti dominantnemu poloþaju javnega servisa, ki je ponujal dva nacionalna programa, 11 regio- nalnih, en satelitski in en tv - èasopisni kanal, izoblikoval moèan zasebni sektor. Leta 2000 je na poljskem televizij- skem trgu oddajalo 40 programov, med njimi tudi dve digi- talni platformi, osem nacionalnih programov, nadregionalni domaèi programi in devet lokalnih programov. Poljski drþavni svet za radiodifuzijo je v svojem poroèilu za leto 2003 opozoril na pospešeno koncentracijo na radij- skem podroèju. Gre predvsem za dejavnosti dveh lastnikov lokalnih radijskih mreþ: Agore (leta 2003 je imela v svoji lasti 29 lokalnih radijskih postaj) in zpr (24 lokalnih radij- skih postaj, 21 jih deluje znotraj mreþe Eska). Oba lastni- ka koncentrirata svojo lastnino v veè kot polovici lokalnih radijskih postaj, ki delujejo na sedmih najveèjih lokalnih poljskih trgih. Èeška je drþava, ki ima minimalne omejitve lastniških deleþev v medijih in nima omejitev deleþa tujega lastništva. Zakon o radiodifuziji iz leta 2001 vsebuje eno samo omejitev, in to glede navzkriþnega lastništva – eno podjetje/lastnik ima lahko v svoji lasti samo eno televizijo z nacionalno pokritost- jo ali pa samo eno radijsko postajo z nacionalno pokritostjo. Èeški urad za varstvo konkurence obravnava vse mnoþiène medije kot enoten trg. Na tako deWniranem trgu (prag je 30 odstotkov) ne more imeti dominantnega poloþaja noben iz- dajatelj dnevnega èasopisa, radijskih ali televizijskih progra- mov ali pa lastnik katerega koli medijskega podjetja. V Makedoniji je radiodifuzni trg izjemno segmentiran in razdrobljen. Zaradi zakonskih omejitev ni mogla nastati nobena oblika koncentracije medijskega lastništva. Veljav- na zakonodaja je vsebovala prepoved prenosa pridobljene radijske ali televizijske koncesije na tretjo osebo, kar je v praksi pomenilo, da novi lastniki niso mogli kupovati þe delujoèih medijev, temveè so morali ustanavljati nove (oz. prositi za nove frekvence). Zato je bil pritisk na svet za ra- diodifuzijo za podeljevanje novih frekvenc izjemno moèen. Lahko reèemo, da v tistih drþavah, ki so imele jasne zakonske doloèbe o omejevanju koncentracije in kjer so regulacijska slo.indd 30 29.9.2004, 14:17:50 31 Regionalni pregled telesa implementirala te doloèbe zakona, ni bilo velike kon- centracije medijev. Eden kljuènih mehanizmov za prepreèevanje koncentra- cije na medijskem podroèju je veljavnost (in predvsem im- plementacija) splošne konkurenène zakonodaje in posebnih omejitev, ki so vkljuèene v medijske zakone. Veèina drþav ima v medijsko zakonodajo vkljuèene splošno konkurenèno zakonodajo in posebne »varovalke« za prepreèevanje kon- centracije. T emeljni problemi nastajajo pri uporabi splošne konkurenène zakonodaje na medijskem podroèju (deWni- ranje upoštevnega trga, dominantnega poloþaja in zlorabe dominantnega poloþaja) in pri uèinkovitosti delovanja po- sebnih institucij, ki varujejo konkurenco. Veèina drþav v svoji konkurenèni zakonodaji deWnira, da nastane koncentracija takrat ko eno podjetje ali z njim povezana podjetja nadzorujejo 40 in veè odstotkov upoš- tevnega trga.V Albaniji mediji pri svojem delovanju ne spoštujejo tistih èlenov splošne konkurenène zakonodaje, ki zadevajo zniþevanje cene èasopisa zaradi onemogoèanja konkurence, objavljanje neresniènih informacij o konku- rentih, nespoštovanje pogodb zaposlenih (zaposlovanje ljudi iz konkurenène Wrme izkljuèno zaradi pridobivanja notra- njih informacij). slo.indd 31 29.9.2004, 14:17:50 32 Medijsko lastništvo 5 VZPOREDNI TRGI Za medijske trge post-socialistiènih drþav vzhodne in srednje Evrope so znaèilni vzporedni, jezikovno loèeni me- dijski trgi. Vzporedni trgi lahko delujejo znotraj drþave ali pa kot posebna oblika medijskega »vdora« druge (sosednje) drþave. V Moldaviji je medijski trg popolnoma razdeljen na trg medijev v romunskem in trg medijev v ruskem jeziku. Komsomolskaja pravda Moldova je osem strani obsegajoèa priloga èasopisa, ki se tiska v Moskvi in distribuira v Mol- daviji. Moldavska radijska postaja, ki oddaja v ruskem jezi- ku, obvešèa svoje poslušalce o vremenskih razmerah v Mo- skvi, o politiènih odloèitvah ruske dume, o novih knjigah, ki jih lahko kupite v moskovskih knjigarnah, in o promet- nih zamaških na moskovskih ulicah. Poslušalci pa so mol- davski drþavljani, ki þivijo v Moldaviji in mogoèe nikoli v þivljenju niso bili ali pa ne bodo v Moskvi. Èasopisni vloþki in podlistki, radijski in televizijski programi drugih drþav, ki se samo redistribuirajo na frekvencah in ozemlju druge drþave, so znaèilnosti moldavskega vzporednega medijske- ga sistema. Njegova posebnost sta dve hitrosti: poèasni raz- voj dnevnih èasopisov z nacionalno distribucijo in radio- difuznih medijev z nacionalno pokritostjo in hitrejši razvoj tednikov, lokalnih medijev in publikacij v lasti politiènih strank. Med moldavskimi poslovneþi (prevladujejo Rusi), ki vlagajo na medijskem trgu, velja splošno preprièanje, da je »dober posel èasopis v ruskem jeziku«. T ako je z vstopom ruskih komercialnih medijev na moldavski trg zaèel priha- jati tudi ruski kapital. Obstoj vzporednega moldavskega in ruskega medijskega trga oz. dvojeziènost zamegljuje dejstvo, da þivijo v Moldaviji pripadniki tudi drugih etniènih skupin, ki so skorajda »neslišni« in »nevidni«. V nekaterih drþavah vzporedni (jezikovno loèeni) trgi ne pomenijo pluralnost, temveè prav nasprotno zapiranje oz. medijsko getoizacijo tam þiveèih manjšin. V Estoniji ima okrog 400.000 rusko govoreèih prebivalcev na razpolago 20 èasopisov in revij v ruskem jeziku. Po odloèitvi estonske vlade iz leta 1993, da ne bo veè podnaslavljala televizijskih programov, se je rusko govoreèe prebivalstvo samoorganzi- ralo v posebne potrošniške skupnosti, nabavilo satelitsko opremo in zaèelo gledati ruske programe. Lahko reèemo, da je na televizijskem podroèju nastala popolna delitev na ruske in estonske gledalce – vsakdo gleda izkljuèno televi- zijske programe v svojem jeziku. slo.indd 32 29.9.2004, 14:17:51 33 Regionalni pregled V Latviji obstajata dva popolnoma loèena informacijska prostora in medijska trga, ki ju deli jezikovna loènica. Trg ruskih tiskanih medijev narašèa v nasprotju z trgom latvij- skih medijev, ki se lastniško konsolidira. V Bosni in Hercegovini imajo tiskani mediji veliko kon- kurenco èasopisov, ki se tiskajo na Hrvaškem ali pa v Srbi- ji in distribuirajo na bosansko-hercegovskem ozemlju. Na razvoj radijskega in televizijskega trga v Èrni gori so nepo- sredno vplivali politièni dogodki oz. odnosi med Srbijo in Èrno goro. Leta 1990 je v Èrni gori oddajala svoje radijske programe samo drþavna rtv. Njena edina konkurenca sta bila italijanska programa RAI UNO in RAI DUE, ki so ju èrnogorski drþavljani gledali bolj kot programe drþavnega medija. Danes delujejo v Èrni gori številni radijski in tele- vizijski programi, katerih najmoènejša konkurenca prihaja iz Srbije. Zasebna komercialna televizijska postaja Elmag vsak dan oddaja informativni program srbske televizije BK. Na obmoèju Èrne gore oddaja tako rekoè vsaka srbska tele- vizijska postaja (na zaèasno pridobljenih frekvencah ali pa znotraj programske sheme èrnogorskih radijskih in televi- zijskih postaj) razen B 92. T emu je treba prišteti tudi srbske tiskane medije, ki so redno dosegljivi èrnogorskim bralcem. Hkrati pa nobena èrnogorska radijska ali televizijska postaja ne oddaja svojega programa v Srbiji. V Makedoniji oddaja javni servis programe v makedon- skem jeziku in tudi v jeziku etniènih skupnosti, ki þivijo v Makedoniji – albanske, turške, romske, srbske in bošnjaške. Od 54 lokalnih komercialnih televizijskih postaj jih 13 od- daja svoj program v albanskem jeziku in dve v romskem. Od 67 lokalnih komercialnih radijskih postaj jih deset oddaja program v albanskem, tri v romskem in ena v turškem jeziku. Ena radijska postaja, ki oddaja na obmoèju glavnega mesta Skopja, emitira program dvojezièno – v makedonskem in albanskem jeziku. Oèitno je, da obstajajo v Makedoniji jezi- kovno doloèeni vzporedni trgi. Makedonski urad za varstvo konkurence je v primeru odloèitve o morebitni zlorabi do- minantnega poloþaja na trgu tiskanih medijev ugotovil, da upoštevni trg dnevnih èasopisov vkljuèuje vse dnevnike (ne glede na to, v katerem jeziku izhajajo). V obrazloþitvi je bilo zapisano, da lahko albansko govoreèi makedonski drþavljani berejo tudi èasopise v makedonskem jeziku. Glede na to, da je temeljna znaèilnost vzporednih trgov prav njihovo jezi- kovno loèevanje in posredno jezikovno pogojena uporaba medija, je vprašanje, ali lahko tudi makedonsko govoreèi drþavljani berejo èasopise v albanskem jeziku. slo.indd 33 29.9.2004, 14:17:51 34 Medijsko lastništvo Na koncu dodajmo še primer Kosova, kjer vzporedne medijske trge sestavljajo mediji v srbskem in albanskem je- ziku. Zeri in Java sta najbolj razširjena tednika v albanskem jeziku, Jedinstvo je edini tednik v srbskem, Alem v bosan- skem in Yeni Donem v turškem jeziku. Za informacijske po- trebe srbsko govoreèega prebivalstva skrbi osce, ki omogoèa distribucijo nekaterih dnevnih èasopisov in tednikov, ki iz- hajajo v Srbiji. Lahko reèemo, da razen v primerih javnega servisa, ki zadovoljuje potrebe raznih manjšin, þiveèih na obmoèju po- sameznih drþav, vzporedni trgi v veèini primerov delujejo kot loèeni (in zaprti) trgi, namenjeni izkljuèno skupinam, v katerega jeziku izhajajo oz. oddajajo. Dodatno teþavo po- menijo mediji sosednjih (jezikovno matiènih) drþav, ka- terih delovanje obièajno podpira veèji trg uporabnikov in posledièno veèji oglaševalski trg. slo.indd 34 29.9.2004, 14:17:51 35 Regionalni pregled 6 MOÈNI POSAMEZNIKI Skoraj v vsaki post-socialistièni drþavi srednje in vzhod- ne Evrope najdemo med lastniki medijev izstopajoèe posa- meznike. Pri pregledu proWla teh posameznikov, lahko ugo- tovimo, da gre za nekaj kategorij. 6.1 medijski lastniki z interesi v drugih industrijskih panogah V prvo skupino lahko uvrstimo posameznike, ki so lastniki ali solastniki velikih podjetij zunaj medijske in- dustrije, v panogah, kot so nafta, gradbeništvo, trgovina z nepremièninami, banèništvo pa tudi trgovina z oroþjem, poleg tega pa kot lastniki obvladujejo še skupino medijev. Zelo pogosto to poènejo z navzkriþnim lastništvom tj. ima- jo v lasti skupino èasopisov, radio in televizijo. Pogosto pa imajo lastniške deleþe še v oglaševalski ali produkcijski Wrmi. Nekatere od medijev pa vèasih solastniško delijo s èlanom svoje druþine (na primer z þeno, bratom ali otroki). Poglejmo nekaj primerov takšnega proWla lastnikov. V Albaniji je tako Koco Kokedhima lastnik podjetja Spekter, ki izdaja tri dnevne èasopise (Shekulli, Sporti Shqiptar in Biz- nes), ima lastniške deleþe v radiu z nacionalno pokritostjo, televiziji in v oglaševalski agenciji. Firmo, ki ima v lasti tele- vizijo, solastniško deli z bratom. Sicer pa je lastnik podjetij, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, raWnerijo nafte, oglaševa- njem in oblikovanjem itn. Na Èeškem je podjetnik Seba- stian Pawlowski lastnik podjetja Mediacop, ki izdaja tednik Tyden, sicer pa se ukvarja s trgovino z nepremièninami. V Estoniji je Hans H. Luik lastniško na èelu velike medijske skupine Ekspress Grupp, ki ima v lasti tednik Eesti Eks- pres, dnevnik Eesti Päevaleht, ta pa ima v lasti tri brezplaène èasopise. Ta skupina ima v lasti še tiskarno in zaloþbo knjig in skupno lastništvo z drugo najmoènejšo estonsko medij- sko skupino Eesti Media v osrednjem tabloidu SL Ohtuleht, 20 revij in naroèniško sluþbo za distribucijo revij. Luik ima poslovni interes še v drugih gospodarskih panogah, kot so nepremiènine in odpadki. Na Poljskem je Zygmunt Solorz-Z ˙ ak lastnik in predsed- nik Polsat Group, katere osrednji medij je Televizija Polsat. Ta skupina ima v lasti še vrsto drugih elektronskih medi- jev, kot so Polsat 2, Polsat Sort, TV 4, Radio Polsat (na sateli- tu), litovska Baltjos TV, digitalno platformo Polsat Cyfrowy itn. Sicer pa ima Polsat Group oz. Solorz-Z ˙ ak lastništvo še slo.indd 35 29.9.2004, 14:17:51 36 Medijsko lastništvo v drugih panogah, kot so banèništvo, pokojninski sklad in þivljenjsko zavarovanje, in tudi v podjetju, ki je solastnik operaterja mobilne telefonije Era. V Srbiji imata brata Bogoljub in Sreten Kariæ v lasti tele- vizijo BK z nacionalno frekvenco, ki oddaja program tudi po satelitu, radio BK, nekaj revij, preko svoje kapitalske skupi- ne Astra pa sta lastnika tudi mobilnega operaterja v Srbi- ji, gradbenih podjetij, banke, univerze itn. (Po koncu naše raziskave pa je Bogoljub Kariæ stopil v politiko in sodeloval na predsedniških in lokalnih volitvah v Srbiji) Na Kosovu je to Ekrem Lluka, ki ima v lasti najbolj poslušani radio Radio Dukagjini, TV Dukagjini, zaloþbo Du- kagjini in tiskarno Dukagjini. Je solastnik podjetja gmds, ki ima v lasti AlbanicaSat in satelitski kanal za tri kosov- ske radiodifuzne medije. Sicer pa je Lluka preko Dukagjini Corporation lastnik gradbenega podjetja, tobaène industri- je, zavarovalnice, košarkarskega kluba itn. V Bolgariji ima Peter Mandþukov s slovesom preproda- jalca oroþja v lasti dnevnik Duma, kabelsko televizijo, revijo s tedenskim pregledom televizijskih programov in kabelskega operaterja. Lastniško je udeleþen še v drugih panogah, kot so gradbeništvo, trgovina z vinom itn. Sam pravi, da meseèno vlaga 25.750 evrov, da bi ohranil pri þivljenju dnevnik Duma. V veèini zgoraj opisanih primerov je mogoèe povsem jas- no zaslediti poslovne interese lastnikov v vsebini in naèinu poroèanja in oglaševanja v teh medijih. 