Problemi plačnega sistema
" laeni sistem je eden izmed temeljnib. čini« teljev v boju za povečanje delovne produktiv-nosti. Zato je razumljivo, da se naši delovni Ijudje in družbene organizacije tako zelo za-nimajo za problerae nagrajevanja v gospo-darstvu.
Pri proučevanju teb. ptoblemov in zbiranjn izkušenj iz sedanjega plačnega sistema pa je treba v naši državi upoštevati nekaj pripomb:
Prvič. sedanji plačni sistem smo uvedli pred Soraznierno kratkim časom. Tarifne pravilnike srmo sprejeli ob koncu prvega polletja lani in se jc plačevanje po novem plačnem sisteinu zatčelo pravzapfav v drugi polovici leta.
Drugič, plačni sistern nismo do kraja izvedli tako, kakor srao si ga zamislili. Tako na primer premijski pravilniki, ki bi morali biti eden iz-nncd elementov tega sistema, niso bili obvezni in jih je spTejelo komaj 10 odstotkov podjetij. Treijič, sedanji plačni sistem je moral vzeti za podlago iisio sfanje, ki ga je glede nivoja plačnih skladov in odnosov v gospodarskih orfganizacijah, vejah in gospodarskih področjih naišel.
Koncno čoirtič, v tem obdobju splošne gotspodarske razmere niso bile najbolj ugodne. Tržišče roi biJo stabilno, gospodarske organiza-cijje so z lah-koto in hitro prodale svoje izdelke, falko da se niso bile prisiljene ekonomsko tru-ditti, da bi povečale delovno produktivnost. Rmzumljivo je, da v takib. razmerah plaeni slsiiein ni mogel dovolj učinkovati v tej smeri.
Zaradi vsega lega zazdaj ne bi mogli določ-noi in dokcmčno oceniti veljavni plačni sistem v celoti. Lahko ugotovimo samo nekatere nje-gove dobre in slabe strani.
Pllačni sistem in delovna produktivnost
Znano je, da bi lahko večina naših podjetij dellala s precej manjšim šlevilom delavcev, pa bi pri tem proizvodnja prav nič ne trpela. Kaikor je znano, pa se ta problem ni pojavil šelle v l&tu 1955. Drugič pa sedanji plačni sistein ne vpliva v tem pravcu negativDO.
Nikola Minčev
Za ilustracijo problema napravimo nekaj, čeprav nepopolnih primerjav. Od januarja do Septembra 1954. leta se je število delavcev v industriji povečalo za 110.000, indeks industrii-ske proizvodnje pa je znašal v primerjavi z istim razdobjem prejšnjega leta 112. V letu 1955 smo v istetn razdobju zaposlili 61.000 no-vih delavcev, indeks proizvodnje pa je porastel na 118. To pomeni, da je porast proizvodnje znatno večji, število delavcev, ki smo jih ua-novo zaposlili, pa je skoraj za polovico manjše kakor v istem razdobju leta 1954
Ce upoštevamo razdobje od začetka uvelja-vitve sedanjega plačnega sistema in ga pri-nierjamo z istim razdobjem v prejšnjem letu, bomo ugotoviH, da srao v letu 1954 od junija do oktobra zaposlovali povprečno po 11.000 novih dclavcev, v istcm razdobju lcta 1955 pa nekaj nad 4000 dclaveev na rnesec. NagTca porasta proizvodnje pa je v letu 1955 večja kakor v prejšnjem letu. Treba pa je pripom-niti, da je obdobje, ki ga laliko sedaj priruer-jamo, zelo kratko. Na ta gibanja vpliva razen tega še niz drugih činiteljev. Tako iahko gor-nje podatke imamo le za prvine, ki kažejo določ«ne težnjc, nikakor pa ne kot končne za-ključke. V vsakera primeru pa velja, da je letos porast proizvodnje iznad porasta števila delovne sile v industriji.
Kakor je znano, je gospodarska organiza-cija mogla v prejšnjem plačnem sistemu, ko je razpolagala s skupnim plačnim skladom, z zaposlitvijo večjega števila delavcev in s spre-membami kvalifikacij povečevati plače stro-kovnih delavcev in uslužbencev. V sedanjem plačnem sisiemu ji (ega ni mogoče, ker se pri-znavajo le konkreine tarifne postavke in zato z zaposlitvijo novih delavcev in z uvedbo novih delovnih mes>t ni mogoče dobili nikakršnih no-vih sredstev, ki bi jih lahko dodajala k že veljavnim  iu  določenim   tarifnim postavkam.
