Novice Izhajajo 1, in 16. VNat;«ga mestica. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjska Novice" načelo 1 gld., za pol leta 50 kr, — Nai'očniuo sprejema tisniti dati, plača za dvoetopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa iirediditvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Grospodarske stvari. Kiiko dtilcć Đjirazcn s.aditl amerli^kc cepljeno trte. Ćlanek pod takim naslovom v zadnjih „Dol. Not." potisnil mi je pero v roko. Ne dopade mi vže trditev, da naèi kraji bi priětevati bili jediiacemu vitiorodriemu podnebju flè Spodnjo Avstrijo, — ker je presploRiije. Kolika razlika, tako 7 oziru na pridelek, kakor na trtno rast, je kar Bamo v naSi deS^.eli 1 Pojçlejmo le vinograde iii pridelek globoko doli ob hrvatski meji, in pa n, pr. one kje gori v litijskem ali tudi v koievakem okraji I Iz presplošne in netoÈns premise eleđi potera istotako iiapaíno sklepanje, da naj sadimo Dolenjci jednako Spođiije-avstrijiem trte samo po jeden meter narazeu. Tukaj smo iz skuánje prepričani, da v pravilno nasajenih novih vinogradih odločiti trti samo jeden žtirijaěki meter prostora, je la, naše kraje gotovo premalo. Bavim se z novim vinogradarstvom sedaj osmo leto, in. tako imam 1—8 letnih cepljenih trt. Sadim namreč samo cepljene, na malem, gosto zasajenem prostoru vzgojene trte. Jeden meter zadostuje trti samo prvo in drugo leto, ko je še Sibkeja ter obrezana na kratke reznike. V tretjem letu pride na ta način zasajeni vinograd do popolne roditve. Fri rezatyi je treba torej puščati daljfti reznike, ^čape in iiapnenc«^ ali Sparone. Toda Če je trsje zasajeno samo po meter narazen, zarastlo bode bujno mlndje toliko ves prostor, da ne bode videti tal, in ne bo mogoče prestopiti z jedue vrste v drugo. Umevno je, da v tej goSči mnogo grozdja kar iřtehine, in ostalo noČe zoreti, ter daje le slabo liapljo. Se veče zlo pa je metersko sajenje pri doraslih močnih 5—8 letnih trtah, z 2—3 èparoni, 2—4 rezniki in veČ ščapi. Tu si želi vinorejec najmaty 2 stirijaíka metra za vsako trto. Vendar pa sploh ni priporočati tako redko sajenje. V prav dobri, močni ilovnati ali laporaati, dobro zagnojeni zemlji naj se sadi po I m 60 cm narazen vrste in trte med seboj. V srednje dobri zemlji pa zadostuje vsaki trti 1 m 25 C7)i, in naj se sadi vrhu tega še dijagonabio ali navskriž, kakor kaže na drugi strani zaznamovani imčrt, Vrsli A in B sta po 1 m 26 cm narazen. Trte a in Z» so oddaljene med seboj èe bolj, ker Kiiko se moliti uCl. V mestecu K. je pripovedoval apotekar, ko 86 je govorilo o molitvi, to le dogodbico: Moja mati je želela, da bi bil duhoven, ali imel sem poglavitno napako, da nisem rad molil. Uéil sem se lahko in dobro, dovršil izvrstno svoje nauke ter vstopil v lekarno najboljšega prijatelja mojega očeta. Bil sem v tej hiSi kakor doma in le prehitro so minula štiri leta, da sem postal lekarnar. Moj predstojnik mi je preskrbel službo v apoteki glavnega mesta, kjer sem ostal dve leti ter si prihranil lepo svotico. Neki dan sem dobil od svojega očeta pismo, da mi moje rojstno mesto izroči svojo novo lekarno, ea katero sem prosil. Lahko si mislite, kako prijetno me je ta vest presenečila, kako sem si ves dan lidal palače moje bodoče sreče in tudi áe zvečer, ko sem imel ravno nočno službo. Kila je viharna noČ. Veter je šiloma metal debele deževne kaplje v okna, pa tudi v mojej glavi je rojilo tisoč in tisoč misli, ko sem