6.2 medijski lastniki s politiènimi zvezami Drugi proWl posameznikov, ki so moèni lastniki medijev v post-socialistiènih drþavah srednje in vzhodne Evrope, so ljudje z moènim politiènim proWlom, pozicijo v politiènih strankah, vladah ali parlamentih – v preteklosti ali seda- njosti. Teh primerov je kratko malo veè kot primerov zgo- raj opisanega proWla. V Albaniji je to Nikolle Lesi, lastnik medijske zaloþniške skupine Koha, ki ima v lasti dnevnika Koha Jone in Sports Ekspres. Lesi je z þeno tudi solastnik Radia Koha. Bil je last- nik T elevizije Koha in magazina Ars. Sicer pa je Nikolle Lesi poslanec v albanskem parlamentu þe drugi mandat – enkrat je bil izvoljen s podporo Socialistiène stranke, nato pa s pod- poro Demokršèanske stranke, ki jo tudi vodi. Je tudi èlan parlamentarnega odbora za medije. V Srbiji je imel Þeljko Mitroviæ, lastnik komercialno zelo moène medijske skupine, ki vkljuèuje Televizijo Pink, slo.indd 36 29.9.2004, 14:17:51 37 Regionalni pregled Pink Plus, Pink Ekstra, Radio Pingvin in druge, politiène zveze z druþino Miloševiæ. V letu 1996 je bil izvoljen v parlament Zvezne republike Jugoslavije, in sicer kot poslanec koalicije Miloševiæeve Socialistiène stranke in jul-a, ki ga je vodila Miloševiæeva þena. Na Slovaškem je Pavol Rusko – preden je stopil v politi- ko – formalno prodal svoje lastniške deleþe v najmoènejšem in najvplivnejšem slovaškem mediju TV Markiza svojemu prijatelju in ga potem še vzel za svojega svetovalca v ministr- skem kabinetu. Rusko je namreè minister za gospodarstvo v sedanji slovaški vladi, je predstavnik politiène stranke ano (razglaša se za liberalno stranko), ki je del vladne koalicije na Slovaškem. Skupina Markiza vkljuèuje poleg TV Markiza še tednik Markiza, dnevnik Narodna obroda in Radio Okey. Medijsko skupino Markiza pa na Sloveškem veèkrat kriti- zirajo zaradi poroèanja, ki je usmerjeno v varovanje inter- esov Pavola Ruska in njegove stranke. V Makedoniji je Ljubisav Ivanov Dþingo lastnik števil- nih podjetjih. On stoji za Sitel televizijo, hkrati pa je voditelj Socialistiène stranke in èlan parlamenta. Ustanovitelj tele- vizije Sitel je rudarsko podjetje rik sileks, katere direktor je Ljubisav Ivanov Dþingo, direktor televizije Sitel pa je njegov sin. V Makedoniji je tudi politik Boris Stojmenov, nekdanji Wnanèni minister, po svojem sinu povezan z lastništvom v najveèji lokalni televiziji Kanal 5 in v tiskarni Peèatnica. V tej drþavi je nekdanji minister za zunanje zadeve Srðan Ke- rim vodilni predstavnik nemškega koncerna waz za Make- donijo, ki ima v lasti tri tamkajšnje dnevne èasopise. V Moldaviji ima Iurie Rosca, voditelj Kršèansko demo- kratske stranke, v lasti dnevnik Flux. V Bosni in Hercego- vini povezujejo lastnika najveèje èasopisne zaloþniške hiše nik Avaz z bošnjaško stranko sda. 6.3 medijski lastniki z znatnimi lastniškimi deleþi T retji proWl pomembnih posameznikov med lastniki me- dijev v drþavah, ki smo jih raziskali, so moèni lastniki šte- vilnih medijskih izdaj, tiskarskih, distribucijskih in prodaj- nih kapacitet, ki nimajo pomembnih poslovnih interesov v kakšni drugi dejavnosti in ne vidnih politiènih funkcij. Takšni so na primer na Hrvaškem Nino Paviæ, solast- nik najveèje èasopisne zaloþniške hiše Europapress Hol- ding (izdajatelj dnevnikov Jutarnji list, Dnevnik, Sportske novosti, tednikov Globus, Arena, Gloria in Mila, številnih slo.indd 37 29.9.2004, 14:17:52 38 Medijsko lastništvo revij, distribucijske hiše Tisak itn.), na Kosovu Veton Surroi (lastnik dnevnika Koha Ditore, televizije Koha TV, tiskarne Koha Print in internetnega portala Koha Net ter solastnik satelitskega kanala AlbanicaSat), v Litvi H. Grušnys, last- nik veè radijskih postaj na nacionalni in regionalni ravni, v delu bih – Republiki Srpski je to Þeljko Kopanja, ki ima v lasti dnevnik Nezavisne novine, Radio NESS in tiskarno. V Romuniji sta to Adrian Sarbu in Ioan Tiriac, delna lastnika podjetja Media Pro, ki ima v lasti PRO TV, radijsko mreþo PRO FM in produkcijsko hišo ter tiskovno agencijo Media fax, regionalne tednike in podjetje za èasopisno distribuci- jo, v Èrni gori je to, na primer, profesor Miodrag Peroviæ z lasništvom v tedniku Monitor, radiu Antena M, tiskarni Rotoslog, preko hèere pa tudi v dnevniku Vijesti. Med temi izstopajoèimi posamezniki v zadnji skupini je vendar razli- ka, ker jim v nekaterih drþavah lastništvo medijev prinaša veliko bogastvo, v drugih pa še ne. slo.indd 38 29.9.2004, 14:17:52 39 Regionalni pregled 7 NEODVISNOST MEDIJEV Problem neodvisnosti uredništev od zaloþnikov in last- nikov in potreba po zagotavljanju natanènih mehanizmov in varovalk, da se uredništev in novinarjev ne bi instrumen- taliziralo za doseganje politiènih ali ekonomskih interesov lastnikov, sta pereèa v medijskih skupnostih vseh drþav, ki jih je obravnavala naša raziskava. 7.1 regulacija neodvisnosti V številnih post-socialistiènih drþavah srednje in vzhod- ne Evrope medijska zakonodaja ne vsebuje doloèb, ki bi eksplicitno predpisovale neodvisnost uredništev od izdaja- telja in lastnika medija oz. mehanizmov zagotavljanja ne- odvisnosti. Na Poljskem, v drþavi, ki je maja stopila v eu z velikim medijskim trgom, bogato medijsko dejavnostjo in veliko novinarsko skupnostjo, medijska zakonodaja ne vsebuje tovrstnih eksplicitnih doloèil. V nekaterih drþavah je neodvisnost uredništev omenje- na ohlapno, kot na primer v albanskem zakonu o radiodifu- ziji, v katerem je zapisano le to: »Uredniška nedovisnost je zagotovljena z zakonom.« Vendar nikoli niso bili izdelani mehanizmi za implementacijo tega zagotovila. T o zakonsko doloèilo se ne uporablja in pristojni regulacijski organ – svet za radiodifuzijo – ni nikoli ukrepal na njegovi podlagi. Radiodifuzna zakonodaja vsebuje sicer pogosteje kot dru- ga medijska zakonodaja doloèila o neodvisnosti radiodifuzne dejavnosti oz. radiodifuznega izdajatelja. T ako se, na primer, v makedonskem in poljskem zakonu o radiodifuziji v sploš- nih doloèilih zagotavlja, da temelji radiodifuzna dejavnost na neodvisnosti in avtonomiji radiodifuzih izdajateljev. Po drugi strani pa moldavski zakon o tiskanih medi- jih, slovenski zakon o medijih in hrvaški zakon o medijih doloèajo, da se mora razmerje med izdajateljem in uredni- štvom urejati s statutom. Hrvaški medijski zakon je še bolj konkreten in navaja, da ima urednik pravico odstopiti, èe izdajatelj spremeni uredniško politiko. Slovenski zakon pa doloèa, da mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva pred temeljno spremembo programske zasnove medija in tudi pred imenovanjem in razrešitvijo odgovornega urednika. Nekateri slovenski mediji imajo v svojih internih aktih doloèilo, da mora izdajatelj pridobiti soglasje uredništva pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika. slo.indd 39 29.9.2004, 14:17:52 40 Medijsko lastništvo Vendar je ta vloga uredništva pri imenovanju odgovornega urednika – pravico do mnenja ali celo soglasja – redka iz- jema v medijskih zakonodajah v regiji. V medijskih zakonih na ravni kantonov in entitet v Bosni in Hercegovini so doloèila, po katerih se neodvisnost uredništva ureja s kolektivnim in internim sporazumom med novinarji in zaloþniki. 7.2 kolektivne pogodbe Kolektivne pogodbe na nacionalni ravni, ki urejajo poklicna in socialna razmerja, med izdajatelji, uredništvi in novinarji, so v drþavah, ki smo jih obravnavali, redkost. Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Kosovo, Srbija, Romunija, Hrvaška, Makedonija, Èeška, Latvija, Estonija in Madþarska nimajo kolektivne pogodbe. V Èrni gori velja splošna kolektivna pogodba na nacionalni ravni, ki se uporablja tudi za novinarje. Na Hrvaškem se novinarski sindikat þe dolgo pogaja z izdajatelji za sklenitev kolektivne pogodbe na nacionalni ravni, vendar pogajanja še niso konèana. V Moldaviji je novinarski sindikat leta 1999 pripravil osnutek zakona o novinarski dejavnosti, ki bi vseboval doloèila glede poklicnih in socialnih pravic, mehanizmov uveljavljanja uredniške avtonomije itn. Vlada je ta osnutek oklestila in modiWcirala tako, da je iz tega nastala kolektivna pogodba med nacionalnim krovnim sindikatom in ministrstvom za delo in socialno varstvo za obdobje 1999–2001, vendar so ta dokument ves èas ignorirali tako novinarska skupnost kot tudi zaloþniki medijev. V Sloveniji je bila kolektivna pogodba na nacionalni ravni sklenjena sredi devetdesetih, vendar se je vedno manj uresnièuje. Povsem odkrito se v nekaterih medijskih hišah ignorirajo doloèbe te pogodbe in zmanjšuje obseg pravic novinarjev. »Novinarji so postali le stroškovno mesto v poslovnih naèrtih zaloþnikov in ovira za doseganje ali poveèanje proWta,« pravi Iztok Juranèiè, predsednik slovenskega novinarskega sindikata. 10 Ta je pripravil novo kolektivno pogodbo in leta 2003 napovedal zaèetek pogaja- nja z zaloþniki. Novost je, da so v osnutek nove kolektivne pogodbe prviè uvrstili tudi razmerje med zaloþniki in svo- bodnimi oziroma samostojnimi novinarji. V številnih drþavah delajo novinarji brez individualne pogodbe. V Albaniji so v anketi med dnevnimi èasopisi leta 10 Neva Nahtigal: »Ne smemo se izgubiti v tej peni«, E-novinar, št. 13, 2003. slo.indd 40 29.9.2004, 14:17:52 41 Regionalni pregled 2003 ugotovili, da 46 odstotkov novinarjev nima sklenje- ne individualne pogodbe. Podobna anketa je leta 2002 v Moldaviji pokazala, da 36 odstotkov novinarjev dela brez pogodbe. V bih pa od 190 novinarjev, ki so sodelovali v an- keti, dela veè kot polovica tj. 58 odstotkov brez individu- alne pogodbe. Tisti, ki pogodbo imajo, delajo veèinoma na javnih radijskih ali televizijskih postajah v bih. Neurejeni status novinarjev v zasebnih medijih je znaèilen za Romunijo, kjer ni sindikatov in ni pogodb, ter se vsak poskus novinarja, da bi se uprl, kadar se od njega na primer zahteva, da piše naroèene èlanke, konèa z izjavo lastnika: »T rije mladi ljudje, ki išèejo sluþbo, þe èakajo pred mojo pisarno, da jih najamem.« Veèina novinarjev v Ro- muniji dela za plaèo, manjšo od povpreène, ta pa je okvirno 100 evrov; v najslabšem poloþaju glede avtonomije in soci- alne varnosti pa so novinarji lokalnih medijev. Šibkost novinarjev se kaþe tudi v pogosto pomanjklji- vi izobrazbi in nerazviti profesionalni drþi. V Sloveniji je znaèilno, da je veè mednarodnih seminarjev in štipendij kot novinarjev, ki bi se zanje prijavili. Èe ni neposredne koristi, se takšne ponudbe ignorirajo. V številnih drþavah, kot na primer v Bolgariji, pa je dinamiènost medijskega trga poveèala povpraševanje po novinarjih, in v poklic stopajo ljudi brez zadostnih profesionalnih kvaliWkacij in zmoþnosti, da bi razvili profesionalnost, prepoznali poskuse, da bi jih instrumentalizirali za doseganje ekonomskih ali politiènih interesov lastnikov, in se jim uprli. Notranje akte, ki urejajo pravice novinarjev in razmerje do zaloþnika, imajo v nekaterih drþavah ravno v medijskih hišah, katerih delni ali celotni lastniki so tuje korporacije. Na Hrvaškem je tako v zaloþniški hiši Europapress Holding, ki je v delni lasti nemške korporacije waz. V Litvi imajo notranjo kolektivno pogodbo v dnevniku Kauno Diena, ki ga izdaja norveška korporacija Orkla. T a korporacija je takš- ne pogodbe uvedla tudi v èasopisih, ki jih izdaja na Polj- skem. Tam so jeseni 2003 celo ustanovili forum medijskih delavcev, zaposlenih pri Orkli. Tudi v Estoniji in drugod se novinarski sindikati zaèenjajo povezovati z matiènim sin- dikati tujih medijskih korporacij na zahodu, da bi uskladili zahteve za varstvo poklicnih in socialnih pravic v razmer- ju do lastnikov. slo.indd 41 29.9.2004, 14:17:52 42 Medijsko lastništvo 7.3 novinarske organizacije V post-socialistiènih drþavah srednje in vzhodne Ev- rope, ki jih je obravnavala naša raziskava, ponekod deluje veè medsebojno sprtih novinarskih organizacij. V Èrni gori imajo, na primer, dve novinarski zdruþenji in dva novinar- ska sindikata. Eden je še iz èasa komunizma, drugi je ne- odvisen. Podobno je v Srbiji. V teh drþavah se novinarske organizacije delijo tudi po tem, katera je podpirala vojno v nekdanji Jugoslaviji na zaèetku devetdesetih (sodelovala z reþimom, ki jo je spodbujal) in katera je vojno in reþim ob- sojala. Tudi v Estoniji sta dve poklicni organizaciji, ena še iz sovjetskih èasov in druga novejša. Med sabo ne sodeluje- ta in vsaka ima svoj tiskovni svet. V Bosni in Hercegovini je novinarska skupnost zaradi povojne ureditve in etniènih delitev zelo fragmentirana in v drþavi deluje 6 novinarskih organizacij. Na Èeškem in Slo- vaškem deluje le po eden sindikat, vendar brez posebnega vpliva. V Albaniji komaj obstaja kakšna novinarska profe- sionalna organizacija, poskusi, da bi se ustanovil novinarski sindikat, pa so vedno propadli. 7.4 pritiski na uredništva, korupcija in etika Izpostavljenost novinarjev in uredništev pritiskom zaloþnikov in lastnikov, predvsem ekonomskim pritiskom, krèenju socialnih pravic in avtonomije, poudarjajo v vseh drþavah, ki jih je zajela naša raziskava. Na Poljskem so v an- keti med novinarji ugotovili, da jih veè kot 40 odstotkov trdi, da njihovo novinarsko svobodo omejujejo »pritiski last- nikov, odgovornih urednikov in nadzornikov«. V Albaniji, Bolgariji, Makedoniji in Romuniji, na pri- mer, so lastniki medijev pogosto hkrati lastniki velikih pod- jetij v drugih industrijskih panogah, kot so naftno gospodar- stvo, pivovarstvo, vèasih tudi trgovina z oroþjem, in so hkrati tudi bivši ali sedanji politiki. V teh okoljih mediji pogosto delujejo kot servis za promocijo poslovnih in politiènih in- teresov lastnikov in tudi za t. i. èrni pr zoper poslovne ali politiène nasprotnike. Tako mediji pogosto preþivijo samo s podporo t. i. zunanjega Wnanciranja, kjer njihovi lastni- ki iz proWtov, ki jih ustvarjajo v drugih poslih, Wnancirajo njihove izgube in jih ohranjajo pri þivljenju ravno zato, da bi imeli trobila za uresnièevanje ekonomskih in poslovnih interesov oz. za obraèunavanje s konkurenco. Pojav, da so slo.indd 42 29.9.2004, 14:17:53 43 Regionalni pregled mediji v glavnem razdeljeni na kompetitivne ekonomske in politiène skupine in jim sluþijo, poznajo tudi v Latviji, na Èeškem pa dve televizijski hiši varujeta ekonomske interese svojega pomembnega lastnika tako, da molèita o zadevah, v katerih nastopa v slabi luèi (na primer banka ppf). V Mol- daviji poznajo fenomen »neodvisnih sponzoriranih medi- jev«. T udi 30 odstotkov prihodkov nekega èasopisa prihaja od »sponzorjev«, vendar ta razmerja niso transparentna in jih je mogoèe razumeti kot »skrito lastništvo«. V nekaterih drþavah so zelo problematièni odnosi med oglaševalci in mediji. Na Poljskem je novembra 2003 upra- vni odbor zbornice èasopisnih zaloþnikov obsodil poskuse oglaševalcev, da bi vplivali na uredniško politiko medija. Oglaševalci namreè pritiskajo na urednike z groþnjami, da bodo umaknili oglase, èe medij ne bo objavljal hvalilnih èlankov o njihovem delu in izdelkih. Nasprotno se dogaja v Romuniji: mediji izsiljujejo oglaševalce. Tudi na uradnih spletnih straneh enega najveèjih dnevnikov v Romuniji sta ponujeni dve ceni za oglas – niþja, èe gre za navaden oglas, in skoraj dvojna, èe objavijo prispevek, brez oznake, da je to oglas. Konkretno, stran z oglasom stane 1400 evrov, »oglaše- valski èlanek« pa 3190 evrov. Seveda, zaloþnik potem zahte- va od novinarja, da napiše plaèano pr sporoèilo. V letu 2002 je ukrepala celo mednarodna oglaševalska zveza in navedla, da mediji v Romuniji izsiljujejo mednarodne korporacije, ki oglašujejo svoje izdelke pri njih. Zahtevajo plaèilo, da ne bi objavili slabega èlanka o njih. T am so tudi primeri, da ogla- ševalec plaèuje kakšnemu do moènih institucij kritiènem mediju, vendar noèe, da se objavi njegov oglas, da ga ne bi povezali s tem kritiènim stališèem medija. Prikrito oglaševanje in propagandni èlanki niso znaèilni le za Romunijo, paè pa tudi za druge drþave, na ta pojav opo- zarjajo na Maþarskem, pa tudi Slovaškem, kjer deluje Press Watch, spletna stran za monitoring medijev, in tudi v Slo- veniji, kjer deluje Media Watch projekt z revijo, knjigami, letaki, tribunami in spletno stranjo. 7.5 raziskovalno novinarstvo Raziskovalno novinarstvo, ki bi razkrinkalo korupcijo, nezakonite in druge za javno dobro škodljive dejavnosti, ni tradicija v novinarskih skupnostih post-socialistiènih drþav v srednji in vzhodni Evropi. Obstaja tudi nesporazum glede tega, kaj sploh je raziskovalno novinarstvo; dogaja se, da ena interesna skupina sporoèi mediju informacijo o spornem de- slo.indd 43 29.9.2004, 14:17:53 44 Medijsko lastništvo lovanju nasprotne strani, in ko mediji iz tega razvijejo zgod- bo, imajo to za raziskovalno novinarstvo. So tudi poskusi, da bi se novinarji pospešeno usposabljali za tehnike razisko- valnega novinarstva. Medijski centri in inštituti v drþavah jugovzhodne Evrope, ki so zdruþeni v mreþo seenpm, so celo s pomoèjo danske šole novinarstva izobrazili trenerje raz- iskovalnega novinarstva v 11 drþavah in jih spodbudili, da se poveþejo v mreþo. Eden od trenerjev, Saša Lekoviæ iz Hr- vaške, je v okviru izdaj Europapress Holdinga poskusil raz- viti skupino raziskovalnih novinarjev, vendar brez uspeha. Zaloþniki in lastniki medijev veèinoma niso zainteresirani za raziskovalno novinarstvo, zato poskuse, da bi se ga raz- vijalo, usmerjajo v glavnem nevladne organizacije in tuji donatorji. V Estoniji so, na primer, s sredstvi ameriškega veleposlaništva pripravili uèbenik o raziskovalnem novi- narstvu. T am imajo tudi tujega zaloþnika, ki zagotavlja 2900 evrov vredno nagrado za raziskovalne novinarske èlanke, ki jih izbira neodvisna komisija. Takšno nagrado podeljujejo tudi na Madþarskem. slo.indd 44 29.9.2004, 14:17:53 45 Regionalni pregled 8 SKLEPI IN PRIPOROÈILA Opozorili smo, da se medijski sistemi drþav, vkljuèenih v analizo, med seboj razlikujejo. So pa trendi razvoja, ki opo- zarjajo, da je problemu medijske koncentracije treba posve- titi posebno pozornost. Našteli bomo nekaj ukrepov, ki jih predlagamo na tem podroèju: 1. Sprejemanje posebne zakonodaje na podroèju medijske kon- centracije Koncentracija na podroèju medijev vpliva na pluralizem medijske vsebine. Drþave naj bi v þe obstojeèe medijske za- kone vkljuèile èlene, ki doloèajo omejevanje koncentracije. Ugotovitve kaþejo, da uporaba samo splošnih konkurenènih zakonov ne upošteva posebne funkcije, ki jo imajo mediji v druþbi – omogoèati prostor javne razprave. 