Realne norme — pot k večji delovni storilnosti
vlvajanje norm v plačni sisiem je pripo-moglo poleg drugih činiteljev, da je problcm odvečne delovne sile postal v gospodarskih organizacijah tako aktnalen in pereč. Kolikor so realne, omogočajo norme najekonomičnej.šo uporabo delovne sile in proizvodnih sredstev. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da sedanji plačni sisfem popolnonia rešuje to vprašanje in da daje zadosti nepoeredne materialne po-liude za učinkoviio zniaiijšanje delovne sile. To pa zafo, ker dobi po sedanjih inštrumentih razdelitve preostali del delovnega kolcktva zelo majhen delček izdatkov za plače, ki so bili prihranjeni z zmanjšanjem odvečne delov-ne sile. Morali bi najii iako rešiiev, ki bi delov-ne kolektive kar najbolj neposredno stimulira-la za zananjšanje odvečae delov\ue eile. Eden
med takih načinov bi bil tak, da bi veeidel plač, ki bi jih prihranili z zman jšanjem delov-ne sile, šel v plačni sklad drugih delavcev. Pri fein pa naletimo na problem ugofavljanja dejanskega zmanjšanja delovne slle, ki ai imclo vpliva na obseg, kakovost in asortiment proizvodnje.
Premijski pravilniki naj bi bili obveznl
¦Izliajajoč iz osnovne predpostavke in na-Iogfc naše ekonomske politike v letu 1956, i« vzpostavitve stabilnega tržišča in takih pogo-jev, v katerih gospodarske organizacije lahko račiinajo, da bodo mogle ostvariti ekonomske in finainone rezultate predvsem s povečanjern delovne produktivnosti, računamo z naslednji-mi ukrepi, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju delovne sile ua pravo mejo:
1.  Stalen boj za realnost norm. Visoko po-vprečno preseganje norm pri nekaterih gospo-darskih organizacijah že samo po sebi govon zato, cla so bile norme postavljene prenizko in da   lahko   kompromitirajo   sam   sistem   norm. Okrajne komisije  za  plate bi  morale  nujnc opraviti revizijo nerealnih norm in se pri tcua posvetovati s sindikalnimi organi in morebiti ttii.Ii z zdmžcnji proizvajalcev. Razumljivo je, da se moramo ogibati vsake prenagle revizije, ki bi  vna.šala  med dclavce  nesigurnost  in bi desthmilativno vplivaia na njihovo prizadeva-nje, da bi nortne presegli.
2.  Sprejetje premijskega pravilnika naj bi postalo obvezno za vse gospodarske organiza-cije, kakor je obvezno sprejetje pravilnikov o normah. Obvezno sprejetje premijskega pra-vilnika bi dalo vsetn gospodarskim organizaci-jam   pobudo,   da   se   materialno   zainteresira tisti  del   delovnega  kolektiva,  od  čigar  dela je v mnogočem odvisna organizacija proizvod-nega procesa, vštevši realnost norm in prihra-»ek pri materialnih stroških.
Uvajanje pravilnega premijskega sistema zahteva v gospodarskih organizacijah teraeljito proučevanje problematike delovne organiza-cije, ugotavljanje ključnih mest, od katerih so prcdvsem odvisni ekonomski rezultati, nadalje, da itnamo pregleduo evidenco o potrošku ma-teriala in delovnih uspehih. Prav lako je po-trehen zaveden boj proti nepravUnim težnjam — od upiranja proti uvajanju premiranja do pojmovanja, da je premijski pravilnik lahko ključ za razdelitev dela dobička za plače ali nagrada za redne dolžnosti.
Premijske pravilnike bi sprejemale same gospodarske organizacije po enakein postopku kakor sprejemajo pravilnik o normah. Tako bi sthnulirali materialni in splošni ekonomski uspeh podjetja, kar bi v razmerah stabilizira-nega tržišča delovalo na splošno povečanje delovne produktivnosti, s čimer bi bilo združe-no postopno zmanjševanje odvečnc delovne 6ile.               - «......*•
3.  Dosledna usmerjenost k zmanjšanju od-večne delovne sile in izkorišeanju vseh notra-njih rezerv v podjetju. Dozdaj suio zadrževali del odvečne delovne sile v podj,etjih tudi zato, ker smo dajali niaterialno preskrbo  začasno nezaposlenim osebam v precej omejenem ob-segu.   Sedaj   imamo   širše   možnosti   za   tis-te dclavce, katerih družine nimajo pomembaejših dohod:kov od kmetijstva in drugih dejavnosti, da   dofoijo   materialno   preskrbo.   Dosedanja praksa pa kaže, da v naši državi nihče ne želi, da ostane zaradi nje brez dela in zaslužka.
Primeri, ki jih je v zadnjem času objav"] naš tisk, jasno dokazujejo, da je mogoče do-6eči pomembne rezuUate glede zinanjšanja od-večne delovne sile tudi v sedanjih razmerah, če se zato zavzamejo vse zavedne soicalistične sile od družbemh organizacij do organov ljud-&ke oblasti.
To zahteva temeljito proučevanje delovne orgamizacije v samem podjctju. Prav tako pa tudi ipolitični prijem problema, da b\ se izognili preUravanjem, ki so možna, ki pa po svoje povzročajo nepotrebne težave.