se s težavo branil spanja. Kavno jednajst je bila nr» v zvoniku, ko me pretresne zvonec v mojem pol-spanju. Prišel je star gospod, podal mi recept ter me uljudno prosil, naj mu oprostim, da me tako pozno nadleguje. Ravno sem mislil zapreti, ko prihiti neka deklica, kakor je bilo videti, z dežele z zdravnikovim naroČilom, da mora zdravilo vzeti ravno v naši lekarni. Povedala mi je, da je njena omožena sestra nevarno bolna. Med tem ste priSle še dve drugi osebi. Da bi hitreje dovršil, sem zoper postavo pustil vse posodice na pudeljnu. ZaprSi vrata, sem začel pospravljati. Pa kako sem se prsstraàil, ko sem zapazil, da sem dal napačuo steklenico. je veže hipotetmza ue-jednakokoleiiČnega tri> kota a be, obstoječega in iz èrtec 1™ 25 m dolge, in iz (Srte d polovico kraj-Že, t. j. fi2Vacm. Daljina od a do i znaša toraj blizo 1 m 29 cm. Po takem sajenji Sfl doseže to, da trta trti ne dela sencp, da je solnce od vsih strani vse bolje obseva, in da se dajo tudi gparoni vse lepše razpeljati. Ves nasad po vinogradu pa dela kakor neka ozvezdja (podoba O). Nasproti pa v pusti, apnenčasti, kameniti in puhliiasti zemlji zamoreň slobodno saditi tia meter daljine, ker tukaj to trsje ne bode posebno boho-talo, — pa niti ne rodilo. v polno rodovitost, puàôati le jeden reznik (palec) treh očes, da se pridobi les za prihodnjo leto, in le jeden áparon (napnenec) 8 do 9 oČes, da se pridobi groïdja v tekočem letu, to mora pač vsakemu presodnemu vinorejcu, kateri noče svojih trt v matih letih ugonobiti — razun da jim vsako drugo leto prav močno gnoji — pač čez in čez zadostovati. In se tako obrezovaiio trto kaže vsako leto pravilno omaiidati, Velika dolina. F. Brulec. (Opomba uredništva.) Ponatisnili fimo ta članek, misié si : veČ glav reč vé. Strinjati pa se % vsebino tega članka po vsem nikakor ne moremo. Naša misel je ta-Ie: Kdor priporoča pravilno saditev ame riŠkih cepljenih trt, ta mora priporočati do-sledao pač tudi pravilno vzgojo in vsakoletno 'f'//// obrezovanje trte. Ali cepljeni trti puščati 2 do 3 Sparone, 2 do 4 reznike in ée več sčapov, kakor se v tem Članku priporoča, tega ne more niti jeden strokovnjak priporočati. Kaj tacega mogoče je pač na posameznih trtah v èpalirjih (brajdah), nigdar pa ne v redno zasajenem vinogradu. To bi bilo pač „roparsko" ravnanje v pravem pomenu besede. Vsaki trti, kadar pride kakor to pridjana podoba kaïe. Pri tem delu, mandaryu, se puste iz palca rasteČi pognanki na miru kvišku rasti, oni na napnencu se pa nad četrtim listom, kateri raste nad najvišim zarodom, odščenejo. Deklica je bila vže četrt ure daleč; jasno pa mi je bilo, Če spije žena le tretjino tekočine, je izgubljena. Kaj naj storim? Hitim za deklico? — nisem vedel kamo je šla. Naj sem âe tako ogledoval steklenico, ostala je britka resnica, da sem jej dal napačno tekočino. Grozno je bila I Âko se reč izvé, pridem za nekaj let v je^o, in i Hogom lekarna 1 Ako pa se ne izvé, ostanem vendar celo življenje — morivec. Obupati mi je bilo. ilotel sem yže konec storiti temu groznemu stanu; strupov sem imel dosti — enkrat dobro potegnem pa je. Vže sem stegnil roko — ali tu mi stopi živo pred oči podoba mojega očeta, ki mi preti, moje matere, ki me prosi s solznimi oČmi. Mislil sem na pismo — hotel sem vèn — pokleknil sem, hotel moliti — nisem mogel. Naj me li ravno danes usliŠi Bog, ko komaj se verujem va-nj? Pa molil sem vendar-le. Kaj? kako? tega