2. Zagotavljanje transparentnosti podatkov o medijskih last- nikih Javno dostopni podatki o tem, kdo so medijski lastniki, omogoèajo drþavljanom, da sami ugotavljajo, ali priha- ja do konXikta interesov. Transparentnost podatkov tudi onemogoèa, da bi nosilci politiène in ekonomske moèi v druþbi zlorabljali medije za promocijo lastnih interesov. 3. Aktivni posegi drþave pri zagotavljanju medijskega plura- lizma Omejevalni ukrepi so samo eden od mehanizmov, ki omogoèajo pluralizem medijev. Drþave naj bi poskrbele, da se z aktivno politiko na tem podroèju omogoèi Wnanciranje tiste vsebine, ki ne more »preþiveti« na medijskem trgu. T o pomoè je treba dajati na temelju jasno doloèenih in transpa- rentnih kriterijev. Zlasti je treba onemogoèiti, da bi jo drþava zlorabljala za pritisk na medije, ki so kritièni do nje. 4. Podpora delovanju javnih servisov V veèini drþav so javni servisi v krizi, ki je rezultat neza- dostnega Wnanciranja, nenehnih posegov drþave v njihovo delovanje ali pa pomanjkanja resne politiène volje, da bi se drþavni mediji dejansko preoblikovali v javne. 5. Zagotoviti neodvisne podatke o nakladah tiskanih medijev oz. podatke o branosti, gledanosti in poslušanosti. Pregledni in verodostojni podatki o nakladah tiskanih me- dijev in o branosti, gledanosti in poslušanosti so pomembni slo.indd 45 29.9.2004, 14:17:53 46 Medijsko lastništvo za vse sodelujoèe na medijskem trgu, za organe javne ob- lasti, ki na podlagi teh podatkov vodijo medijsko politiko, za zaposlene v medijski industriji, za raziskovalce in tudi za drþavljane uporabnike medijev. 6. Zagotoviti regulacijske in samoregulacijske mehanizme gle- de uredniške neodvisnosti v razmerju do izdajateljev in last- nikov medijev. Z zakonodajo je mogoèe prepisati, katere mehanizme mo- rajo vzpostaviti mediji, da bi zagotovili neodvisnost uredni- štev. Te mehanizme je treba še posebno podrobno doloèiti na ravni posameznih medijskih skupin ali medijskih hiš. 7. Zagotoviti regulacijske in samoregulacijske mehanizme prepreèevanja zlorabe novinarstva in medijev za doseganje politiènih in ekonomskih interesov lastnikov oz. za zatiranje konkurenènih politiènih in ekonomskih interesnih skupin. V zakonodajo, interne akte in kodekse poklicne etike je treba vkljuèiti naèela in mehanizme prepreèevanja in sankcioniranja poskusov, da bi medije instrumentalizirali za politiène in ekonomske cilje zaloþnikov ali lastnikov. Ko- deksi novinarskih organizacij temu ne zadošèajo v celoti; v te dogovore bi bilo treba vkljuèiti in zavezati k spoštova- nju tudi izdajatelje oz. lastnike. Tudi mehanizme vlaganja pritoþb in razsojanja o pritoþbah glede novinarske etike bi bilo treba razširiti tako, da bi v njih sodelovali novinarji, izdajatelji in javnost. 8. Krepiti moè in razvejenost profesionalnih medijskih orga- nizacij in zdruþenj in organizacij za monitoring medijev, ki podpirajo kakovost in odgovornost medijev ter omogoèajo preglednost interesnih sfer in dialog. Organizacijsko, materialno in kadrovsko je treba krepiti me- dijske nevladne organizacije z jasnimi podroèji delovanja, ki med sabo sodelujejo, sklepajo dogovore, razpravljajo in se pogajajo o zagotavljanju interesov, ki jih zastopajo. Skupni cilj bi morala biti razvita, pregledna, uspešna in javnemu interesu namenjena medijska dejavnost. 9. Zagotoviti pregledna in stabilna razmerja med delodajalci in delojemalci v medijski industriji – s kolektivnimi pogod- bami na nacionalni ravni, znotraj medijskih hiš in v okviru individualnih pogodb. Socialne razmere, v katerih delajo zaposleni v medijski indu- striji, vplivajo na kakovost in odgovornost profesionalnega slo.indd 46 29.9.2004, 14:17:54 47 Regionalni pregled delovanja novinarjev in drugih medijskih delavcev. Gre za ranljivost poklica, ki ima v vsaki druþbi moèno in za uresnièevanje èlovekove pravice do svobode izraþanja mnenj, pridobivanja in razširjanja mnenj in informacij po- membno vlogo. Zato so urejene socialne razmere, v katerih medijski profesionalci opravljajo svoj poklic, v interesu ce- lotne druþbe. Pregledne in stabilne socialne razmere je treba vzpostaviti s pogodbami, h katerim bi morala delodajalce in delojemalce zavezovati zakonodaja. slo.indd 47 29.9.2004, 14:17:54 . slo.indd 48 29.9.2004, 14:17:54 . SLOVENIJA sandra s. hrvatin & lenart j. kuèiæ slo.indd 49 29.9.2004, 14:17:54 50 Medijsko lastništvo 1 UVOD Po skoraj petnajstih letih trþnega gospodarstva in konèanem procesu privatizacije drþava še vedno posredno ali neposredno nadzira številne medijske ustanove. Èeprav je medijska zakonodaja temeljita in nadpovpreèno restrik- tivna, regulatorni organi nimajo zadostne avtonomije ali politiène podpore, da bi jo uveljavili, zato je medijska kon- centracija še vedno visoka. Podatke o lastniški strukturi je razmeroma lahko pridobiti, a se hitro spreminjajo, zato jih je teþko uèinkovito spremljati in iz njihovih menjav razbi- rati dejanske vzorce. Trenutno stanje je posledica dveh temeljnih dejavni- kov: odsotnosti jasne medijske politike in zelo specifiènega modela medijske privatizacije. Ko je junija 2003 predsednik vlade Anton Rop napove- dal spremembe zakona o medijih, je poudaril, da je treba na podroèje medijskega lastništva vnesti veè reda in pregled- nosti, omejiti koncentracijo in zagotoviti medijsko plural- nost. S tem je prisluhnil opozorilom, »da medije nadzirajo lastniki in upravljavci velikih podjetij, ki so hkrati njihovi najveèji oglaševalci, pa lastniki oglaševalskih organizacij, ki kupujejo in prodajajo oglaševalski prostor v medijih, in pred- sedniki uprav najveèjih slovenskih podjetij (ki so veèinoma v drþavni lasti) ter skriti zastopniki politiènih interesov«. 11 Med groþnjami medijskemu pluralizmu naj bi bila tudi mo- nopolizacija distribucije tiskanih medijev in monopol nad distribucijo rtv-signalov po kabelskih omreþjih. Drþava se je torej odloèila spremeniti zakon in bolj natanèno regulirati medije vsaj v tistem delu, ki se nanaša na lastniške deleþe, navzkriþno lastninjenje in prevzeme. Najveèji problem pa bo imela drþava kar sama s sabo, saj bo morala regulirati lastnike medijev, v katerih ima preko paradrþavnih skladov obèutne deleþe. V nadzornih svetih teh skladov, bank in podjetij sedijo tako rekoè eni in isti, politièno jasno proWlirani ljudje. Vprašanje je tudi, zakaj sploh spreminjati zakon, èe je þe v sedanjem dovolj meha- nizmov, s katerimi bi se lahko, èe bi bila politièna volja, prepreèila medijska koncentracija. Zakaj pristojne institu- cije in vlada niso ukrepale þe prej, èe menijo, da je v me- dijih nastala koncentracija lastništva in vpliva, ki ogroþa medijsko pluralnost? 11 Delo, 12. 9. 2003. slo.indd 50 29.9.2004, 14:17:54 51 Slovenija Slovenski tiskani mediji veèinoma nimajo strateških lastnikov – lastnikov, katerih temeljna dejavnost bi bili mediji. Èasopis Delo, ki je veèinski lastnik najbolj bra- nega dnevnika Slovenskih novic, imajo v lasti pivovarna, paradrþavni skladi in investicijska druþba. Èasopis Dnevnik nadzoruje druþba, ki se formalno ukvarja z zaloþništvom, pa ves svoj denar vlaga v nakupe delnic marine, term, zava- rovalnice in distribucijske hiše, veèinska lastnika èasopisa Veèer sta banka in z njo povezana investicijska druþba v veèinski lasti drþave. Sedanji lastniki prodajajo in kupuje- jo delnice medijev s tako hitrostjo, da smo morali med pi- sanjem tega poroèila veèkrat dodajati spremembe. Kupci so spet druge banke, investicijske druþbe in zavarovalnice, v katerih ima drþava precejšnje deleþe. O razlogih za tako mešetarjenje, pri katerem premoþenje navidezno menja last- nike, lahko le ugibamo. Pridobivanje podatkov o lastnikih in njihovih deleþih v medijih ne dela veèjih teþav. Zakon o medijih nalaga iz- dajateljem, da morajo pri vpisu v medijski razvid predloþiti podatke o lastnikih in jih nato še objaviti v Uradnem li- stu RS. Podatki iz medijskega razvida so javno dostopni na spletnih straneh ministrstva za kulturo, 12 zakon nalaga tudi izjemno visoke denarne kazni za tiste izdajatelje, ki ne spoštujejo doloèb. A tudi tu postane jasno, da glavni pro- blem ni morebiti pomanjkljiva zakonodaja, ampak dejstvo, da se zakonodaja ne izpolnjuje. Razlogov za to je veè – od neuèinkovitosti in kadrovske preobremenjenosti nadzorni- kov do dejstva, da za preganjanje najhujših kršiteljev pogo- sto ni pravega interesa. Na prvi pogled razpršena struktura medijskega lastništva je zato v praksi zmes zapletenih po- vezav medsebojno povezanih podjetij. Sedanja lastniška struktura je predvsem posledica dveh dejavnikov: pomanjkanja vsakršne medijske politike in speciWènega modela privatizacije medijev. Moþnost, da bi imeli zaposleni veèinske deleþe v medijih, kar je zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij dejansko omogoèal, so tisti, katerih interese je zakon zastopal, dobesedno »proda- li«. Drþava, nasprotno, svoje lastniške deleþe posredno ali neposredno ohranja s podporo paradrþavnih skladov. Ker prièakuje gospodarske ali politiène dobièke? Privatizacij- sko - investicijske druþbe, denimo v nadaljevanju opisane Krona holding, Infond Holding, kd Holding in Maksima Holding, ki so se þe preoblikovale v holdinge, hoèe drþava 12 Glej . slo.indd 51 29.9.2004, 14:17:54 52 Medijsko lastništvo nenadoma spet »preoblikovati«. Ministrstvo za Wnance, ki se je lotilo urejanja tega podroèja, predlaga, naj se novi za- kon sprejme po nujnem postopku, »zato, da bi se prepreèile teþko popravljive posledice za delovanje drþave«. 13 Zdi se, da privatizacijska zgodba šele zdaj, po veè kot desetih letih, v zadnjih mesecih pred vstopom v Evropsko unijo, poèasi dobiva epilog. Epilog, ki so ga hoteli nekoè prepreèiti. 13 Finance, 6. 1. 2003. slo.indd 52 29.9.2004, 14:17:54 53 Slovenija 2 VPLIV LASTNINJENJA NA LASTNIŠKO STRUKTURO SLOVENSKIH MEDIJEV Na današnjo lastniško strukturo slovenskih medijev je najbolj vplivala speciWèna oblika lastninjenja, za katero se je slovenska drþava odloèila v zaèetku 90. let. T emeljna dilema razprav na zaèetku lastninjenja je bila, ali naj se mediji last- ninijo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, 14 ali pa naj to temo obravnava poseben zakon. Skupina poslan- cev, ki je sodelovala pri pripravi zakona o lastninskem preob- likovanju, je menila, naj se mediji (z izjemo javnega zavoda rtv Slovenija katerega lastniške odnose je dokonèno deWni- ral þe zakon o rtv iz leta 1994) 15 pri lastninjenju izenaèijo z drugimi podjetji. T o je naèelo novo vprašanje, ali pri lastni- njenju upoštevati dejanske kapitalske vloþke drþave tako kot pri vseh drugih nekdanjih drþavnih podjetjih. V tem prime- ru je bila moþnost, da bi lastninjenje drþavnih (druþbenih) medijev prineslo njihovo podrþavljenje. Zato so se pri last- ninjenju medijev odloèili – odloèitev je bila politièna – za posebni naèin lastninjenja z notranjim odkupom. Mediji bi tako ostali v rokah zaposlenih in to naj bi omogoèilo nji- hovo politièno neodvisnost. V tem duhu je bil sprejet tudi 39. èlen zakona o javnih glasilih (zjg), 16 ki je kot nekak- šen »varnostni ventil« za prepreèitev podrþavljenja doloèil razpršeno lastništvo oziroma onemogoèal, da bi medij pre- vzel en sam lastnik. V praksi je lastninjenje medijev potekalo tako, da se je deleþ vrednosti navadnih delnic prenesel na posebne skla- de. Po 10 odstotkov je šlo Kapitalskemu skladu invalidskega in pokojninskega zavarovanja (v nadaljevanju kad) in Od- škodninskemu skladu (v nadaljevanju sod), 20 odstotkov pa na Sklad rs za razvoj, od koder naj bi se pozneje porazde- lil med pooblašèene investicijske druþbe. Drugi del procesa lastninjenja je bil notranji odkup. Podjetje prenese druþbeni kapital, ki ga predvidi v programu notranjega odkupa, na Sklad za navadne delnice, pri tem pa se za odkup upošteva 14 Uradni list RS, 55, 1992: 3117-3124. Zakon je bil dvakrat amadmiran leta 1993 (Uradni list RS 7/1993 in 31/1993). 15 Po Zakonu o rtv je ustanovitelj javnega zavoda rtv Slovenija Republika Slovenija (1. èlen). Glej Uradni list RS, št. 18, 729/1994. 16 Zakon o javnih glasilih, sprejet leta 1994 (Uradni list RS, št. 18/1994) je v 39. èlenu doloèal, da ima lahko domaèa Wzièna ali pravna oseba v osnovnem kapitalu oziroma premoþenju podjetja, gospodarske druþbe ali zavoda, ki izdaja dnevni tisk ali ustvar- ja, pripravlja in oddaja rtv-program, najveè 33-odstotni deleþ ali najveè 33 odstotkov upravljalskih pravic. 40. èlen zakona pa je navzkriþno lastništvo omejeval na 10 od- stotkov. Te omejitve pa niso veljale za sklade iz 22. èlena zakona o lastninskem pre- oblikovanju podjetij: Kapitalski sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja, Odškodninski sklad in Sklad rs za razvoj. slo.indd 53 29.9.2004, 14:17:54 54 Medijsko lastništvo 25-odstotni popust. Pri notranjem odkupu je morala sode- lovati veè kot tretjina zaposlenih v podjetju. V naslednjih štirih letih je moralo podjetje od Sklada vsako leto odkupiti najmanj èetrtino delnic po njihovi nominalni vrednosti. Za nakup navadnih delnic podjetje zaposlenim ni smelo dati posojila ali kakršnega koli jamstva. slo.indd 54 29.9.2004, 14:17:55 55 Slovenija 3 PRIMER MEDIJSKEGA LASTNINJENJA ÈASOPISA DELO Èeprav je zastavljeni model lastninjenja formalno gleda- no omogoèal veèinske deleþe zaposlenih, lahko na primeru lastninjenja najveèjega slovenskega èasopisa Delo 17 vidimo, da se je zgodilo vse kaj drugega – drþava je postala eden od najpomembnejših medijskih lastnikov, sicer posredno, pre- ko lastniških deleþev v paradrþavnih skladih in podjetjih, v katerih ima spet obèutne deleþe. Lastninjenje Dela se je zaèelo konec osemdesetih let. V anketi, ki jo je vodstvo èasopisa tedaj izvedlo med zaposle- nimi, se je 93 odstotkov zaposlenih odloèilo za lastninsko preoblikovanje z veèinskim deleþem zaposlenih. Cilji last- ninjenja, kot so jih predstavili bodoèim delnièarjem, naj bi bili tile: obdrþati samostojnost in neodvisnost podjetja, poveèati poslovno uspešnost ter zaposlenim zagotoviti mak- simalno kakovost dela in þivljenjskega standarda, ki bo te- meljil tudi na dohodkih iz vloþenega kapitala. Podjetje se je odloèilo za obliko lastninjenja, pri kateri je bilo 40 odstotkov druþbenega kapitala razdeljenih med kad in sod (po 10 od- stotkov) in Sklad rs za razvoj (20 odstotkov), 60 odstotkov lastnine pa naj bi odkupili zaposleni. Od tega naj bi 20 od- stotkov prešlo na lastninske certiWkate zaposlenih, njihovih oþjih druþinskih èlanov, nekdanjih zaposlenih in upokojen- cev, 22 odstotkov na notranji odkup, 18 odstotkov vrednosti pa bi prodali svojim bralcem. Sprejeti naèin lastninjenja bi dejansko omogoèil, da zaposleni, bivši zaposleni in njihove druþine in bralci èasopisa postanejo njegovi veèinski lastniki. Zgodba se je seveda konèala popolnoma drugaèe. Takoj, ko je drþava leta 1989 odpravila vse »medijske« subvencije, je odbor za reorganizacijo ègp Delo javnosti poslal predlog, da naj ègp Delo postane matièno podjetje s petimi kapitalsko povezanimi sestrami. 