127 Mačica »Čuj, mačica, kje si? »Ker hčeš me imeti, Hej, brusi zobe si! glej, tu sem! Začeti Glej, tukaj v tej hiši zdaj hočem zabavo, vse polno je miši: krvavo — šegavo. vso noČ ropotajo, Zdaj sedera, se plazim po podih skakijajo, in bližam in pazim, po mizi, omari, umikam se, ležem, po sleherni stvari; počasi spet lezem, vse hčejo požreti — pa z repom pomignem — a skušaj miš vjeti — in kakor blisk švignem hop, že je več nil« in že miš imam! Zdaj z njo se igrajmo: Prostosti ji dajmo! Zaženem jo kviško pritlikavo miško — pa v tačke jo vjamem, med krempeljce vzamem ; spustim jo, da smukne prav tjakaj do luknje — pa brž jo ustavim in v hipu zadavim — in miške več ni!« ' Hoffmann von Fallersleben, Fr. Ločniškar/creator>