ne vem. Zakril sem si oči z obema rokama, komolce pa naslonil na stol ter sanjal ali budeč ali sem zaspal, tega ne vem; ali to pa vem, še danes mi je podoba pred očmi : videl sem zdravnika pri umirajoči ženi, ki je držal preiskovaje steklenico z zdravili proti oknu. Tu je zapel zvonec. Skočil sem kviáko ter šiloma odprl vrata. Je li mogoče bilo ? Pred mano je stala, ne, klečala deklica z dežele. Prosila me je s povzdignjenimi rokami, naj se usmilim uboge sestre. „Pala sem," jedjala „ter steklenico razbila, Denarja danes nimam pri sebi ali jutri pridem gotovo ter poplačam, samo pomagajte moji sestri!" Uslisal sem njeno prošnjo, pa ushšal bi jo bil tudi, ako bi me ne bila kleče prosila. Od te noěi dalje sem znal moliti in znam Še sedaj. Oez pol leta pa sem pripeljal deklico z dežele v svojo novo zgrajeno hiáo kot gospo apotekarico v K. „A. F." Kfy je novega po avstr^jskem cesarstm ? Državni zboř je zakljuíen. Dné 2. t m. iça je ministerski predsednik Badeiiî rakljuříl. Nad triatotisoč goldinarjev je Btal v kratkem Času zadnjega zasedanja. In kaj je storil? Nií, prav nié. Nemški kričaŽi so se talto surovo vêdli, da takih prizorov àe ni bilo v avstrijski zbornici. Z divjim vpitjem iu razbijanjem a stoli in z ravnili so onemogočili vsako resno delovanje. Ker komedije le ni bilo koneiî, zakljuéil je ministerski predsednik državni zbor in poslal poslance domov, do jeseni, kakor se govori, ker jeseni bo treba voliti delegacije, in takrat morajo poslanci biti že skupaj. Kaj bo sedaj? Novih volitev men»ia ne bo; sicer je pa rayno tako, kakor ie bi bil državni zbor razpužžen. Poslanci nimajo nobenih predpravic pred drugimi državljani. Lahko jih sodriija kaznuje in zapre, (Se se kaj pregreše, kar se sicer ne sme zgoditi brez zborničnega privoljenja. Vsi nasveti, vsi predlogi zadnjega zasedanja ne veljajo nié. Vse bo treba ponoviti, ko se zbor zopet snide. Pa, ali bodo do takrat, do jeseni, Nemci kaj bolj mirni? Težko. Te počitnice bodo gotovo porabili za to, da bodo šli po posameznih nemákih okra,jih in hujskali ljudstvo, To je dobro, da jim je cesar odvzel nekaj veselja za tako hujskanie. Pri cesarju sta bila namreč podpredssdnika državne zbornice Abrahamovič in Kramar — predsednik Kathrein je bolan — pa jima je rekel, da obžaluje, da zbornica ni pričela resnega dela na gospodarskem polju. Pri cesarju so bili tudi načelniki desnice. In tudi njim se je izrazil, da globoko obžaluje dogodke v zWnici. Nasproti baronu Dipauliju, načelniku katoliške ljudske (nemške) stranke, je dejal pomeidjive besede: „Ko bi bil jaz tega mnenja, da morejo jezikovne naredbe le količkaj škodovati nemškemu narodu, bi jih ne bil nikoli izdal. Toda jaz vena, da so le pretveza za druge namene. Zato me veseli, da so se saj zastopniki katoliških, popolno nemških alpskih de-želiL pridružili večini". Te besede pričajo, da tudi na najvišjem mestn obsojajo počenjanje zagrizenih nemških liberalcev. Dobro je to. Sedaj saj ne bodo mogli ti zagrizeni nemški nacijonalci tako hujskati nemškega ljudstva zaradi izdanih jezikovnih naredb, saj je cesar sam odločno izjavil, da po njegovem mneryu ne morejo prav nič Škodovati nemškemu narodu — Dejstvo pa, da so nemški poslanci katoliške ljudske stranke stali sedaj na strani Slovanov, nam kaže, kdo so naši pravi prijatelji. Ne liberalci, ki se sicer vedno babajo 8 svojo svobodomiselnostjo, ampak dobri odločni katoličani. In drugo