18 Aprila 1991 je bilo na temeljnem sodišèu v Ljubljani registrirano podjetje Delo, d. o. o., s èimer je bilo konèano preoblikovanje ne- kdanjega tozda Delo v samostojno podjetje Delo v druþbeni lasti. T a postopek je v javnosti povzroèil številne polemike. Leta 1993 je podjetje Hit na vodstvo èasopisa javno naslo- vilo vprašanje o domnevnih nepravilnostih pri lastninjenju. Delo da je ustanovilo by-pass podjetje za lastninski nadzor 17 V poroèilu opisujemo primer lastninjenja Dela, saj lepo povzema vzorec lastninjenja, ki se je z manjšimi odstopanji ponovil tudi drugod. 18 Interno Delo, november 1989. Referendumu na pot, december 1989. slo.indd 55 29.9.2004, 14:17:55 56 Medijsko lastništvo nad Slovenskimi novicami, 19 v katerem so nekateri vodilni ljudje Dela s svojimi dokapitalizacijskimi vloþki bistveno odstopali od dokapitalizacijskih vloþkov drugih zaposlenih. V intervjuju za Fokus 20 se tedanji namestnik glavnega in od- govornega urednika Dela Danilo Slivnik 21 ni strinjal z no- vinarjevo trditvijo, da so Slovenske novice klasièno by-pass podjetje in odgovarjal, da: »Gre pri Slovenskih novicah za jas- no kapitalsko razmerje 51% zasebnega in 49% druþbenega kapitala, ki je s kasnejšo dokapitalizacijo prešlo v razmerje 60 : 40 v korist prvega. Druþbeni del pa bo zdaj predmet last- ninjenja, podobno kot Delo. Delo je Slovenskim novicam dalo tudi kredit z 8-odstotno obrestno mero. Pri lastninjenju smo zelo previdni, saj vemo, da bi nam mnogi skušali zelo hitro naprtiti kakšne nepravilnosti.« 22 Pri tem ostaneta vsaj dve vprašanji brez pravega odgovora – kako je lahko podjetje, ki je bilo samo v procesu lastninjenja, posojalo denar drugemu podjetju, v katerem so bili veèinski lastniki novinarji, zapo- sleni v Delu? In pa, ali je bil denar za nakup sploh vrnjen, èe je þe šlo za posojilo, in pod kakšnimi pogoji? Z drugim soglasjem agencije za privatizacijo je podjetje novembra 1995 postalo delniška druþba. Osnovni kapital je znašal okrog 670 milijonov tolarjev, za to vrednost je pod- jetje izdalo 667.000 zaèasnic, ki jih je bilo treba po vpisu lastninjenja nadomestiti z delnicami. Interni razdelitvi je pripadlo 20 odstotkov, notranjemu odkupu 40 odstotkov, pokojninskemu in odškodninskemu skladu vsakemu po 10 odstotkov, skladu za razvoj pa 20 odstotkov. Januarja 1999 je zaèelo Delo kot prva medijska hiša v Sloveniji kotirati v borzni kotizaciji. Do vstopa na borzo so se delnice prodaja- le na sivem trgu znotraj hiše. Na tem trgu je na koncu leta 1998 delnica þe dosegla vrednost nad 7000 tolarjev. 23 Ko je Delo prišlo na borzo, je delnica skokovito zrasla in v tednu dni dosegla celo vrednost 20.000 tolarjev. 24 Lastniška sesta- va Dela se je v letih po lastninjenju bistveno spremenila. Deleþ notranjih lastnikov se je s 60 odstotkov zmanjšal za polovico, poveèal pa se je deleþ zunanjih lastnikov, pred- vsem zaradi koncentracije kapitala pri enem lastniku, Kre- 19 Slovenske novice so zaèele izhajati leta 1992 kot tabloidni dnevnik. Ustanovljene so bile 21. 6. 1991 (zapis v sodnem registru) in so danes v skoraj 100-odstotni lasti Dela d.d.. 20 Fokus, št. 9/10, julij/avgust 1993. 21 Danilo Slivnik je zdaj odgovorni urednik tednika Mag. 22 V intervjuju za 7D takole odgovarja na vprašanje, ali je podjetje Novice by-pass pod- jetje: »Zame je by-pass podjetje tisto v zasebni lasti, v katero pretakaš druþbeni kapital. Novice so podjetje v mešani lasti, ampak vanj nismo pretakali druþbenega kapitala.« 23 Knjigovodstvena vrednost delnic Dela je bila 2000 sit leta 1997, 2500 sit konec leta 1997 in 3600 sit konec leta 1998. Februarja 2003 je menda Pivovarna Laško delnice Dela plaèala po 36.000 tolarjev (Finance, 5. 2. 2003). 24 Slovenski delnièar, 6. 3. 1999. slo.indd 56 29.9.2004, 14:17:55 57 Slovenija kovi druþbi, ki je imela v tem èasu tudi 25-odstotni deleþ v televizijski postaji TV3. Èeprav naj bi bilo lastništvo v medijih po besedah vseh lastnikov izkljuèno dobra kapitalska naloþba, so bili vselej pomembni tudi politièni interesi. Tako sta, denimo, oba paradrþavna sklada (Kapitalska in Odškodninska druþba), ki imata lastniške deleþe v vseh treh slovenskih dnevnikih, sklenila dogovor, da teh deleþev ne prodajata. Na ta naèin sta prepreèevala moþnost, da bi vpliv (politièni prevzem) pridobivale »politièno neprimerne« druþbe, predvsem tiste, ki so bile blizu politièni opoziciji. Da to ni le naše ugibanje, kaþe primer, ko je leta 2000 padla koalicijska vlada Janeza Drnovška in je nova vlada najprej poskušala zamenjati direktorja Kapitalskega in Od- škodninskega sklada 25 (v nadaljevanju kad in sod) ter tako vzpostaviti nadzor nad morebitnimi odloèitvami pri prodaji lastniških deleþev v medijih. Dva tedna pred svojo razrešit- vijo julija 2000 je takratni direktor kad prodal 5,5-odstotni deleþ Kapitalske druþbe v Delu. Za okrog 700 milijonov to- larjev so delnice Dela kupili borzna hiša Cobito, Gorenje 26 in Emona Maximarket. Gre za odstotek, ki ga lahko direk- tor proda brez soglasja skupšèine kad, kar je bistveno, saj glede na politiène spremembe tega soglasja verjetno ne bi bil dobil. Pritiski na Delo so se z moþnostmi novih prodaj in nakupov nadaljevali tudi novembra 2000. kad in sod sta se po napovedih 27 odloèili prodati svoje deleþe v Delu. Kupci da so bili Mohorjeva druþba 28 ali pa »desni« del lastnikov Dela; Zvon 1 in 2 bi z nakupom delnic sod in kad prido- bila skoraj 43-odstotni lastniški deleþ v Delu. V izjavah za medije sta oba direktorja potem trdila, da delnice Dela niso naprodaj, vsaj tako dolgo ne, dokler upravna odbora obeh druþb ne preklièeta prepovedi prodaje. Lastninsko prerazporejanje deleþev se tu še ni ustavilo, prav tako ne sosledje dogodkov, ki kaþejo, da je lastništvo v medijih (vsaj za drþavo) predvsem politièni kapital. Sredi fe- bruarja leta 2003 je Pivovarna Laško (predsednik uprave pi- vovarne sedi v nadzornem svetu Dela) od prejšnjega lastnika 25 Gre za Kapitalski sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja in Odškodninski sklad. 26 Po poþaru v Gorenju je takratna vlada Andreja Bajuka zahtevala od Gorenja, naj proda svoj deleþ v Delu, èe hoèe dobiti pomoè od drþave. Uprava Gorenja tega ni naredila. Opozicija je trdila, da je kad zaèasno »parkiral« delnice pri politièno »pri- jaznem« podjetju in na ta naèin onemogoèil desni prevzem. 27 Finance, 15. 11. 2000. 28 Vprašanje pa je, kako bi Mohorjeva druþba, katere sredstva so leta 1999 znašala 70 milijonov tolarjev in kapital 8 milijonov tolarjev, kupila 6,2-odstotni deleþ delnic Dela v vrednosti 600 milijonov tolarjev. slo.indd 57 29.9.2004, 14:17:56 58 Medijsko lastništvo Krekove druþbe kupila 24,98-odstotni deleþ èasopisne druþbe Delo in zanj odštela 5,8 milijarde tolarjev (pribliþno 23 mi- lijonov eur). Krekova druþba, ki je imela èetrtinski deleþ v Delu in tretjinski deleþ v tv3, je morala uskladiti svoje lastniške deleþe z zahtevami zakona o medijih. 29 Odloèili so se, da svojo »medijsko lastnino« prodajo: Delo Pivovarni Laško in tv3 hrvaškemu poslovneþu Ivanu Æaleti. V me- dijih smo lahko prebirali razne razlage »dejanskih« razlo- gov za nakup: da so »Pivovarno Laško k poslu ‘prisilili’ v zameno za obljubljeno dovoljenje za prevzem Uniona«, 30 da »Delo obvladujejo tudi tisti, ki jih ni v delniški knjigi«, da je »bila Krekova druþba vseskozi nezaþelena lastnica«, »da so Lašèani Delo preplaèali« in da je pri prodaji/nakupu imela vlogo politika. Preden je Pivovarna Laško kupila èetrtinski deleþ Dela, se je v medijih veliko govorilo, da bo Delo prevzela dzs. 31 V intervjuju za Finance 5. 2. 2003 je predsednik uprave dzs Bojan Petan na vprašanje o razlogih za nakup Dela izja- vil, da je Delo veè kot samo delniška druþba, »zato je treba poleg delniškega kapitala pri Delu plaèati tudi neke druge vrednote«. Po njegovem mnenju so te »druge vrednote« povezane z »oblikovanjem javnega mnenja«, to pa pome- ni, da nakup medijev ni »obièajen posel«. Lastnik lahko vpliva na mnenjsko proWliranje medija, ki ga ima v svoji lasti (»dolgoroèno lahko, kratkoroèno teþe« je rekel Pet- an), medijsko lastništvo pa ima lahko posledice za medijski pluralizem. Se je zgodba o tem, da bo dzs kupila Delo, tako konèala? Ne verjamemo. Lastninjenju Dela smo namenili toliko prostora, ker je to hkrati zgodba o lastninjenju vseh slovenskih medijev in je kot taka zelo pomembna za razumevanje analize stanja, ki ga bomo opisali v nadaljevanju. Pokazali bomo, da je se- danja navidezno razpršena lastniška struktura, kar je bil na- men doloèb zakona o javnih glasilih, v resnici koncentracija medijske lastnine v rokah maloštevilnih podjetij, ki so po- sredno ali neposredno veèinoma v drþavni lasti. Novinarji, zaposleni in nekdanji zaposleni, ki so imeli moþnost lastni- škega nadzora nad mediji, so to svojo moþnost prodali. 29 Rok za usklajevanje je potekel konec oktobra 2002. 30 Takrat je bila osrednja gospodarska tema »pivovarska vojna«, med katero je poskuša- la belgijska nadnacionalka Interbrew kupiti najveèjo slovensko Pivovarno Union, a ji je Pivovarna Laško to prepreèila in bila zaradi domnevne »obrambe nacionalnega interesa« deleþna javnih simpatij. 31 dzs ima v veèinski lasti splošnoinformativni èasopis Dnevnik. slo.indd 58 29.9.2004, 14:17:56 59 Slovenija 4 NEUSPEŠNI POSKUSI USTANAVLJANJA NOVIH DNEVNIKOV – NENAVADNO POJ- MOVANJE MEDIJSKEGA PLURALIZMA Politiène stranke, predvsem opozicijske, þe od zaèetka devetdesetih let trdijo, da je slovenski medijski prostor »politièno enodimenzionalen« in da slovenski mediji fa- vorizirajo politièna stališèa najveèje stranke v vladajoèi koaliciji. T rditve o pristranosti in pomanjkanju medijskega pluralizma so tako nenehno na dnevnem redu odnosov med pozicijo in opozicijo. Januarja 2003 je predsednik opozicij- ske sds Janez Janša na vlado naslovil šest zahtev, od katerih se je veèina nanašala na zagotavljanje medijskega pluraliz- ma. Opozicijske stranke so zahtevale neposredni prenos sej drþavnega zbora in vseh pomembnejših sej delovnih teles, uvedbo dveh programov na nacionalni televiziji rtv Slo- venija; na enega naj bi vplivala vladna koalicija, na druge- ga pa opozicija, in spremembo zakona zakon o medijih, ki naj bi zagotovila ustanovitev sklada za pluralizacijo tiskanih medijev s sredstvi, pridobljenimi neposredno iz drþavnega proraèuna. Zahtevo sds je podprla tudi drþavljanska pobu- da »Nekaj je treba storiti«, ki je za to zbrala veè kot deset tisoè podpisov drþavljanov in drþavljank. V preteklosti pa se je pokazalo, da poseganje drþave pri zagotavljanju pluralnosti tiskanih medijev ni uèinkovito. Marca 1991 je predsedniku vlade Lojzetu Peterletu uspelo v drþavni proraèun vnesti novo postavko v višini pribliþno 1,4 milijona evrov za »demokratizacijo medijev« oziroma zagon novih medijev. T eþava je bila ta, da je vlada razumela demokratizacijo medijev predvsem kot ustanovitev novega èasopisa, ki bi bil po svoji uredniški politiki njej zelo blizu. Iz veèjega dela teh sredstev je bil ustanovljen novi, »desni« èasopis Slovenec. 32 Kronologija njegovega propadanja je zelo zgovorna in kaþe na to, da mediji ne morejo delovati kot po- daljšana roka politiènih interesov, vsaj ne v demokratièni druþbi. Novembra 1991, pet mesecev po zaèetku izhajanja, so lastniki zamenjali prvega urednika. Vmešavanje politi- ke v uredniško delo je bilo oèitno. Kadrovske zamenjave, ki so povzroèile govorice o bolj radikalni desnièarski usme- ritvi, so ustvarile v javnosti vtis nestabilnosti in negativno vplivale tudi na naklado, saj so od èasopisa odvrnile sredin- sko usmerjene bralce. 33 Èeprav so desne in desnosredinske 32 Ime ni brez zgodovinske simbolike, saj je èasopis s tem imenom v zaèetku prejšnjega stoletja podpiral kršèanskodemokratsko politièno opcijo. 33 Delo, 4. 5. 1996 slo.indd 59 29.9.2004, 14:17:56 60 Medijsko lastništvo stranke na volitvah 1996 dobile okoli 40 odstotkov gla- sov, se slovenska desnica nikoli ni zdruþila okrog »svojega« èasopisa. Po propadu èasopisa je takratni predsednik sindi- kata novinarjev Venèeslav Japelj zapisal, da se je vodstvo lotilo projekta novega èasnika »ekonomsko diletantsko in avanturistièno«. 34 Druþba Slovenec, d.o.o., ki je izdajala èasopis, si je v sedmih letih nakopala skoraj milijardo to- larjev (4,3 milijona evrov) terjatev in èasopis je dokonèno propadel konec leta 1997. Tudi leva opcija ni »bila zadovoljna« z razvojem do- godkov. Konec leta 1992 je zaèel, spet kot politièni pro- jekt, izhajati novi dnevnik Republika. Èasopis da je nastal z moèno podporo nekaterih levih krogov »kot protiuteþ des- nim medijskim ambicijam« desnice. Oba èasopisa, »des- ni« Slovenec in »leva« Republika, sta bila tako ustanovljena kot politièna projekta. Uredniška politika obeh èasopisov naj bi se ravnala po politiènih zahtevah strank, ki so sta- le v ozadju. To je bilo razvidno tudi iz naèina poroèanja o kljuènih politiènih zadevah v drþavi. Èeprav so se uredniki in novinarji zavzemali za profesionalne standarde pri ure- janju èasopisa, je bilo jasno, da o objavah tem ne odloèajo oni, temveè lastniki. Naèrtovalci projektov Slovenec in Republika, v še bolj tragièni obliki pa èasopisa Jutranjik, ki je zaèel izhajati in ugasnil v enem samem mesecu, junija 1998, so izhajali pred- vsem iz politiènih interesov. Reèemo lahko celo, da so bili vsi ti èasopisi politièni, ne pa trþni projekti in da prevlade obstojeèih dnevnih èasopisov Dela, Dnevnika in Veèera niso niti naèeli, kaj šele ogrozili. 34 Veèer, 7. 12. 1996, in Delo, Pisma bralcev, 7. 12. 1996. slo.indd 60 29.9.2004, 14:17:56 61 Slovenija 5 ZAKONODAJNI OKVIR ZA MEDIJSKO LASTNIŠTVO Zakon o medijih (Zmed) 35 se varstva pluralnosti in raz- novrstnosti medijev loteva zelo natanèno v 9. oddelku. T ako kot prejšnji zakon iz leta 1994 tudi Zmed obravnava proti- koncentracijske ukrepe na podroèju medijev znotraj širšega pojma varstva pluralnosti in raznovrstnosti medijev. V na- sprotju z zjg, ki pojma koncentracije ne omenja, Zmed v 58. èlen izrecno govori o omejevanju koncentracije. Drugaèe kakor zjg, ki je iz protikoncentracijskih ukrepov izkljuèeval investicijske sklade, Zmed ne omenja veè izjem. Ostane pa vprašanje, kako se bodo protikoncentracijske doloèbe Zmed »uskladile« z 11. èlenom zpomk, 36 ki pravi, da za koncentra- cijo ne štejejo primeri, v katerih poslovne deleþe pridobijo investicijske druþbe za upravljanje, èe pridobljene pravice uveljavljajo zaradi ohranitve celotne vrednosti naloþb in ne vplivajo na konkurenèno vedenje podjetja. Dodati je treba, da Zmed v 62. èlenu doloèa, da veljajo za izdajatelje medijev in operaterje predpisi o varstvu konkurence. Kakšne so omejitve lastništva v medijih po Zmed? Iz- dajatelj splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, Wzièna in pravna oseba ali skupina povezanih oseb, ki ima v ka- pitalu oziroma premoþenju tega izdajatelja veè kot 20-od- stotni deleþ ali veè kot 20 odstotkov upravljalskih, oziroma glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj ali sousta- novitelj izdajatelja radijskega ali televizijskega programa niti ne more izvajati radijske in televizijske dejavnosti. Pa tudi izdajatelj radijskega, oziroma televizijskega programa, ki ima veè kot 20-odstotni lastniški deleþ ali deleþ uprav- ljalskih ali glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja splošnoinformativnega tiska- nega dnevnika (Zmed, 56. èlen). Zmed omejitve lastništva še bolj »zaostruje« v tretjem odstavku 56. èlena, ki doloèa da ima lahko izdajatelj, pravna ali Wzièna oseba, ali skupi- na povezanih oseb 37 najveè 20-odstotni lastniški deleþ ali dvajsetodstotni deleþ upravljalskih oz. glasovalnih pravic v premoþenju drugega izdajatelja. V èlenu, ki se nanaša na omejevanje koncentracije, Zmed doloèa, da mora izdajatelj za pridobitev dvajestih ali veè odstotkov lastniškega ali upravljalskega deleþa oz. deleþa 35 Zakon o medijih je zaèel veljati 26. 