Ob kombiniranju vseh teh ukrepov in v razmerah stabilizacije tržišča, lahko v letu 1956 računamo. da bomo posiopuo reševali pro-blem odvečne delovne sile v naših gospodarskih organizacijah +ako, da bo io ko-ristilo poveča-nju delovne produktivnosti, ne bo pa sprav-Jjalo v nevarnost slandarda delovuega človeka.
Problem neenaldh plcč za isto delo
rladaljnji problem našega plačnega sistetna, ki prav tako vpliva na delovno produktivnost, je neenakost plač ali priznan.;h tarifnih po-etavk pri podjetjili iste panoge kakor ivjdi »vprašanje rozmerja plač med panogami in go->
NIKOLA MINCEV
spodarskimi dejavnostmi. Znano ]e, da imamo med posameznimi podjefji neenakost plač za ista dela, in to pogosto na škodo podjetij z večjo delovno produktivnostjo. To pa je po-sledica prejšnjega sistema obračunskega skla-da plač. S tein, da je na primer v prejšnjem sistemu Ijudski odbor priznal nekemu podjetju višji kvalifikacijski sestav delovne sile kakor drugemu, so nastale možnosti za različni nivo tarifnih postavk. Ljudski odbori so pri uvaja-nju sedanjega plačnega sistema imeli moinost povečati ali zmanj.šati najdeno osnovo za 5 od-stotkov, ta možnost pa ni bila zadosti izkorišče-na. Razen tega pa je popravljanje teh neena-koniernosti dolgoirajen in postopen proces. Jasno pa je, da je to neodložljivo delo, katere-ga se inorajo že letos z vsemi si\ami \otili pred-vsem gospodarska združenja, zbornice in sin-dikalne organizacije. Ugotavljanje sploinih kriterijev za klasifikacijo del in norm znotraj panog bo oinogočilo postopno zmanjševanje neenakosti.
Sedanji razpon plač ne stimulira dovolj itrokovnih delavcev
Uosedanji razpon plac pri nas ne daje dovolj pobud za dosego višjih kvalifikacij. Nujen je vztrajen boj za ustvaritev takega razpona plač, ki bo zasuovan na socialističneni
načelu nagrajevanja, najučinkoviteje vplival na dvig kvalifikacij delavcev, s tem pa tudi oa delovno   produktivnost.   Znano   pa je,   da je vloga   kvaUfieiranih   \n    visokokvalificiranih delavcev izrednega pomeua za povečanje de» lovne proizvodnosti.   Ker pa  razpon  plač  no daje   zadosti   materialne   stitnulacije,   je   pri delavcih  čedalje   manj   zanimanja   za   dosego kvalifikacij. Ze uvedba premij bo nudila dolo-čene možnosti za boljše nagrajevanje dela kva-lificiranih   in   visokokvalificiranib   delavcev. Razen tega bo v najkrajšem času reseno vpra«a šanje nomenklature in opisa poklicev in izdanf™ bodo   ustrezajoči   programi   o   strokovnih   iz-pitih. S tetn 1)0 omogočeno, da bodo naši delovni^, ljudje  lahko   dosegli   potrebne   kvalifikacijoj Vendar   je   določanje   ustreza.jočega   razpona plač dolgotrajni proces, ki ga je mogoče reše-vati postopno in v skladu s povečanjem delov^ ne produktivnosti.
Ob koncu naj omenimo še nujnosf organizi« ranja ucinkovite kontrole, pa tudi pomoči oblastvenih organov pri izvajanju plačnega sistema. Sedanjim komisijam za plače namreč ni na splošno vzeto uspelo zagatoviti zadost-nega nadzorstva nad izvajanjem plačnega si-stema. Nedvotnno je, da sta k tetnu pripomogla tako reorganizacija ljudskih odborov kakor pomanjkaiije strokovnega aparata. Kljub temu je začetek dober. Ce bodo komisije za plače 6trokovno ia politično na višini in bodo imele vso potrebno pomoč političnih, prav tako pa tudi držasniiK izvoljenih in upravnih organov, bodo nedvomno izpolnile svojo vlogo v izvaja-nju sedanjega plačnega sistema.
Pri uvajanju novega placnega sistema so v gospodarskih organizacijah vselej tiastajale težave, ki so vplivale na delovno organizacij° in proizvodnjo. Zato ni nič čudnega, da je nad 90 odstotkov anketiranih podjetij izjavilo, da se strinjajo, da tudi v prihodnjem letu velja v bistvu isti placni sistem.
Razen tega danes ninaamo nobenega dru-gega v praksi preverjenega sistema, S katerim bi zamenjali sedanji sistem.
A?se to je velevalo, da smo za leto 1956 ohranil sedanji plačni sistem s tem, da se tru-dimo za to, da ga dosledno izvajamo, dopol-njujemo in spopolnjujemo in hkrati začnemo proučevati iu v praksi preverjati nove plačne sisteme. Samo s terueljitim proučevanjem ia primerjanjem različnih plačnih sistemov \a % njihovim preverjanjem v praksi bomo Iahko napravili določene zaključke glede prednosti kateregakoli izmed njih.