dejstvo, da so socijalnodemo-kratiČni poslanci krepko pomagali nemškim liberalcem kričati in razbijat v državni zbornici in ovirali resno delovanje v prid ljudstvu, to dejsivo naj odpre ljudstvu oči, kakáni prijatelji njegovi so ti novodobni „osrečevalci". Zagrebški nadjikof je bil poklican k cesarju. Mažarski listi so precej razvpili, da zaradi zadnjih volitev na Hrvaškem, pri katerih so bili nekateri izgredi, češ, da so jih zakrivili duhovniki. Pa MaŽarom ni bilo dano dolgo uživati veselje, ki so je imeli, čes, da bo nadškof moral marsikatero slišati od cesarja. NadÉkof je bil pri cesarju prav prijazno sprejet in se je vesel vrnil domov. Na Ogrskem bo letos velik katoliški shod. Kaj je uoTega po Širokem sretaî Mirovna pogajanja mej Grki in Turki se vrše počasi. Grška vlada pošilja vedno nove spomenice evropskim velesilam in jih prosi, naj delajo na to, da se hitro umaknejo Turki iz Tesa-lije, ker počenjajo tam velike grozovitosti. Pa zastopniki velevlastij, ki se vd»dežujejo pogajanj, nimajo od svojili držav nikakih splošnih pooblastil in morajo o vsaki točki pogajanja prositi svoje rlade poduka in navodila, kako [iaj rarnajo. Ža Grke se najbolj poteguje angleški poslanik. Pa bo menda brez vspeha. Skoraj gotovo bodo morali Grki plačati Turkom precej veliko odškodnino in zraven tega jim odstopiti malo svoje dežele. Vsaj Kufli so zato, da se meja ob Tesaliji uravna za Turke ugodno. Na Kreti bo najbrže še kri tekJa. Na več krajih otoka se zopet prikazujejo gržki prostovoljci in vznemirjajo prebivalce. Admirali so sklenili, prodirati v sredino otoka. Francozki predsednik Faure ho odpotoval dne 25. julija v Peterburg, kjer bo na Petrovem d?orcu gost ruskega cava.. Minister zunanjih stva-rij, generala Le Monton in Ilagron ter admiral Gervais ga bodo spremljevali. Sveta stolica se je popolnoma sporazumela z rusko vlado glede sedem izpraznjenih škofij. V kratkem bodo papež imenovali nove škofe. Se-daiyi car je dosti bolj popustljiv. Katoličani se radi bogoslužja niČ več ne preganjajo kakor prej. Piše se nam: Iz Čateža ob Savi. 19. prêt. meBeca se nas je sešlo malo število povabljenih gostov na veselo ženi-tovanje našega prijatelja g. Krizmana. S prijaznini pet em in živimi pogovori kiatkočasili smo se âe precej prijetno. Vso svatbo pa je radostno preseneSil pohod naših obeh gg. duhovnov, ki sta b agovolila ostati med nami, seveda le nekaj časa. Cez vse pohvalno pa moram tukaj omeniti naáe voglarje — žatežke fante. Dasi jih je priňlo na većer pod okna in pred vrata precej veliko, pa so se vendar tako pametno in dostojno obnašali, đa jih smem postaviti drugim dolenjskim fantom v izgled, gorenjskim pa v posnemo. £o so dobili vsak nekaj knpic vina, odáli so brez 108 rilFRIi UOLKNJSKE NOVWE. Štev. 12. vsega vriskanja in nožnega vpitja vsak na svoj dam. Z veaeljem se vedno spominjam tega ženitovanja in razuih goatov, vedno pa s žalostjo pogrešam goapoda kapelana, ki so nas tako lepo pozdravili v prijazni napitnici, pa so nas zapustili in sli pastirovat v daljne Toplice nad Novo mesto. Akoravno so se nam tadnji ia« jako priljubili in jih silno pogrešamo, vendar prav iz srca kliiemo: „Bog jih ohrani ae mnogo let!" Iz Čateža pri Vel. Ukl. Binkoâtne praznike sem porabil, da sem se pospel na čatežko in zaplažko višino. Ne bode tedaj napaèno, ako od tukaj sporoćim „Dol. Novicam." Stopimo najprej k cerkvi Matere božje na Zaplazu. Prelep razgled