5. 2001 in je nadomestil zakon o javnih glasilih, sprejet leta 1994. 36 Zakon o prepreèevanju omejevanja konkurence je bil objavljen 13. 7. 1999 v Urad- nem listu RS 56/1999. 37 Zmed (57.èlen) natanèno deWnira, kdo so povezane osebe. slo.indd 61 29.9.2004, 14:17:57 62 Medijsko lastništvo glasovalnih pravic v premoþenju izdajatelja radijskega ali te- levizijskega programa, pridobiti soglasje ministrstva za kul- turo, ki soglasje izda po predhodnem mnenju Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (Zmed, 58. èlen). Po 100. èlenu Zmed pa je svet za radiodifuzijo tisti, ki spre- jema odloèitve za predhodno mnenje agencije v povezavi z omejevanjem koncentracije. Drugaèe povedano, svet za radiodifuzijo odloèa v zvezi z omejevanjem koncentracije, ki postane predhodno mnenje agencije, na podlagi katerega ministrstvo za kulturo izda potrebno soglasje. Slovenska zakonodaja je glede omejevanja koncentraci- je vsaj na videz izjemno natanèna. Prvi odstavek 58. èlena Zmed izrecno navaja, da je treba za pridobitev dvajset- ali veè odstotnega lastniškega ali upravljalskega deleþa v izdaja- telju radijskega ali televizijskega programa pridobiti soglasje. Ministrstvo za kulturo soglasje zavrne v teh primerih: · kadar bi imel izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s pridobitvijo deleþa prevladujoè poloþaj na oglaševalskem trgu, tako da bi njegov deleþ prodaje oglaševalskega prosto- ra v posameznem radijskem ali televizijskem programu pre- segel 30 odstotkov glede na celoten radijski ali televizijski oglaševalski prostor v Republiki Sloveniji; · kadar bi si izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s pridobitvijo deleþa ustvaril prevladujoè poloþaj v medijskem prostoru, tako da bi sam ali skupaj z odvisnimi podjetji do- segel veè kot 40-odstotno pokritost obmoèja Republike Slo- venije s signalom programov glede na celotno pokritost tega obmoèja z vsemi radijskimi ali televizijskimi programi; · kadar bi imel izdajatelj enega ali veè splošnoinformativnih tiskanih tednikov sam ali z vplivom na eno ali veè odvisnih podjetij s pridobitvijo deleþa prevladujoè poloþaj na trgu, tako da bi število prodanih izvodov njegovih dnevnikov preseglo 40 odstotkov vseh prodanih izvodov splošnoinformativnih ti- skanih dnevnikov v Republiki Sloveniji (Zmed, 58. èlen). Èe ministrstvo za kulturo ugotovi obstoj katerega koli od prej naštetih pogojev, potem zaradi zašèite pluralnosti in raz- novrstnosti medijev soglasje za pridobitev deleþev zavrne. Kljub pomanjkanju natanènih meril je ministrstvo za kulturo februarja 2002 odloèilo o prvi prošnji na temelju 58. èlena Zmed. Tako je po vlogi kbm Infonda o poveèanju deleþa v Veèeru odloèilo, da mu soglasja ne izda, èe ne proda »odveènih« deleþev v Radiu tednik Ptuj, izdajatelju tednika in radijskega programa. Svet za radiodifuzijo, ki odloèa o omejevanju koncen- tracije, je v poroèilu za leto 2001/2002 izrecno zapisal, da slo.indd 62 29.9.2004, 14:17:57 63 Slovenija »ocenjuje, da so doloèbe tretjega odstavka 58. èlena Zako- na o medijih, ki dooèajo, v katerih primerih lahko Minis- trstvo za kulturo zavrne izdajo soglasja k lastniškemu pove- zovanju premalo natanène. Na podlagi njih tudi še ni bila izdelana ustrezna metodologija, ki bi omogoèala presojanje, ali je medijsko lastništvo res koncentrirano ali ne. Doloèbe tretjega odstavka 58. èlena Zmed so poleg tega v neskladju z zakonodajo, ki ureja varstvo konkurence, zato svet ugo- tavlja, da je treba to vprašanje èimprej ustrezno urediti.« 38 Odbor drþavnega zbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport je na seji aprila 2003 sprejel poroèilo sveta in med drugim naloþil ministrstvu za kulturo in vladi, naj spremeni- ta èlene Zmed, ki se nanašajo na omejevanje koncentracije. Februarja 2003 je medijske prevzeme, predvsem nakup 25 odstotkov delnic Dela s strani pivovarne Laško, vzela pod drobnogled tudi agencija za trg vrednostnih papirjev, 39 ki je junija 2003 v pismu predsedniku vlade opozorila na ne- upoštevanje doloèb zakona o prevzemih 40 pri pridobivanju lastniških deleþev ali delnic druþb preko posrednega last- ništva v medijih. atvp je zato predlagala, naj se pripravi- jo spremembe Zmed, da bi imela agencija pristojnosti pri pregledovanju poslovanja povezanih oseb in njihovih last- niških povezav. Vlada je julija 2003 sklicala prvi sestanek in nanj je povabila vse pristojne institucije in predstavni- ke dns ter zaèela pripravljati spremembe Zmed. 41 Vlada je predlog sprememb Zakona o medijih marca 2004 poslala v parlamentarno proceduro. Parlament o predlogu Zakona do volitev oktobra 2004 ni razpravljal. 38 Poroèevalec Drþavnega zbora RS, št 1/2003, 8.1.2003 39 »Preuèujemo gibanje cene delnice Dela v doloèenem èasovnem obdobju od okto- bra 2002 do februarja 2003 se je delnica Dela podraþila za 40 odstotkov. Èe bomo po- sumili, da se je zgodilo kaj nenavadnega, bomo preiskali trgovanje vseh udeleþencev, ki bi lahko vplivali na ceno. To bi bila manipulacija trga, ki je ena od dveh najhuj- ših kršitev pravil obnašanja na trgu vrednostnih papirjev,« je izjavil direktor atvp. (Delo, 5. 2. 2003) 40 Uradni list RS št. 47/1997 in 56/1999. 41 Spremembe zakona so pripravljali na ministrstvu za kulturo. slo.indd 63 29.9.2004, 14:17:57 64 Medijsko lastništvo 6 LASTNIŠVO IZBRANIH SLOVENSKIH TISKANIH MEDIJEV Po podatkih iz medijskega razvida, objavljenega 31. 1. 2003, 42 deluje v Sloveniji 7 internetnih medijev, 83 radij- skih medijev, 37 televizijskih medijev (sem so vštete tudi lokalne in kabelske televizije) in 330 tiskanih medijev, ka- mor sodi tako rekoè vse – od splošnoinformativnih tiskanih dnevnikov do listov, ki izhajajo le nekajkrat na leto, in revij, namenjenih raznim þivljenjskim slogom, demografskim in interesnim skupinam, ali obèinskih glasil, pa tudi nekateri mediji, ki jih sploh še ni. V analizi bomo predstavili tele tiskane medije: èasopise Delo, Dnevnik, Veèer in tednika Mladina in Mag. Omenimo lahko še tabloid Slovenske novice, dnevni èasopis z najveèjo naklado v skoraj stoodstotni lasti podjetja Delo d. d., ki je tudi izdajatelj èasopisa Delo, poslovni dnevnik Finance, (iz- haja pet dni v tednu), katerega lastnika (vsak po 50 odstot- kov) sta skupina gv in Dagens Industri, del švedske medijske skupine Bonnier, in brezplaèni sobotni tednik Þurnal. Prva številka Þurnala, ki je tako najmlajši slovenski èasopis, je izšla 7. 11. 2003, hkrati je Þurnal tudi prvi slovenski tednik, ki ga v celoti Wnancira tuji lastnik, avstrijska zaloþba Styria Verlag. Drugi brezplaènik Dobro jutro izdaja prav tako av- strijski kapital, tiskarna Leykam, ki je tudi ena veèjih last- nic dnevnika Veèer. tabela 1 naklada in doseg izbranih tiskanih medijev dnevni èasopisi naklada doseg delo 90,000 237,000 dnevnik 66,000 159,000 veèer 62,000 170,000 slovenske novice 107,000 355,000 finance 10,000 36,000 tedniki mladina 19,300 102,000 mag 17,000 58,000 þurnal 214,000 — Viri: za podatke o nakladi: Delo, Dnevnik, Veèer, Mladina, Mag, Þurnal, Finance; za podatke o dosegu: Nacionalna raziskava branosti 2003. slo.indd 64 29.9.2004, 14:17:57 65 Slovenija 6.1 delo Delo d. d. je obvladujoèa druþba v koncernu, ki ga tvori še druþba Slovenske novice d. d., ki izdaja tabloidni dnevnik Slovenske novice, edini dnevni èasopisa, ki je v zadnjem letu dosegal znatnejši dvig naklade. Delo velja za najpomemb- nejši slovenski dnevni èasopis. Je edini splošnoinformativ- ni dnevnik, ki ima zares »nacionalni« znaèaj, saj sta druga splošnoinformativna dnevnika bolj regionalno zaznamova- na. Izhaja v šestih regionalnih izdajah, velik doseg imajo tudi njegove dnevne priloge, nedeljska izdaja in sobotna priloga. Èasopisna hiša Delo je 19. decembra 2003 zaèelo izdajati tudi novi tednik Veè. Po podatkih Klirinško depotne druþbe (kdd) 43 je najveèji posamezni lastnik Dela Pivovarna Laško s skoraj 25-odstot- nim lastniškim deleþem. Slabih 20 odstotkov nadzorujeta paradrþavna sklada sod (11,7 odstotkov) in kad (7,4 odstot- kov), okrog 25 odstotkov pa predstavljajo naloþbe investicij- skih druþb, ki so pogosto v lasti bank, zavarovalnic, velikih podjetij in drugih investicijskih druþb. Najveèji posamièni lastnik Dela med zaposlenimi je predsednik uprave Dela d. d. Jurij Apih (1,5 odstotka), novinarji in zaposleni v Delu pa v svoji lasti nimajo skoraj nièesar veè. 6.2 dnevnik Dnevnik d. d. je podjetje, ki ob dnevnem èasopisu Dnev- nik izdaja tudi Nedeljski dnevnik, tednik z najvišjo naklado v Sloveniji (172.000) in tabloidni tednik Hopla (33.000 izvo- dov). Veèinski lastnik (51,04 odstotka) druþbe Dnevnik je dzs, ena najveèjih zaloþniških in trgovskih hiš v Sloveniji. Drugi najveèji lastnik je bil do konca decembra 2003 kd Holding (25,73 odstotka), redna gospodarska druþba, kate- re strukturo sestavljajo strateško pomembne naloþbe, trþni vrednostni papirji in vrednostni papirji, ki niso primerni za borzno kotacijo. Je del skupine kd Group, v katere lasti je tudi 91,36-odstotni deleþ Ljubljanskih kinematografov (ki so obenem veèinski lastnik najveèjega multipleksa Kolosej in najveèje slovenske kinematografske mreþe). Preostala 42 Po Zmed (12. èlen) mora izdajatelj pred zaèetkom izvajanja dejavnosti priglasiti me- dij pri ministrstvu za kulturo. Ker poroèilo þe skoraj leto dni ni bilo osveþeno, smo 15. 12. 2003 na kulturnem ministrstvu preverili, ali se je stanje od 31. 1. 2003 kaj spremenilo, in izvedeli, da je v razvid zdaj vpisanih 752 medijev, kar je 295 medijev veè kot v zadnjem javno objavljenem razvidu! Odgovora, zakaj objavljenega razvida ne osveþujejo, od pristojnih nismo dobili. 43 December 2003. slo.indd 65 29.9.2004, 14:17:58 66 Medijsko lastništvo veèja lastnika sta še druþba, ki izdaja tretji splošnoinforma- tivni dnevnik Veèer (6,6 odstotka), paradrþavni sklad kad (10,11 odstotka) in najveèji mobilni operater Mobitel (2,7 odstotka), ki je v celoti v drþavni lasti. 44 Po napovedih v javnosti naj bi kd holding prodal svoj 25,7-odstotni deleþ skupaj z 29,8-odstotnim deleþem v sarajevskem Osloboðenju avstrijski druþbi Styria Medien ag. Kot je pojasnil namestnik direktorja kd Group, sta med razlogi za odprodajo tudi »ne- strinjanje z naèinom in preglednostjo poslovanja Dnevnika, ki ga izvaja veèinski lastnik«, 45 druþba dzs. 6.3 veèer Èasopisnozaloþniško podjetje Veèer je tretja pomemb- na èasopisno-zaloþniška medijska hiša v Sloveniji. Glav- na dejavnost podjetja je izdajanje dnevnega èasnika Veèer, najmoènejšega tiskanega medija v sv Sloveniji, tednika 7 dni, revije Naš dom in nekaterih posebnih izdaj. Najveèji lastnik Veèera je Infond holding (36,29 odstotka), ena od treh druþb, ki je nastala 8. 5. 2002 iz preoblikovanja pooblašèene investicijske druþbe Infond Zlat. Je del druþbe za upravljanje investicijskih skladov kbm Infond, ki je v veèinski lasti Nove kbm, ta pa je v veèinski lasti drþave. Osnovna dejavnost druþbe je upravljanje investicijskih skladov, trenutno upravljajo še Infond pid, pooblašèeno investicijsko druþbo, Infond id, investicijsko druþbo (tretjo najveèjo lastnico Veèera, ki ima 15-odstotni deleþ), in tri vzajemne sklade. Druga najveèja lastnica Veèera je Leykam Hoèe (26,65 odstotka), podruþnica avstrijske tiskarne Ley- kam, pomembnejša lastnika sta še paradrþavni sklad sod (10 odstotkov) in najveèja distribucijska hiša v Sloveniji Delo Prodaja (6,9 odstotka). Kot vidimo ima veèinski lastnik Infond Holding skupaj s povezano druþbo Infond id v svoji lasti 67 odstotkov èasopisa Veèer. Pomembno je dodati, da ima v obeh skladih obèutne deleþe drþava. 44 Klirinško depotna druþba, december 2003. 45 Delo, 30. 12. 2003. slo.indd 66 29.9.2004, 14:17:58 67 Slovenija tabela 2 lastniška struktura dela, dnevnika in veèera delo % pivovarna laško d.d. 25.989 slovenska odškodninska druþba d.d. 11.720 id maksima d.d. 11.096 kapitalska druþba d.d. 7.465 infond id d.d. 6.803 nfd 1 investicijski sklad d.d. 5.129 dnevnik % dzs d.d. 51.046 styria verlag 25.735 kapitalska druþba d.d. 10.111 èzp veèer d.d. 6.520 mobitel d.d. 2.707 lb maksima d.o.o. 0.902 veèer % infond holding d.d. 36.290 leykam hoèe 26.654 infond id d.d. 15 slovenska odškodninska druþba d.d. 10.001 delo prodaja d.d. 6.940 senica martin 0.763 6.4 mladina Mladina je eden pomembnejših politiènih tednikov v drþavi. Ime si je ustvarila predvsem v osemdesetih letih, ko je bila zaradi politièno nekorektnega pisanja nekaj številk tudi prepovedanih, iz tistega èasa se vleèe tudi njen sloves raz- iskovalnonovinarskega èasopisa in pomembnega razkritelja politiènih in gospodarskih afer. Enaintridesetega decembra 2002 se je izdajatelj tednika Mladina, Mladina d.d., zdruþil s zaloþniškim podjetjem Infomedija, ki izdaja raèunalniške revije in knjige. Po razvidu o medijih pri ministrstvu za kul- turo, ki smo ga pregledali 30. 4. 2004, so med delnièarji Mla- dine, ki imajo veè kot 5-odstotni lastniški deleþ, èlani ured- ništva Bernard Neþmah (6,92 odstotka), Miha Fras (5,54 odstotka) in Robert Botteri (6,92 odstotka), direktor Andrej Klemenc (14,45 odstotka), ter podjetji Delo tèr (7,53 od- stotka) in Factor Leasing, d.o.o. (18,77 odstotka). Lastniška struktura Mladine ni bila povesem jasna vse odkar je Franci Zavrl, eden od ustanoviteljev in solastnikov skupine Pristop slo.indd 67 29.9.2004, 14:17:58 68 Medijsko lastništvo (to vkljuèuje podjetja, ki se ukvarjajo z oglaševanjem, me- dijskimi zakupi, odnosi z javnostmi, klipingom in novimi mediji, ter ima predstavništva v nekaterih drþavah jugovz- hodne Evrope), prodal svoj veèinski lastniški deleþ v Mla- dini leta 2000. Do informacij, komu je prodal svoj deleþ ni bilo moþno priti. 46 Vendar je, èeprav je formalno prenehal biti lastnik Mladine, Zavrl ostal na mestu predsednika nad- zornega odbora podjetja vse dokler se to ni zdruþilo s pod- jetjem Infomedija leta 2002. Od takrat to zdruþeno podjetje Mladina d.d. in skupina Pristop delita poslovne prostore na istem naslovu v centru Ljubljane. 6.5 mag Drugi pomembni slovenski politièni tednik je Mag. Sve- tovnonazorsko gledano velja za nekakšno nasprotje Mladine in vseh treh dnevnih èasopisov, izdaja pa ga druþba Salomon 2000. Druþba izdaja tudi športni dnevnik Ekipo, najveèji slo- venski oglasnik (Salomonov oglasnik) in mladinsko revijo. Okvir skupine Salomon sestavljajo tri podjetja, ki imajo po tretjinski deleþ v druþbah Salomon in Salomon 2000. Skupi- na Salomon izdaja dva komercialna radijska programa, Radio Veseljak in Radio Salomon, povezani so tudi z radijsko postajo RGL, saj je skoraj 51-odstotni lastnik rgl d. d. podjetje set, ki je v 68,56-odstotni lasti Salomona, dodatni 9,74-odstotni deleþ v podjetju pa ima podjetje Salomon 2000. 6.6 spreminjanje lastniške strukture splošnoinformativnih dnevnih èasopisov 2000–2003 Na zaèetku našega poroèila smo zapisali, da je na tre- nutno stanje medijskega lastništva najbolj vplival proces lastninjenja nekdanjega druþbenega premoþenja. Dogajanje po tem procesu lepo ponazarja þivahno spreminjanje last- niške strukture treh najveèjih slovenskih dnevnikov med letoma 2000 in 2003. Lastniška sestava Dela se od leta 2000 do 2002 ni bi- stveno spreminjala. Leto 2003 je bilo precej burnejše, saj je pivovarna Laško od Krekove druþbe februarja kupila skoraj 25-odstotni lastniški deleþ, kar smo þe opisali, pa tudi Ka- pitalska druþba je prodala svoj deleþ, ki se je porazdelil med manjše lastnike. tabela 3 spreminjanje lastniške strukture dela 46 Glej Kaja Jakopiè, »Kdo so lastniki Mladine?