imaš od todi po velikem deln nase Dolenjske, Nehoté se oziraš po krasnih zelenih višinah in dolinah, kjer si v potu svojega obraza služi vsakdanjega kruha kmet trpin ter si mislil : tako lep kraj od dale6, ali koliko boleiti, ako pogledaš od bliza v pehanje posameznih svojih rojakov, V cerkvici, na miloBtnem kraju nebeške Kraljice, pomoliš za sé in za rojake slovenske. Velika je, v treh oddslkih grajena, ali žal nedodelana in jako skažena. Treba bode, da vestna roka poseže vmes ter krepko predela, kar se bode sploh dalo predelati da se napravi dostojni hram božji. Precej pod cerkvijo zagledal obširno trtnico kmetijske podružnice na Čatežu. Čuditi se je res, koliko se je tu zgodilo v kratkem ôasu v povzdigo kmetijstva. Velike zasluge si tu pi'iđobivata gospođa župnik Hofer in učitelj P.Pogačnik. Vspeh, da prelep vspeh se vidi povsod. Smelo režem, da v tem oziru prekaša visoki Čatež marsikatero sosedno občino. Želim le, da bi bil svojim sosedom tudi v verako-narodnem oziru jednak ali vsaj podobení aicer pa, éast komur čast; nepobitno je, da si Čatežani prizadevajo za napredek v kmetijstvu. Kako pridno se sadi, obdeluje, ákropi vino^ad pa tudi drugi pridelki ; kako ae naročajo različni stroji, kako ae uporablja vaak dober nauk. Le tako naprej! Časi le spreminjajo, najbolj pa so se spremenili za poljedelca. S sredstvi in delovanjem, ki je zadostovalo našim prednikom, dandanes nikakor ne gre več. O tem so prepričani ie večinoma naši kmetje, šiloma bodo prepričani v kratkem vsi. Treba je gledati, da si preskrbimo izdatnih pomočkov, da bode sploh še mogoče izhajati kmetu. Pa kedo nam naj pomaga? Čitanje dobrih časopisov, pred vsem pa kmetijska družba, kmetijske podružnice. In byala Bogu, naše ljudstvo to uvideva, množi se število članov pa tudi število podružnic. Kmetovalci, pristopajte k kmetijski družbi, ne bode vam žal! Po več krajih dolenjskih sem ae prepričal z lastnimi očmi, koliko korist donasajo naše podružnice svojim članom, prepričani pa ste o tem gotovo tudi tisti, kateri ste vže večletni člani. Ti, slavna kmetijska družba, olajšaj kmetovalcem pristop z »nižanjem letnine, ah pa vsaj z znižanjem doneskov, ki se morajo plačati prvo leto! Prvo leto 4 gld. plačati je vendar veliko, to marsikoga oplaši ; navadna 2 forinteka bi se dajal. Odpravite vpisnino, ali viaj ne silite nikogar, da bi moral sprejeti ono „aprejemnico," za katero se računa a gld. Tudi brez nj« je kmet lahko dober član. Jaz donašam družbi svoje letne doneake nad 20 let, ali sprejemnica je zavita Še v tistem papirju, v katerem sem jo dobil na pošti. Iz Ribnice. — V ribniški dolini se večkrat kaj novega zgodi, tako n, pr. letos meseca februvarija. — Stari lovec je nastavil lisici past sredi polja, hoteČ jo vjeti. Dvonogata žival rei pride na polje po repo in mirns, in počasi prileze tudi do pasti. Ker ji vada prav močno diii, počene ter seže s prednjo taco )o njej; — pa joj! past se sproži in lisico po taci opne, — O, kako bi bil lovec vesel, da bi bil tako lisico vjel. Premalo zvita lisica naj si pa zapomni: „Pusti, kar ni tvoje, kajti kedor po drugim sega, lopne ga takoj I" Ti pa, lovec, bodi pozdravljen, ker imaš tako dišečo vado. Tako Bog dvonogate lisice na tem svetu kaznuje. Iz Radovice 9, junija. — Zanimalo Vas bode. Če Vara par vrstic piáem o novih vinogradih. Zasadili smo že mnogo in zdaj pridno požlahtnujemo. Tudi onih parcel, ki že rode, je lepo število. Trta je nastavila bogat zai-od; grozdje cvete prt lepem gorkem vremenu. Upanje je, da kolikor bo vina, bo tudi dobro. Pa jedna stvar nam gre navskriž, Grozdna plesnoba (oidium Tuckeri) ae je letos prikazala v tolikem obilju kakor doslej še nobenkrat. Napadla je zlasti kraljevino in modro portugaljko in kedor ni pravočasno žveplal, bo glede na ti dve vrsti malo natrgal, dasi sta ravno ti dve trti poaebno bogato z grozdjem obloženi, Koder grozdje še ne evete, naj žveplajo, če zapazijo, da se po grozdju razširjajo tanke nitke in je grozd tak, kakor bi bil potresen s pepelom. Prvo žveplanje se mora vriiti pred cvetjem, drugo, kadar 80 jagode debele kakor konopljeno zrno, Žveplanje je pa «igurno sredstvo proti plesnobi. Domaće vesti. (Na dan sv. Petra in Pavla) bodo postavili v Dobmiču spomenik Friderik u Baraga. Podobo slovečega misijonarja je napravil iz kararskega mra-morja mojstersko naš rojak Alojzij Progar, podobar v Celovcu. (Birmovanje v ljubljanski škofiji preloženo.) Prevzvišeni knezoskorso zadnje dni oboleli, zato bodo opravili birmovanje samo na Igu in na Golovcu. Gledó na druge kraja pa, kjer je bilo birmovanje napovedano, se bode določilo pozneje. Nekateri ki'aji pa se bodo morali letos opustiti, (Bankovcev po 1 gld,,) ki so preklicani, je še 716.417 mej ljudmi; pretečem mesec so jih le 3376 pri državnih blagajnicah sprejeli. (t Umrl) je po daljnem bolehanji dné 2. t, m. novomeiki trgovec in posestnik g. Janez Nep. Surz, 53 let star. Rojen Kandijan, bil je po njegovi želji tudi na Šmihelsko pokopališče prenesen. Naj v miru počiva 1 (Nevihta in toča.) 9. t. m. je bila nevihta s točo po občinskem okraju Št, Rupei't in sicer po vaseh: Okrog, Drenove, Zaloka, Gorenje in Spodnje Mladotiče, Gabrijele, Mačkove, Mali Cirnik, Hrastno, Zagrad, Dule in Globoko. Po(je in vinograd so hudo poškodovani; škoda se ceni na 40.000 gld. Istega dne je bila toča tudi po občini Št. Rupert, in TeržisČa, deloma tudi po krajih Dvor in Bostanj. Močni nalivi 80 hudo poškodovali tudi deželno cesto mej Eadno in Teržiščem, (Nesreča.) Pri Klemenčiču na kapiteljski pristavi (marofu) je přetečeni pondeljek zjutraj kosil domači sorodnik Zrimđek iz Bučne vasi, že prileten mož. Ko je s konjem domu peljal, zvrnil se je voi tako nesrečno, da je mož pod krmo zakrit obležal, ter se tako zadušil. (Pogozdovanje Krasa.) Letošnjo pomlad flo na Krasu posadili nad 2.300,000 rainih gozdnih dreves, katere je oddala ljubljanska c. kr. gozdna drevesnica. 12 (itev. DOLENJSKE NOVICE. btr»fl lOi). (Doktorjem prava) bil je 5. t. m. promo-TÍr&D odvetuiâki koncipijeut goap. Josip Karlovsek, doma iz Šraarjete. Čestitamo. (Cepilni tečaj) na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu se prične dné 18. t, m. ob 8, uri zjutraj, (Mestna hranilnica v Novetn mesta.) V mesecu maji 1897 je 89 strank vložilo 16.309 gld. 69 kr., 72 strank vzdignilo 7.699 gld. 36 kr., toraj već vložilo 8.710 gld. 33 kr., 11 strankam ae je posojil izplaëalo 66B0 gld,, stanje vlog 379.089 gld. 61 Va kr., denarni promet 47.671 gld,, 76Va kr. (Vabilo.) Vai častiti udje dijaškega podpornega društva v Novem mestu se uljudno vabijo k občnemu zborn, ki se vrài v pondeljek 21. jnn. ob 6. uri zvečer v konferenčni sobi c, kr. gimnazije. Na dnevnem redu je : 1. letno poročilo o druitvenem delovanji, 2. volitev dveli pregledovalcev računov, 3, volitev društvenega odbnra. Novo mesto, dné 12 jun, 