«, Medijska preþa, 9/2000. slo.indd 68 29.9.2004, 14:17:58 69 Slovenija december 2000 % krekova druþba (pid zvon 1 in 2) 25.04 sod 11.72 kapitalska druþba 6.181 maksima 1 3.73 nfd 1 investicijski sklad 3.40 kbm infond (pid infond zlat) 2.31 cogito 2.17 gorenje 2.02 poteza naloþbe 1.84 zavarovalnica triglav 1.71 september 2002 % zvon ena pid 25.00 sod 11.72 maksima 1 7.63 kapitalska druþba 6.18 nfd 1 investicijski sklad 5.13 infond id investicijska druþba 4.65 poteza naloþbe 2.04 gorenje 2.02 apih jurij 1.798 zavarovalnica triglav 1.51 modra linija 1.495 december 2003 % pivovarna laško 24.989 sod 11.72 id maksima 11.096 infond id 7.465 nfd 1 5.129 modra linija 2.878 banka koper 2.160 gorenje 2.023 apih jurij 1.498 Zgodba menjave lastništva v Dnevniku med letoma 2000 in 2002 je kronologija nekega prevzema in hkrati nauk o zapletenosti ugotavljanja navidezno nepovezanih oseb, ki imajo lastniške deleþe v medijih. dzs je postopoma veèala svoj lastniški deleþ v Dnevniku in si pri tem pomagala s tako imenovanimi »parkirišèi« – druþbami pri katerih podjetje, ki ima pri kakšni druþbi (tarèi) dolgoroèni interes, shrani (parkira) delnice tarèe za doloèen èas – da jim za lastniški slo.indd 69 29.9.2004, 14:17:59 70 Medijsko lastništvo deleþ ni treba pridobiti dovoljenja varuha konkurence. V raziskavi, ki smo jo objavili konec leta 2002, 47 smo zapisali domnevo, da je bilo tovrstno parkirišèe podjetje Rent A, in jo utemeljili s številnimi povezavami, pridobljenimi iz javno dostopnih virov in dolgotrajnega dela z novinarskimi do- kumentacijami. Podatki iz decembra 2003 potrjujejo, da je bila domneva pravilna, saj se je Rent A umaknil s seznama lastnikov, njegov deleþ pa si tudi uradno lasti dzs. tabela 4 spreminjanje lastniške strukture dnevnika december 2000 % dzs 26.47 kmeèka druþba 25.57 kapitalska druþba 10.11 sod 8 veèer 6.52 luka koper 2.7 mobitel 2.7 btc 2.7 publikum 2.47 september 2002 % dzs 43.04 kd holding 25.74 kapitalska druþba 10.11 rent a 8.01 veèer 6.52 mobitel 2.71 lb maksima 0.90 december 2003 % dzs 51.046 kd holding 25.735 kapitalska druþba 10.111 èzp veèer 6.520 mobitel 2.707 lb maksima 0.902 Med letoma 2000 in 2002 se je najbolj spremenila last- niška sestava Veèera. Mali delnièarji, ki so imeli konec leta 2000 v svoji lasti 24-odstotni deleþ, so svoje delnice veèinoma prodali. Najveèji lastniki Veèera so tako postali 47 Glej Sandra B. Hrvatin in Lenart J. Kuèiæ, »Monopoly – druþabna igra trgovanja z mediji«, Medijska preþa, 15/2002. slo.indd 70 29.9.2004, 14:17:59 71 Slovenija Infond holding, avstrijska tiskarna Leykam, Probanka, sod, Delo prodaja in dzs. Od leta 2000 se je zmanjšal deleþ malih delnièarjev, umaknil se je Talum, bistvene deleþe pa so pri- dobili Leykam, Probanka, Delo prodaja in dzs. Leta 2003 se je umaknila Probanka, dodatne deleþe so pridobili Infond holding, Leykam in Infond id, katerega lastniška struktu- ra je tako rekoè enaka tisti, ki jo ima Infond Holding, kar pomeni, da imajo isti lastniki skupaj v lasti skoraj 63-od- stotni deleþ. tabela 5 spreminjanje lastniške strukture veèera december 2000 % pid infond zlat (kbm infond) 32.23 talum 12.62 sod 10,00 leykam 9.74 dnevnik 6.52 triglav steber 2.45 publikum 2.23 mali delnièarji 24.20 september 2002 % infond holding 32.23 leykam 19.96 probanka 15.14 sod 10.00 delo prodaja 6.94 dzs 6.53 publikum 2.23 mbh d.o.o. 1.66 december 2003 % infond holding 36.29 leykam 26.65 infond id 15.00 sod 10.00 delo prodaja 6.94 senica martin 0.76 slo.indd 71 29.9.2004, 14:17:59 72 Medijsko lastništvo 6.7 povezane lastniške strukture splošnoinformativnih dnevnikov Èe podrobneje pogledamo lastnike èasopisa Delo, vi- dimo, da imajo v Pivovarni Laško skoraj 30-odstotni deleþ kad, sod ter druþbi Infond holding in Infond id, ki so tudi med lastniki Dela. Ostali deleþi so v rokah investicijskih druþb, ki so jih ustanovile velike banke in zavarovalnice, v katerih imata kad in sod še vedno pomembne deleþe in katerih lastnik je posredno ali neposredno še vedno drþava. Pomembna lastnica obeh Infondov je druþba Radenska, ki je v veèinski lasti Pivovarne Laško, in matièna druþba, ban- ka Nova kbm, ki je prav tako v veèinski lasti skladov kad, sod in Zavarovalnice Triglav, ki je spet v 85-odstotni lasti skladov kad in sod. V èasopisu Dnevnik je vzorec podoben. Glavni last- niki dzs so druþba Nisa, katere lastniške strukture nismo uspeli ugotoviti, a domnevamo, da je to druþbo, ki jo nad- zoruje sama dzs, oba paradrþavna sklada, druþba Dnevnik, Marina Portoroþ (ki jo preko povezanih podjetij obvladuje dzs), Delo prodaja (najveèja distribucijska hiša) in Fond invest. Poleg druþbe, za katero se zdi, da je lastnica same sebe, imajo veèje deleþe še kd holding, del skupine kd in èasopis Veèer. Med navzkriþnimi lastniškimi povezavami je treba ome- niti še Gospodarski vestnik in Finance. Gospodarski vestnik je 50-odstotni lastnik Financ (48 odstotkov ima švedski part- ner Dagens Industri medijske korporacije Bonnier Group), najveèji lastniki Gospodarskega vestnika pa so Nevis, d. o. o. (40,37 odstotka) in Bonnier AVarsinformation Holding Ab (28,8 odstotka). 48 Podjetje Nevis, d. o. o. je junija 2001 ustanovilo sedem Wziènih oseb z ustanovitvenim kapitalom v višini 2,1 milijona tolarjev. 49 Šest lastnikov podjetja Ne- vis, d. o. o. ima kot Wziène osebe obenem lastniške deleþe v Gospodarskem vestniku. Èe njihove lastniške deleþe (10,08 odstotka) seštejemo z deleþem podjetja Nevis, d. o. o. (40, 37 odstotka), ima skupina šestih povezanih oseb veè kot 50- odstotni (50,46 odstotka) deleþ Gospodarskega vestnika. 48 Med petimi najveèjimi lastniki Gospodarskega vestnika so še Dušan Snoj (3,53 %) in Slobodan Sibinèiè (3,26 odstotka) (kdd, 21. 8. 2002). 49 Podjetje Nevis, d. o. o., podjetje za poslovno svetovanje, ima sedeþ na Dunajski 5 v Ljubljani, kjer je tudi sedeþ Gospodarskega vestnika. Podjetje so z enakim deleþem ustanovitvenega kapitala (300.000 tolarjev) ustanovili Danijela Breèko, Robert Mu- lej, Vida Šibenik, Dušan Snoj, Joþe Petrovèiè, Peter Ribariè in Slobodan Sibinèiè (sodni register, 3. 9. 2002). slo.indd 72 29.9.2004, 14:17:59 73 Slovenija Infonda Holding in id imata skupaj skoraj 63-odstotni deleþ druþbe, ki izdaja dnevnik Veèer. Ker smo Infonda þe opisali med lastniki èasopisa Delo, ponovno omenjamo le paradrþavni sklad sod, Delo prodajo, ki je ena od lastnic dzs, in podruþnico avstrijske tiskarne Leykam. Lastniški deleþ Leykama je edini neposredni primer tu- jega kapitala v slovenskem dnevnem èasopisju in hkrati eden redkih znatnejših lastniških deleþev, ki ga ni mogoèe oznaèiti za »drþavnega«. kad in sod sta paradrþavna sklada, ki v dnevnih èasopisih neposredno nimata prevladujoèega lastniškega deleþa, a sta lastnika veèjih medijskih lastnikov ali lastnikov teh lastnikov, ki je, vsaj v primeru bank in za- varovalnic, najveèkrat drþava sama, hkrati lahko odloèata, komu prodati svoje deleþe. Zato lahko postavimo tezo, da sta edina pomembnejša lastnika dnevnih èasopisov v Slo- veniji, ki ne sodita v kategorijo »drþave«, deleþ Leykama v dnevniku Veèer in deleþ skupine kd 50 v èasopisu Dnevnik, vse drugo lahko, èeprav po formalno neodvisno delujoèih gospodarskih subjektih, nadzoruje drþava. Zato je ugotavlja- nje, kje vse imajo deleþe medijski lastniki, razmeroma ne- pomembno, saj je treba najprej odgovoriti na vprašanje, je teh lastnikov veè ali je lastnik dejansko en sam. Lahko pa perspektivo tudi obrnemo: Slovenija je majh- na drþava z majhnim gospodarstvom, majhno borzo in ma- lim številom veèjih podjetij. Bankam, zavarovalnicam in drugim veèjim podjetjem so pomembni vir prihodka tudi kratkoroène in dolgoroène gospodarske naloþbe, podobna je tudi naloga investicijskih druþb. Druþbe, ki imajo Wnanène preseþke, nimajo neomejenih moþnosti vlaganja, ampak lah- ko vlagajo predvsem v druge veèje druþbe. Logièna posledica zapisanega je lastniška povezanost tako rekoè vseh pomemb- nejših podjetij, pri èemer so mediji le teþko izjema. Zakaj je potemtakem tako teþko sprejeti tezo, da lahko izdajanje po- membnega dnevnega èasopisa pomeni zgolj dobro naloþbo in potencialne donose? Razlog je preprost: ne glede na to, kaj lastniki (in drþava) govorijo, se še vedno zavedajo mnenj- skega kapitala, ki ga prinaša lastništvo medijev. 50 Tehnièno gledano bi lahko tudi deleþ skupine kd opisali kot primer tujega kapitala, saj je lastnica slabih 14odstotkov skupine avstrijska Bank Austria. slo.indd 73 29.9.2004, 14:18:00 74 Medijsko lastništvo graf 1 povezane lastniške strukture splošno informativnih dnevnikov slo.indd 74 29.9.2004, 14:18:00 75 Slovenija slo.indd 75 29.9.2004, 14:18:00 76 Medijsko lastništvo 6.8 tisk in distribucija Tisk in distribucija sta za preþivetje dnevnega èasopisa nujna. Koncentracija vsebinskih, produkcijskih in distri- bucijskih sredstev je preverjeno in uèinkovito orodje za poveèevanje trþnega deleþa in eden pomembnih vzvodov za morebitno omejevanje konkurence. Stroški postavljanja lastne distribucijske mreþe so zelo visoki, lastnik obstojeèe distribucijske mreþe pa lahko cene storitev vselej prilagodi tako, da z njimi vpliva na konèno ceno konkurenènega iz- delka. Najveèja slovenska tiskarna je podjetje Delo Tiskar- na. Veèja lastnika Dela Tiskarne sta spet Infond holding 51 (29,94 odstotka) ter paradrþavna sklada sod (11,8 odstot- ka) in kad (8,02 odstotka). Delo tiskarna in njeni lastni- ki imajo tudi veèje deleþe v dveh manjših tiskarnah. Na podroèju tiska koncentracija ni zelo velika, saj imajo druge veèje tiskarne – tiskarne Ljubljana, Mladinska knjiga, Ley- kam, Gorenjski tisk in Novo mesto – povsem razlièno struk- turo lastništva, v tiskarnah Leykam in Mladinska knjiga 52 pa prevladuje tuji kapital. Drugaèno je stanje na podroèju distribucije. Najveèje slovensko podjetje za distribucijo in prodajo slovenskih in tujih èasopisov in revij je Delo Prodaja. Delo Prodaja distri- buira po Sloveniji veè kot 10 milijonov izvodov èasopisov in revij na mesec. Za prodajo èasopisov ima druþba organizirano tudi lastno prodajno mreþo. Glavna konkurenta Dela Pro- daja v veleprodaji èasopisov in revij v Sloveniji sta Dnevnik in Veèer, ki imata vsak le po 10-odstotni trþni deleþ. Leta 2002 sta zaloþnika Salomon in Salomon 2000 razdrla vse poslovne pogodbe z Delom Prodajo in devet izdaj Salomo- na je zaèel distribuirati Dnevnik. Prodaja izdaj Salomona in Salomona 2000 je v letu 2001 znašala kar desetino vseh èistih prihodkov iz prodaje, zato so se leta 2002 zaradi raz- drtja teh pogodb razmerja nekoliko spremenila. Najveèji lastnik Dela Prodaje je Banka Celje (24,4 od- stotka), katere najveèji lastnik je Nova Ljubljanska ban- ka, ki je v veèinski lasti drþave, 10-odstotni deleþ ima tudi paradrþavni sklad sod. Zanimiv lastnik je dzs, ki je veèkrat izrazila interes za pridobitev znatnejšega deleþa v Delu Pro- daji. Èeprav lahko le ugibamo, menimo, da se to þe dogaja, 51 Infond holding ima skupaj s povezanimi podjetji v svoji lasti 6,8 odstotka Dela, 63 odstotkov Veèera (Veèer pa je 6,5-odstotni lastnik Dnevnika) in 29,9 odstotka Dela Tiskarne. Najveèji lastniki Infond Holdinga so kbm Infond, nkbm in Radenska, Ra- denska pa je v 83-odstotni lasti Pivovarne Laško, lastnice 25-odstotnega deleþa Dela. 52 Lastnik 55.583-odstotnega deleþa tiskarne Mladinska knjiga je nizozemski mkt Hol- ding (vir kdd). slo.indd 76 29.9.2004, 14:18:00 77 Slovenija saj je Fond invest tudi eden od lastnikov dzs in morebit- no »parkirišèe« delnic Dela Prodaje, poleg tega je Marjan Boþnik, èlan nadzornega sveta druþbe Dnevnik, postal tudi zastopnik Dela Prodaje. 53 Naše domneve potrjuje tudi nena- vadna poteza dzs, ki je prodala svojih 12,78 odstotka Dela Prodaje Krekovi druþbi le dober teden dni potem, ko je Kre- kova druþba prodala svoj deleþ v Dnevniku Styrii Verlag. V poslovnem dnevniku Finance 54 ob tem ugibajo, da gre morda za zdruþevanje Dela Prodaje in èasopisa Dnevnik. Podroèje tiska in distribucije spet kaþe nekatere sloven- ske posebnosti. Vse druþbe, ki imajo danes še vedno v ime- nu Delo – izdajatelji èasopisa Delo in Slovenske novice, Delo Tiskarna, Delo Prodaja, Delo tisk èasopisov in revij in Delo Revije – sicer pomenijo doloèeno vertikalno koncentraci- jo, saj pokrivajo vse produkcijske in distribucijske procese in imajo zelo velik skupni trþni deleþ, a vsaj formalno teþko kaþemo, da gre za lastniško bistveno povezane druþbe. V Delu Prodaji imajo lastniki konkurenènega èasopisa celo veèji potencialni vpliv kot nekoè matièna druþba. T o se lah- ko zdi nenavadno, eden od odgovorov pa lahko predstavlja tudi retorièno vprašanje, ki ga redno zastavljajo predstavniki politiène opozicije: Ali lahko pri slovenskih splošnoinfor- mativnih dnevnikih sploh govorimo o razliènih lastnikih in konkurenci med njimi? Samo navajanje podjetij s formalnim lastništvom v splošnih dnevnoinformativnih èasopisih še ne pove dosti. V nadaljevanju bomo poizkusili pokazati še dve plasti pove- zav, koristnih pri raziskovanju medijskega lastništva – mo- rebitne lastniške povezave med samimi lastniki medijskega podjetja in povezave med èlani uprav ali nadzornih svetov druþb, ki so formalne medijske lastnice, in druþbami, ki niso neposredno lastnice deleþev v medijskih podjetjih, ampak imajo tako moþnost uveljavljati nekatere interese. 53 Klirinško depotna druþba, december 2003. 54 Finance, 5. 1. 2003. slo.indd 77 29.9.2004, 14:18:00 78 Medijsko lastništvo 7 KDO NADZORUJE LASTNIKE MEDIJEV? Lastniške povezave med slovenskimi mediji so samo ena razseþnost prerazporejanja in koncentracije vpliva in moèi. Da bi razumeli, kakšno moè imajo sedanji medijski lastni- ki, je treba pogledati, kdo sedi v njihovih nadzornih svetih. Med nadzorniki treh slovenskih dnevnikov sedijo predsedni- ki uprav najveèjih slovenskih podjetij, ki so hkrati najveèji oglaševalci, lastniki oglaševalskih agencij, predsedniki uprav ali nadzornih svetov najveèjih bank. T ako je medijska moè tesno povezana z ekonomsko moèjo in seveda, na prvi po- gled nevidno, politièno moèjo. V nadzornem svetu Dnevnika sedijo Bojan Petan (pred- sednik uprave dzs, najveèjega lastnika; je tudi èlan nadzor- nih svetov v druþbah T erme Èateþ, Adriatic, Casino Portoroþ …), Dejan Kovaè, Marjan Boþnik (nekdanji izvršni direktor v dzs, zdaj zastopnik Dela Prodaje, prej tudi v vodstvu druþbe Finmedia, zdaj pripojeni dzs), Milan Koþelj, Milan Kneþeviè (predsednik nadzornega sveta kd Investments, èlan nadzor- nega sveta kd Group, Kolinske, Þita Gorenjke in Zadruþne banke) in Mojmir Ocvirk (lastnik ene od najveèjih ogla- ševalskih agencij, agencije Imelda in ustanovitelj Infosa). Predsednik uprave èasopisnega podjetja Dnevnik, Branko Pavlin, pa je obenem èlan nadzornega sveta Gorenja, ne- kdanji èlan nadzornega sveta Dela prodaje in zastopnik In- fonda, d. o. o.. V Delu so èlani nadzornega sveta Aleksandar Brati- na, Milan Geriè (predsednik uprave Krekove druþbe, èlan nadzornega sveta druþbe Gea in nekdanji zastopnik zaloþbe Obzorja), Miran Koren, Joþe Leniè (predsednik uprave Ka- pitalske druþbe, èlan nadzornega sveta Leka, Intereurope, Save, Nove Ljubljanske banke in Banke Domþale, ustano- vitelj amzs), Tone Turnšek (predsednik uprave Pivovarne Laško, izvoljen kot predstavnik Slovenske odškodninske druþbe, in èlan nadzornega sveta Banke Celje, Polzele, Ra- denske, Vitala Mestinje in Rokometnega kluba Celje) in Boris Zakrajšek (nekdanji èlan uprave nlb, Banke Domþale in predsednik nadzornega sveta sct ter sedanji èlan nadzor- nega sveta Iskre stikalnih elementov). Nadzorni svet Veèera sestavljajo Joþe Glogovšek (nekaj èasa je bil predsednik nadzornega sveta Veèera, predsednik uprave nkbm in èlan nadzornega sveta dzs, èlan nadzornega sveta Infonda id, Zdruþenja bank Slovenije in Adria Bank ag), Tone Vogrinec, Bojan Rajtmajer (direktor oiss Slove- nija), Petrina Šebart Þiþek in Borko De Corti. slo.indd 78 29.9.2004, 14:18:01 79 Slovenija Konec avgusta 2002 sta v nadzornem svetu dzs Joþeta Glogovška in Boruta Mokrovièa (ki je postal predsednik uprave Term Èateþ in je hkrati èlan nadzornega sveta Tri- glav dzu in predstavnik delnièarjev v Zavarovalnici Tri- glav) zamenjala Aleksander Topolovšek (ustanovitelj pro- padle Nike bpd, tudi èlan nadzornega sveta Pulsar holding) in Þiga Jelenc (nekdanji èlan nadzornega sveta Finmedie, zdaj èlan nadzornih svetov v Mestni optiki, Siteepu in Slo- venijalesu). V nadzornem svetu dzs sedi tudi Helena Be- šter, ki je èlanica nadzornih svetov Laboda, Mure, Nika in Zavarovalnice Triglav. Predsednik uprave btc (z obèutnim lastniškim deleþem) je èlan nadzornega sveta Delo Prodaja in Zavarovalnice T ri- glav, Joþe Staniè, predsednik uprave Gorenja, èlan nadzor- nega sveta frankfurtske banke lhb, Banke Celje (ki je 24,4- odstotna lastnica Dela Prodaje), Slovenske izvozne druþbe in Petrola, pa je hkrati èlan sveta RTVS, predlagan s strani zdruþenja delodajalcev. Struktura nadzornih svetov slovenskih dnevnikov je tako podobna strukturi nadzornih svetov njihovih najveèjih lastnikov. Ekonomsko in politièno moè nadzornikov sloven- skih dnevnikov nadzorujejo ekonomsko in politièno moèni, predvsem pa kapitalsko in interesno povezani nadzorniki medijskih lastnikov. slo.indd 79 29.9.2004, 14:18:01 80 Medijsko lastništvo 8 NAJVEÈJI RADIJSKI LASTNIKI Èe so lastniška razmerja v splošnoinformativnih dnev- nikih in televizijskih postajah razmeroma ustaljena, celo znana, tega ne moremo reèi o radijskih postajah. Prav ra- dijske postaje so mediji, ki se posledic privatizacije in po- manjkanja strategije niso nikoli zares otresle. Frekvence so lastnikom podeljevali po merilih, ki so bolj temeljila na osebnih poznanstvih in politiènih zvezah kot na postav- ljenih merilih. Od leta 1991 do ustanovitve Sveta za radiodifuzijo leta 1994 je radiodifuzne frekvence upravljala Uprava rs za tele- komunikacije. Do uveljavitve zakona o javnih glasilih 23. 4. 1994 je uprava izdala 86 dovoljenj za televizijske difuzne radijske postaje in 56 dovoljenj za zvokovne difuzne radij- ske postaje. Iz teh podatkov lahko vidimo, da je uprava še pred uveljavitvijo zakona o javnih glasilih in pred ustano- vitvijo Sveta za radiodifuzijo razdelila veè kot 90 odstotkov razpoloþljivih frekvenc, zlasti tistih pomembnih. 55 Pregled podeljenih frekvenc od leta 1995 do maja 2001 (ko je svet po merilih zjg podelil zadnje frekvence) kaþe na to, da je veèina novih lastnikov kmalu po pridobitvi frekvenc pri- stala v eni od radijskih »mreþ« in s tem opustila programsko zasnovo na podlagi katere je pridobila frekvenco. Posebnosti podeljevanja frekvenc so glavni dejavnik, ki je vplival na sedanje stanje. Podeljenih je bilo preveè frek- venc in veèina malih komercialnih radijskih postaj skoraj ne more preþiveti, èe se ne poveþe v eno od radijskih mreþ, za nastankom teh mreþ pa ni nikakršne jasne strategije, nad- zora ali regulacije, zato stanje na tem podroèju ni urejeno. Zelo teþko je tudi govoriti o velikosti posameznih radijskih postaj, saj je njihova dejanska velikost, ko postanejo del mreþe, razmeroma nepomembna. Izdajatelji radijskih in televizijskih programov se lahko zdruþijo v mreþo pod pogoji, navedenimi v Zmed (83. èlen). T emeljni pogoj je, da vsak od povezanih izdajateljev oddaja na obmoèju, za katero mu je bilo izdano radijsko dovoljenje, najmanj dve uri programa lastne produkcije dnevno in da vsak od povezanih izdajateljev pridobi predhodno soglasje agencije, èe bi se zaradi povezovanja v mreþo bistveno spre- menila njegova programska zasnova. Zakon torej izrecno govori o programskem povezovanju v mreþe in ne kapital- skem oz. lastniškem povezovanju, za katero veljajo doloèbe o omejevanju koncentracije. 55 Poroèilo Sveta za radiodifuzijo, Poroèevalec, št. 78, 1997. slo.indd 80 29.9.2004, 14:18:01 81 Slovenija graf 2 radijske mreþe radijske mreþe novice oglaševanje oglaševanje lastništvo program program program program program program 24 ur infonet snop škl airplay charts holywood affairs mreþa mreþa mreþa mreþa mreþa mreþa hiša idej radijska produkcija radijske postaje radijske postaje radijske postaje radijske postaje radijske postaje radijske postaje Nova val triglav ptuj top portoroþ goldi antena jesenice sora alpski val val polzela orion kranj robin val alpski val odmev šport sora odmev portoroþ top portoroþ max trbovlje geoss belvi belvi tartini fantasy celje štajerski val celje gorenc gorenc laser fantasy maribor celje bakla antena 1 antena 1 salomon fantasy velenje koroški radio belvi ntr ntr veseljak maxi slovenske gorice max alfa 94 snoopy morje murski val gama mm studio d univox rogla moj radio ptuj zeleni val krško odeon gorenc belvi gorenjska brezje ptuj max plus belvi viva viva Studio d klasik center geoss celjski val portoroþ nova snoopy prlek fm odmev rap polzela odeon fantasy 2 fantasy 3 poslovni val rap polzela alfa geoss snoopy radlje 94 geos ton ntr max štajerski val rogla odeon krško viva radlje ptuj t o n c e n t e r štajerski val Na radijskem podroèju deluje šest »mreþ«, od katerih je le ena prava mreþa in je kot taka leta 2002 vpisana v medij- ski razvid – mreþa Infonet. V mreþo Infonet je vèlanjenih 23 radijskih postaj, ki imajo skupno tehnièno sluþbo, glas- beno uredništvo, produkcijo oddaj in oglasov, pravno sve- tovanje in oddelek za promocijo. V primeru Infoneta gre med radijskimi postajami, èlanicam mreþe, za razliène ob- like povezovanj: programskih, oglaševalskih in lastniških, ki lahko posegajo v programsko zasnovo, na podlagi katere so radijske postaje sploh pridobile oddajne frekvence. Mi- nistrstvo za kulturo, ki je leta 2002 mreþo vpisalo v medij- ski razvid in ji tako priznalo legitimnost, ni preverjalo niti eden od pogojev, ki jih zahteva zakon. Zadostovala je samo izjava izdajatelja, da te pogoje izpolnjuje. Drugih mreþ po zakonu o medijih ne moremo oznaèiti za prave radijske mreþe, a gre vseeno za oblike vsebinskega, slo.indd 81 29.9.2004, 14:18:01 82 Medijsko lastništvo lastniškega ali oglaševalskega povezovanja. 24 ur – radijske novice so komercialne radijske novice, ki jih predvaja 16 ra- dijskih postaj. Projekt vodi druþba Pro plus, ki je tudi izdaja- telj dveh najveèjih televizijskih komercialnih programov. V Sloveniji deluje šest nacionalnih radijskih postaj, od katerih štiri sodijo k javnemu zavodu Radiu Slovenija: Pro- gram A, Program Ars in Val 202 ter Radio Slovenia Interna- tional. Peti je Radio Ognjišèe, katerega lastnik je slovenska rimskokatoliška cerkev, zadnji pa je RGL, del skupine Sa- lomon, v kateri sta še dve radijski postaji, politièni tednik Mag in športni dnevnik Ekipa. Doseg drugih komercialnih radijskih postaj je precej odvisen od regij, v katerih oddaja- jo. Radijske postaje, ki doseþejo veè kot 500.000 slovenskih drþavljanov, so še Radio Trbovlje, Radio Štajerski val, Radio Veseljak, Radio Zeleni val, Radio Salomon, Radio Poslovni val, Radio Hit, Radio Gama MM, Radio Dur in Radio Antena. Veliko število podjetij, ki so imetniki radijskih frekvenc, na prvi pogled ne kaþe na morebitno koncentracijo lastni- štva v radijskem prostoru. Resnica je ravno nasprotna. Ko smo se prebijali skozi vire, smo odkrili, da je veliko radiov tako ali drugaèe povezanih – lastniško, oglaševalsko, pro- gramsko ali po povezanih osebah. Kar 83 radijskih postaj zato ne pomeni takega števila dejanskih lastnikov. Veèina komercialnih radijskih postaj je v lasti zasebnih lastnikov ali delniških druþb, ki o svojem delovanju niso dolþni da- jati veliko podatkov. Poleg tega je na radijskem podroèju oèitna še ena sistemska pomanjkljivost: sodni register pra- vilnosti vpisov ne preverja, za vse izkaze o lastništvih pa je treba kot dokazilo o lastništvu predloþiti prav ta izpis. Èe je problematièen þe ta prvi vir, se sprašujemo, ali je vse nadalj- nje ugotavljanje in popisovanje lastništva sploh smiselno. slo.indd 82 29.9.2004, 14:18:02 83 Slovenija 9 LASTNIKI OSREDNJIH TELEVIZIJ T ujega kapitala na podroèju tiskanih in radijskih medijev skoraj ni, na televizijskem podroèju pa prevladuje. Najveèja komercialna televizijska programa sta Pop TV in Kanal A. Lastnik izdajateljev obeh programov je podjetje Pro Plus, v lasti cme Slovenije, podruþnici ameriške cme. Glavna sprememba na podroèju komercialne televizije v Sloveniji je nastanek programa Pop TV leta 1995. Program je bil v marsièem prvi. To je bila prva veèja tuja investici- ja, èeprav gre formalno za posojilo in ne naloþbo; le tako so namreè domaèi partnerji lahko obdrþali enake deleþe. cme je vloþila 16 milijonov dolarjev in si tako zagotovila 58-od- stotni deleþ v produkcijski hiši Pro Plus, ki skrbi za uprav- ljanje, produkcijo, tehniko in Wnance programa POP TV. Preostale deleþe sta imeli slovenski druþbi mmtv in Tele 59. Lastnik mmtv je po letu in pol prodal svoj 20 odstotni deleþ Pro Plusu za 5 milijonov dolarjev s èimer se je lastni- ški deleþ cme poveèal na 78 odstotkov. Pop TV je bil tudi prva televizija, ki ni bila »televizija«. Vodstveni ljudje Pro Plusa so ga strogo oznaèevali le kot program, kot zgolj trþno znamko, in ne kot televizijsko postajo. Zakaj? Odgovor je preprost. Zakon iz leta 1994 je lastniške deleþe Wziène in pravne osebe v izdajatelju radijskega ali televizijskega pro- grama omejeval na 33 odstotkov. cme je tako imel veèinski deleþ v produkcijski hiši Pro plus, za katero zakonske ome- jitve niso veljale, ta pa je proizvajala program POP TV, ki so ga predvajale tri televizijske postaje, v katerih je cme imel »dovoljenih« 33-odstotni deleþ. Oktobra 2000 je pri- šlo do zapletenega lastniškega povezovanja med druþbo Pro plus in Kanalom A. Druþba Super Plus Holding je pridobi- la veèinski lastniški deleþ Kanala A, ki je sklenil pogodbo o dolgoroènem poslovnem sodelovanju s Produkcijo Plus, d.o.o. Po besedah odgovornih ljudi »so bili cilji poslovnega zdruþevanja predvsem v zmanjševanju stroškov obeh druþb tako pri nakupu programov, racionalizaciji programskih knjiþnic obeh druþb in zagotavljanju domaèe produkcije«. Decembra 2002 je podjetje Pro plus pri Bank Austria Cre- ditanstalt in nlb najelo posojilo v višini 8 milijonov evrov. Izposojena sredstva naj bi Pro plus namenil za nadaljnjo širi- tev podjetja in krepitev poloþaja na slovenskem medijskem trgu, so še zapisali v sporoèilu za javnost. Hkrati je posta- la druþba cme 96,75-odstotna lastnica Pro plusa. Po tem je druþba Pro plus zaprosila za soglasje ministrstva za kulturo k veè kot 20-odstotnem lastništvu v izdajateljih POP TV slo.indd 83 29.9.2004, 14:18:02 84 Medijsko lastništvo in Kanala A. Po besedah F . T. Klinkhammerja, predsednika uprave in generalnega direktorja cme, so soglasje »potrebo- vali zato, da bi lahko poenostavili svojo zapleteno lastni- ško sestavo«. 56 Svet za radiodifuzijo je ugotovil, da zdruþitev POP TV in Kanala A pri istem lastniku sicer pomeni, da bi izdajatelji skupno presegali 30-odstotni oglaševalski deleþ glede na celoten televizijski oglaševalski prostor v rs, ne pa tudi prevladujoèega poloþaja na oglaševalskem trgu. To odloèitev je utemeljil tudi z mnenjem urada za varstvo kon- kurence, ki je o prevladujoèem poloþaju na televizijskem oglaševalskem trgu odloèal v primeru spora med POP TV in javnim zavodom rtv Slovenija. Svet je svojo odloèitev podal z zadrþkom: zdruþitev da, ampak samo pod pogojem, da oba programa ostaneta loèena oz. da se ne spremeni nju- na dosedanja programska zasnova. Tuji kapital je tudi v tretji, prej »cerkveni«, 57 zdaj ko- mercialni televiziji TV3, ki so jo sredi februarja 2003 od cerkvenih lastnikov, Tiskovnega društva Ognjišèe, koprske škoWje, Marketinga 3 in Franca Boleta, kupila štiri hrvaška podjetja. Petinsedemdesetodstotni deleþ tako nadzoruje hr- vaški poslovneþ Ivan Æaleta, 58 proti kateremu teèe kar nekaj sodnih sporov v zvezi z lastništvom in upravljanjem hrva- ške Nove tv. Èetrtino delnic sta zadrþali Krekova druþba in zaloþba Mladinska knjiga, prejšnji lastniki pa so proda- jo razumeli predvsem kot dejanje, ki naj bi pripomoglo k veèjem pluralizmu slovenskih medijev in vsaj malo ustavilo politièno levico na njenem osvajalnem pohodu. tabela 6 lastništvo osrednjih televizijskih postaj tv postaja izdajatelj lastnik gledanost* (%) (%) rtv slovenija rtv slovenija javni servis tv slo1 25.4 1 & 2 program tv slo2 9.3 pop tv pro plus cme 96.7 29.7 kanal a pro plus cme 96.7 8.8 tv3 tv3 ivan æaleta 73 1.8 Vir: Media Services agb, Ljubljana. Opomba: *Podatki o gledanosti se nanašajo na obdobje oktober-december 2003, in vkljuèujejo posameznike, starejše od 4 leta. 56 Finance, 30. 1. 2003 57 TV3 se ni nikoli uspela znebiti slovesa, da gre za politièni projekt, televizijo sloven- ske katoliške cerkve in politiène desnice. 58 Po besedah hrvaških poznavalcev so vsa štiri hrvaška podjetja tesno povezana s Æaleto, pravi Petra Šubic, Medijska preþa, 16, str. 26. slo.indd 84 29.9.2004, 14:18:02 85 Slovenija V prihodnjih letih bo ena zanimivejših tem na podroèju regulacije medijev tudi problem konvergence. Kabelski ope- raterji in ponudniki internetnih storitev so vse dejavnej- ši kot distributerji televizijskih vsebin. Kabelski operaterji zaèenjajo resneje razmišljati o ponudbi lastne produkcije televizijskih vsebin (primeri TV Pike, TV Paprike in števil- nih lokalnih televizij), najveèji slovenski ponudnik inter- neta pa je leta 2003 v okviru svojega paketa adsl (hitrega spletnega dostopa) ponudil tudi moþnost prenosa televi- zijskih programov, pri tem pa je njegova ponudba þe zdaj veèja od ponudbe kabelskih operaterjev. Vse veèje potrebe po vsebinah imajo tudi operaterji mobilne telefonije, po- nuditi bodo morali vsebine, ki bodo prodajale storitve mo- bilne telefonije tretje generacije. Ker teh ponudnikov vse- bin naèeloma ne obvezuje zakon o medijih in zmogljivosti njihovih distribucijskih kanalov ne omejujejo veè tehniène posebnosti, kar (omejeno število frekvenc) je eden pomemb- nejših argumentov za regulacijo radiodifuzije, lahko na tem podroèju prièakujemo številne zaplete, ki jih sedanja pravna podlaga ne bo znala reševati. slo.indd 85 29.9.2004, 14:18:02 86 Medijsko lastništvo 10 VPLIV NA NEODVISNOST MEDIJEV IN POLOÞAJ NOVINARJEV Po mnenju predsednika novinarskega društva Grege Repovþa 59 so glavne tegobe, ki pestijo slovenske novinar- je, njihov socialni status, poveèevanje storilnostnih zahtev in nespoštovanje avtorskih pravic. Novinarske teþave niso oèitne na prvi pogled. Slovenski novinarji imajo kolektivno pogodbo, ki ureja delovna razmerja, plaèe, dodatke, nado- mestila plaè in povraèila stroškov ter pravice in obveznosti strank in reševanje sporov. Problem je, kako se kolektivna pogodba spoštuje v praksi. V zaèetku leta 2003 je zaèel ve- ljati novi zakon o delovnih razmerjih, 60 ki ureja individual- na delovna razmerja, kolektivna pa prepušèa dogovarjanju socialnih partnerjev. Zakon sicer ne nalaga izrecnih spre- memb ali rokov spreminjanja obstojeèih pogodb o zaposlitvi ali veljavnih kolektivnih pogodb, kljub temu pa so si ne- kateri delodajalci zaèeli novo stanje razlagati kot iznièenje kolektivne pogodbe. Iztok Juranèiè, 61 predsednik novinar- skega sindikata, je omenil pritisk v nekaterih slovenskih medijih, glavni namen pa je bil zniþati cene novinarskega dela. Medijski lastniki pogosto gledajo na novinarje pred- vsem kot na »stroškovne postavke«, ki zmanjšujejo poten- cialne in dejanske dobièke 62 . Za številne slovenske novinarje ni glavni problem spo- štovanje kolektivne pogodbe, saj za svobodne in honorar- ne novinarje kolektivna pogodba v praksi ne velja, hkrati pa medijske hiše zaposlujejo vse manj novinarjev. To po- meni, da v Sloveniji deluje vse veè mladih novinarjev, ki so povsem izkljuèeni iz sistemov zdravstvenega in pokoj- ninskega zavarovanja. Samostojni in honorarni novinarji tako na sivem trgu oblikujejo dumpinške cene in posredno izvajajo pritisk na plaèe zaposlenih novinarjev, ki se zdijo v primerjavi z njihovimi honorarji zelo visoke, kar je po- stal priroèni argument delodajalcev. Slabi socialni poloþaj novinarjev odpira še eno pomembno vprašanje, vprašanje pritiskov na novinarje. Tudi na tem podroèju se zdijo razmere na prvi pogled razmeroma urejene. Društvu novinarjev je v debatah, ki so 59 Grega Repovþ: »Optimizem!«, E-novinar št. 13, str. 1. 60 Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS 42/2002 61 Neva Nahtigal: »Ne smemo se izgubiti v tej peni«, E-novinar št. 13, str. 6. Glede poloþaja novinarjev glej èlanke v Medijski preþi, 14, 15, 16, 17-18, kjer so podrobneje predstavljeni problemi novinarjev, zaposlenih v javnem sektorju, dostopa do infor- macij javnega znaèaja, licenènih klavzul, poloþaj samostojnih novinarjev … 62 »Najveèja stroška sta papir in plaèe,« je v pogovoru za Delopis (december 2003), gla- silo novinarjev Dela, izjavil predsednik uprave Jurij Apih. slo.indd 86 29.9.2004, 14:18:03 87 Slovenija spremljale vpise medijev v medijski razvid, uspelo uveljaviti pravno razlago, 63 po kateri je kot temeljni pravni akt izda- jatelja natanèno doloèeni pravni akt, ki ga sprejme najvišji organ izdajatelja in v katerem poleg prvin svoje organizira- nosti in delovanja kot pravnega subjekta ureja tudi vpraša- nja, ki jih doloèa zakon o medijih, kar pomeni, da mora biti avtonomija uredništev in odgovornih urednikov medijev od- slej nedvomno v statutih druþb (ko gre za delniške druþbe) oziroma druþbenih pogodbah (ko gre za druþbe z omejeno odgovornostjo). Lastniki si tako ne morejo privošèiti ne- omejene samovolje pri krojenju vsebine v svojih medijih, saj pri postavljanju odgovornih urednikov nimajo povsem prostih rok. V nekaterih medijih je potrebno soglasje novi- narjev (èasopis Dnevnik) ali nadzornega sveta (èe odgovor- nega urednika imenuje uprava), drugi novinarje vprašajo le za mnenje. Društvo novinarjev tudi opaþa, da se poveèuje obèutljivost za pritisk oglaševalcev, kar delno pripisuje vplivom novega novinarskega kodeksa, ki na prikrite ob- like oglaševanja jasno opozarja lastno dejavnost, 64 tovrstne primere pa rešuje tudi èastno razsodišèe. Na Društvu novi- narjev celo opaþajo, da so zaèele medijske hiše novinarjem same plaèevati stroške potovanj v tujino tudi v primerih, v katerih prej to ni bila navada – za spremljanje drþavnih delegacij ali udeleþbo na »izobraþevalnih seminarjih«, ki so jih prirejala domaèa ali nadnacionalna podjetja. Konec februarja 2001 so Mirka Petka, 65 novinarja èasopisa Veèer, brutalno pretepli neznani napadalci. Petek je pred tem objavil serijo kritiènih èlankov, v katerih je pi- sal o lokalnih (prebivalcih regije, v kateri je Petek deloval) poslovneþih in njihovih koruptivnih odnosih z bankami. V èlankih je objavljal podrobnosti o procesu lastninjenja nekdanjih javnih podjetij po zelo nizkih cenah. Takoj po dogodku je policija hitela z javnimi izjavami, da storilcem þe »diha za ovratnik«, in je njihovo prijetje le vprašanje dni. Èloveka, ki ga je Petek najpogosteje omenjal v svojih èlankih, je toþil Petka in nekatere druge novinarje, ki so »pograbili njegovo zgodbo«. V istem èasu je predsednik nad- zornega sveta Veèera, ki je bil tedaj tudi predsednik uprave banke, o kateri je pisal Petek in katere lastnica je drþava, 63 Predlogu za vpis v razvid mora biti priloþen temeljni pravni akt izdajatelja (Zmed, 12. èlen). 64 Primere kršitev Listine o nedopustnosti prikritega oglaševanja in zlorabe novinar- skega prostora društvo novinarjev redno objavlja na svojih spletnih straneh . Ne glede na to, da tudi Zmed (47. èlen) izrecno prepovedu- je prikrito oglaševanje, do sedaj zaradi takšne prakse ni bil kaznovan noben izdajatelj. 65 Kronologija dogodkov v »primeru Petek«, kljuèni igralci, vsi èlanki, ki jih je novinar objavljal, in komentarji o njegovem primeru so zbrani na . slo.indd 87 29.9.2004, 14:18:03 88 Medijsko lastništvo izjavil pred odborom, ki je preiskoval primer, da »preisko- vanje banènih nepravilnosti ni naloga novinarjev«. Konec septembra 2003 je policija z drþavnim toþilstvom objavila, da so prijeli deset ljudi, ki so domnevno odgovorni za na- pad. V javnih nastopih po aretaciji obdolþenih sta generalni direktor policije in vrhovna drþavna toþilka »obtoþila« me- dije in javnost, da so neposredno odgovorni za to, da »pri- mer Petek« še vedno ni rešen. Najbolj sveþa je problematika avtorskih pravic. 66 »Ma- lone vsi slovenski novinarji imajo v pogodbi navedeno, da se avtorskim pravicam odpovedujejo v korist delodajalca«, je zapisal Grega Repovþ. 67 Od internetnih objav, trþenja do- kumentacijskega gradiva ali preprodaje èlankov, ki jih izva- jajo »kliping agencije«, novinarji ne dobivajo nadomestil za uporabo svojega avtorskega izdelka, prav tako jim deloda- jalci ne izplaèujejo nadomestil za drugo ali vsako nadaljnjo uporabo njihovih avtorskih izdelkov. 68 66 O avtorskih pravicah je bilo veliko napisanega v reviji Medijska preþa. Glej . 67 Grega Repovþ: »Optimizem!«, E-novinar št. 13, str. 1. 68 Avtorske pravice v Sloveniji varuje zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (zasp), sprejet leta 1995 in dopolnjen leta 2001, varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvi- rajo iz znanstvene, umetniške, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti, varuje tudi 60. èlen Ustave rs. slo.indd 88 29.9.2004, 14:18:03 89 Slovenija 11 SKLEP Znaèilnost slovenskega medijskega prostora danes je iz- jemno velika koncentracija, njena posledica pa je korpora- tivizacija medijskega diskurza – podrejenost medijskih vse- bin interesom njihovih lastnikov in najveèjih oglaševalcev. Sprejeti model privatizacije medijev je novinarjem in zapo- slenim v medijskih hišah (z izjemo javnega servisa RTV Slo- venija) ponudil moþnost ohraniti medije v »njihovih rokah in pod njihovim nadzorom«. Þal so to ponujeno moþnost novinarji prodajali, kakor je narašèala vrednost delnic me- dijskih podjetij. Samo v enem slovenskem èasniku – Veèeru – se je od leta 2000 do leta 2003 lastniški deleþ notranjih lastnikov (malih delnièarjev) zmanjšal za skoraj trideset od- stotkov. V nasprotju z novinarji, ki so svoje delnice prodali, je drþava zadrþala pomembne lastniške deleþe v najveèjih slovenskih medijih. Privatizacija nekdanje druþbene lastnine se poèasi konèuje kot posebna oblika paradrþavne lastnine. Tudi èe drþava posredno preko svojih lastnikov trdi, da so naloþbe v medije samo stvar poveèanja pridobljenega kapi- tala, je oèitno, da ima vsaka prodaja teh deleþev politièno ozadje. Biti medijski lastnik pomeni imeti moþnost vplivati nad njihovo vsebino in uredniško politiko. T emu vplivu pa se drþava ne bo zlahka odpovedala. Slovenski splošnoinformativni dnevniki imajo na prvi pogled dokaj razpršeno lastniško strukturo. Navidezno ve- liko število nepovezanih lastnikov je v resnici malo število kapitalsko in upravljalsko povezanih oseb. Lastniki enega èasopisa sedijo v nadzornih svetih drugih èasopisov. Medije tako nadzirajo lastniki in upravljavci velikih podjetij, ki so hkrati njihovi najveèji oglaševalci; lastniki oglaševalskih organizacij, ki kupujejo in prodajajo oglaševalski prostor v medijih; predsedniki uprav najveèjih slovenskih podjetij, veèinoma v drþavni lasti; in »skriti« zastopniki politiènih interesov. Nadzorniki nadzorujejo sami sebe in skrbijo, da so njihovi številni ekonomski in politièni interesi zavarovani pred kritiènim novinarskim poroèanjem. Vpogled v podatke o èlanih nadzornih odborov slovenskih podjetij pokaþe de- jansko koncentracijo moèi v rokah male skupine posamezni- kov. Pritiski na neodvisnost medijev in novinarjev postajajo bolj prikriti in imajo lahko dolgoroène posledice. Mediji objavljajo vse veè hibridnih sporoèil, v katerih se pod navidezno podobo novinarskega prispevka skriva- jo oglaševalska sporoèila, zid med oglaševalskim in uredni- škim delom se poèasi podira pod pritiskom ustvarjanja vse slo.indd 89 29.9.2004, 14:18:03 90 Medijsko lastništvo veèjega dobièka, uredniki postajajo vse bolj odgovorni za trþno uspešnost medija in vse manj za oblikovanje uredni- ške politike. Na podlagi analize lastniških povezav slovenskih medi- jev smo ugotovili številne lastniške povezave in nenazadnje koncentracije, ki se klasiènim deWnicijam zaradi odsotno- sti formalnih povezav izmika deWniciji. Na radiodifuznem podroèju so posledice nenadzorovanega podeljevanja frek- venc še slabše. Na izredno majhnem trgu 83 radijskih in 37 televizijskih postaj ne bo preþivelo. V prihodnosti lahko prièakujemo njihovo povezovanje v mreþe, kar bo bistve- no vplivalo na obstojeèe programske zasnove. Radijske po- staje, ki vztrajajo pri produkciji lastnih programov in izpol- njevanju svoje temeljne naloge obvešèanja drþavljanov, ne morejo pokriti izjemno visoke cene produkcije in ne more- jo konkurirati cenejšim programom, ki ga ponujajo mreþe. Cena oglaševanja na radijskih postajah pada, cena novi- narskega profesionalnega dela je dosegla najniþjo raven, na trgu pa cena radijskih postaj narašèa. Od 50 milijonov to- larjev, kolikor znaša trþna cena lokalne radijske postaje, po- meni veèino pridobljena frekvenca. Neoddanih frekvenc, ki so javno dobro in last vseh drþavljanov, je v Sloveniji ostalo zelo malo. V znani igri »monopoly« številka na vrþeni kocki doloèa premikanje po poljih in omogoèa igralcem kupovanje pose- sti. Zmagovalec v igri je tisti, ki ima najveè posesti, najveè denarja, in ki z izkljuèitvijo drugih igralcev ostane sam. V slovenskem realnem prostoru se lahko zgodi, da bo skupina desetih lastnikov in petih najbolj vplivnih nadzornikov med seboj razdelila »medijsko posest«. Konec »igre« pa bo po vsej verjetnosti prodaja pridobljenih lastniških deleþev v medi- jih tujim lastnikom. Ironija je, da so nekdanje socialistiène drþave vzhodne in srednje Evrope razprodale svoje medije na zaèetku tranzicijskega obdobja (1990–1992), Slovenija pa je potrebovala deset let, privatizacijo, omejevanje last- niških deleþev v medijih in dva medijska zakona, a je da- nes v poloþaju, kakršnemu se je hotela na zaèetku devetde- setih izogniti. slo.indd 90 29.9.2004, 14:18:04 91 Sklepi in priporoèila SKLEPI IN PRIPOROÈILA regionalne konference o koncentraciji medijskega lastni- štva in njenih vplivih na medijsko svobodo in pluralizem, ki sta jo organizirala Svet Evrope in Mreþa za profesiona- lizacijo medijev v jugovzhodni Evropi – seenpm (Mirovni inštitut kot èlan seenpm), 11. in 12. junija 2004 na Bledu v Sloveniji. Udeleþenci, ki se zavedajo pomembnosti medijskega pluralizma v demokratièni druþbi, soglašajo s temi sklepi in priporoèili: 1. Glede na demokratièni, druþbeni in kulturni pomen medijev nadzor zdruþevanja in drugi instrumenti konkurenène poli- tike sami po sebi še ne zagotavljajo medijskega pluralizma. Zato naj se nadzor zdruþevanja na evropski pa tudi na na- cionalnih ravneh, kjer je to primerno, dopolni s posebnimi ukrepi za zašèito in spodbujanje medijskega pluralizma. 2. Oblikovalci politike naj spodbujajo sprejemanje in uèinkovito izvajanje posebne zakonodaje, ki bo zagotavlja- la medijski pluralizem in prepreèevala èezmerno koncentra- cijo lastništva, kakor predvideva priporoèilo Sveta Evrope št. r (99) 1 o ukrepih za spodbujanje medijskega pluralizma. Organi oblasti naj si pri razvijanju politike prizadevajo za prepreèevanje vsakršnih konfliktov interesov, ki bi ogroþali neodvisnost in pluralizem medijev. 3. Oblikovalci politike naj uvajajo in izvajajo ustrezne ukre- pe za zagotavljanje transparentnosti v medijskem sektorju, kakor predvideva priporoèilo Sveta Evrope št. r (94) 13 o ukrepih za spodbujanje transparentnosti v medijih. T i ukrepi naj temeljijo na naèelu prostega dostopa javnosti do toènih informacij za obvešèenost o tem, v èigavi lasti in pod èigavim nadzorom so mediji. Omogoèajo naj pristojnim organom, da bodo pravilno ocenjevali medijske trge in vpliv koncentra- cije lastništva na medijski pluralizem. 4. Posebnim neodvisnim regulativnim agencijam naj se dajo potrebna pooblastila za spremljanje in ukrepanje proti zdruþevanju in drugim dejanjem koncentracije, ki ogroþajo medijski pluralizem. Te agencije naj si v okvirih drþavnih in mednarodnih predpisov izmenjujejo informacije ter so- delujejo z drugimi pristojnimi organi v drþavi in podobnimi organi v drugih drþavah. 5. Javne radiotelevizije naj prispevajo k medijskemu pluraliz- mu s ponujanjem raznolikega nabora kakovostnih oddaj. Organi oblasti naj zagotovijo primeren pravni okvir, ustrezne slo.indd 91 29.9.2004, 14:18:04 92 Medijsko lastništvo mehanizme financiranja in okolje, v katerem bodo javne ra- diotelevizije lahko neodvisno opravljale svoje poslanstvo. 6. Medijske organizacije naj razvijejo sisteme medijske odgo- vornosti za krepitev poklicnih vrednot, uredniške in novi- narske neodvisnosti in kakovostnega novinarstva. Z uredni- škimi statuti naj se zagotovi loèitev poslovnih in uredniških dejavnosti. 7. Zdruþenja in sindikati novinarjev in drugih medijskih delav- cev naj imajo kljuèno vlogo pri definiranju uredniške neod- visnosti in izdelavi ogrodja za socialno stabilnost v medijih. 8. Medijska podjetja naj se zavedajo pomena svoje vloge v druþbi in vodijo druþbeno odgovorno politiko v skladu z mednarodnimi konvencijami in temeljnimi delovnimi stan- dardi. Ta politika naj se po vsej regiji enako in na karseda visoki ravni osredotoèa na razvoj svobode izraþanja, poklic- no usposabljanje in izboljševanje razmer, v katerih medijski delavci opravljajo svoje delo. 9. Organi oblasti naj podpirajo in omogoèajo neodvisne raz- iskave medijskega trga, obèinstva in koncentracije medijev ter si tako pridobijo trdno podlago za svoje odloèanje. T ake raziskave naj pomagajo pri pojasnjevanju vpliva nacionalne in nadnacionalne koncentracije na medijski pluralizem in raznolikost medijskih vsebin. 10. Nevladne organizacije naj imajo pomembno vlogo pri dvi- govanju ravni javne osvešèenosti, zbiranju podatkov o me- dijskem lastništvu in razvijanju drugih oblik spremljanja, pa tudi pri dajanju predlogov za politiko spodbujanja me- dijskega pluralizma. 11. V okviru procesa stabilizacije in vkljuèevaja zahodnega Bal- kana v Evropsko unijo naj drþave v regiji s podporo evrop- skih institucij spodbujajo medijski pluralizem kot kljuèni element nadaljnje evropske integracije. 12. Delovni naèrt in sklepi, ki bodo sprejeti na 7. evropski minis- trski konferenci Sveta Evrope o mnoþiènih medijih (10. in 11. marca 2005 v Kijevu), naj vsebujejo nadaljnje ukrepe za spodbujanje medijskega pluralizma na evropski ravni. Minis- trska konferenca naj omogoèi posvetovanje z ustreznimi nev- ladnimi organizacijami, ki delujejo na podroèju medijev. slo.indd 92 29.9.2004, 14:18:04