1897, Dr. F. Dete la, načslnik. (V bolnišnico Usinilj. bratovv Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca majnika 62 bolnikov, koncem aprila jih je ostalo 32, skupaj 94. Od teh se jih je ozdravilo 61, zboljšato 10, neozdravljen bil je eden in umrli so 4, in sicer edeu vsled zdrobljene cepine, eden vsled naduhe, eden vsled gnjilobe vratnih vretenc in eden umirajoč pripeljan vsled zadrgnjene kile. V oskrbovanji ostalo jih je 23, oskrbovalnih daij se je nabralo takom preteklega meseca 1002. (V Črnomlju) se snuje obrtna zadruga za ves črnomaljski okraj. Pravila od visoka deielne vlade so vže potrjena. Volitev predsednika in odbora bode 21. t. m. dopoldne Popoldne bode skupni obed, pri katerem bode svirala mestna godba. Ker je zadruga koristna in važna za obrtni stan, je želeti, da bi príáli v odbor taki obrtniki, ki se zanimajo la stvar. Le potem bode zadrnga dobro napredovala. Z združenimi moimi se kaj doseže proti požreánemu kapitalizmu, ki nam v Avstriji preti a pogubo. (Meščanska garda v Krškem) združena z gasilnim društvom, napravi 20. jun. na vrtu hotela Gregorič, koncert. Začetek ob 4. uri popoldne vstopnina 30 kr, (Velikanski zakladi lepega premoga T domačih rokah,) G-. Alfonzu Oblaku, trgovcu v Novem mestu, kateri je že več let po raznih krajih Dolenjske premog raziskoval, se je naposled po mnogem trudu posrečilo v sredini Dolenjske, v okolici fabrike pri St. Janžu poleg Mokronoga, kjer imajo lastniki fabrike tudi mnogo aveta zavarovanega, ta sebe pridobiti ae nezavarovane velikanske sklade najlepšega blesteČega, trboveljskemu podobnega finega premoga, kompaktne orjaSke sklade 7—20 metrov debelosti, Za izkoriščenje tega premoga je pred vsem neobhodno potrebna izpeljava železnične proge iz Trebnja preko Mokronoga do premogovib skladov, v prilični daljavi, kakor iz Trebnja do Novega mesta, ali pa Še bližnja, od Sevnice do premogovib skladov. Perya proga bi se ue samo z izvažanjem premoga vzdrževala, teoinč tudi dohodke dolenjskih železnic silno vzdignila. Ker za veliko pridobivanje pre)Uoga g. A. O b 1 a k sam nima potrebnih denarnih sredstev, ima željo ai pridobiti imovite zaveznike domačine ali pa uitanoviti v to svrho iz domačinov akcijsko druitvo. Mi sami smo videli uzorce njegovega finega, kakor čevljarska smola se blesteČega črnega premoga in mu Želimo najboljši uspeh. (Misijonar) Rev. gosp, Ferdinand Požek t Minesotti, rodom Metličan, priáel je na Kranjsko na obisk. ( O b e s i 1 a ) se je 59letna žena v brusniški obfiini, doma je iz Št. Jernejske fare. Vzrok ni znan, (V Ljubljani) se snuje gospodinjska šola za dekliče nižjih stanov. Poduk bode brezplačen. Jako potrebna in koristna je taka šola, (Vožnjo po Ljubljanici « parobrodom) namerava ustanoviti mej Vrhniko in Ljubljanico gosp. Karol Kotnik iz Vrhnike, ter je Že za vladno privolitev prosil. Vozariti bi se ljudje, pa tudi blago. (Ogenj.) V vasi Zapotok občine Sodražice, nastal je 5, junijd velik ogenj. Zapalil je štiri in pol letni deček v podstrešju hranjene deščice. V malem času, kar je Šla dekla v hlev živino krmit, umaknil se je deček njenemu nazorstvu, ter grozno nesrečo provzročil, Na mah je bila vsa streha v ognju. Razširil se je pa ogenj silno hitro po sosednih poslopjih, ter pokončal gospodarja Franc Lesarju hišo, pod, svinjak, kozolec in 6 glav govedi v približni skupni vredaoati 3000 gld. Dalje imajo škode po približni ceni gospodarji: Mihael Arko 2.300gld-, Jakob Arko 1.300 gld., Andrej Arko 1.500 gld., Jernej Arko 2.000 gld,, Janez Čampa 1.200 gld. in Jože Kosma 1 500 gld. Večidel je tudi pogorel živež in hišna oprava. Zavarovani so bili le nekteri, in ti za male svote. Urno so prihitela gasilna društva iz Dol. Vasi, Ribnice, Sodražice in Zamosteea, ter storila, kolikor je bilo mogoče. (Zadruga vseh obrtnikov sodnega okraja v Črnomlju.) Dné 6, junija popoludno se je sešel začasni zadružni odbor, ki šteje 12 udov, v gorenjih prostorih Fran Jermanove gostilne. Sklenili so, da bo 21. junija dopoludne pri okrajnem glavarstvu volitev predsednika, predsednikovega na> mestnika in odbora. Ob eni uri popolndne bode aknpni obed, med katerim bo svirala mestna godba. Ker je zadruga velikega pomena in koristi za ves sodni okraj, zato se uljudno vabijo vsi obrtniki tamošnjega okraja, da se v polnem Številu vdeležijo volitve, Z&druga im» namen, gojiti čut obrtniške skupnosti in povzdigovati Btiinovsko Čast ter varovati obrtnike pred slepilno konkurenco. Podporno druStvo za slov. visokošolce v Gradcu. Sliorii bo dve Isti, odkar je pu večioomfi snanih nepremii-Ijeuib homatijali krenilo ilelova^je „OraSke podpiralne naloge" na j)ot, kninor ji ui moglo alediti Blovenikaga padptra- obiimtvft. Ker pa so naalinili riti, ikriilc lo la tudi poprq Soli izdatne in mnogoštevilne podpore na redke in neznatne ztieake, in kanec je ta, da strada mnogo slovenskih visokoSolcer v Gradca. To ni na škodo itamu njim, temveč neleniu narodn sloveniikema, kateri 2iro pogreba iziitkue^ iiaraiiiaja o vseh slajeviU jameg» življenja, Pumislimo le na novi civilno-nradni reil. Kje dobimo potrebno število uradnikov, ako ai jih sami ne odgojimo? A kako pomoči? Ptoajaftiti doneskov zavoženi „podpiralni «alogi" bilo bi v ledanjili raicnerah liraïuspeîuo. (.'akati otokov, s katerimi »o se nekateruiki bahali, 3. letu svoje starosti k sebi poklical, iarekatn Uîra potom vsem Borodiiikom, prijateljem in zuaix^em, posebno gg. trgovcem, si, „pevskemu društvu" za ganljivo petje, oddelku požarne brambe, mestni godbi in sploh vsem blagim spremljevalcem predrazega raiijkega, iiajiakro-nejSo zahvalo. NOVO MESTO, đuć 10. junija 1897. Apoionija Surz. Za mnogobrojne izraze iskrenega soiutja o smrti na.^e nepozabne soproge, oziroma matere, gospe Terezije Preglej, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in »nancem, splob vseim, ki so «e iidoležili pogreba predrage ranjke, najtoplejšo zahvalo. Metlika, dnć 12. junija 1897. (146) Žalujoči ostali. C. kr. okr. sodišče v Mokronogu daje na znanje, da se je na prošnjo Marije in Neže P i rn e r iz Dobrave po dr. Slancu v Eudolfovem dovolila relicitacija dné 23. decembra 1896 na prostovoljni dražbi prodanega posestva istili in Jožefa Pirnarja iz RožiMa vi, èt. 16 kat. obč. Dobrava sodno cenjenega na 3162 gld pod prejSnimi draibeuitni pogoji iu s prejSnim pristavkom, da se bode prodajalo brez fundus instructus-a in da ostane brez ozira na knpno ceno intabuliranim upnikom zastavna pravica pridržana, ter da se je za izvršitev te prodaje določil le eden narok na 7. julija 1897 pri tem sodišči od 11 — 12 ure dopoldne, pri katerem naroku se bode to zemljišče za ceno 316:J gld. izkli-calo in se bode le za ali nad to ceno največ ponujajo-čim oddalo. Cenitni zapisnik ter zemljeknjižni izleček kakor tudi liciiacijski pogoji ležé pri tem sodièd v navadnih uradnih urah na vpogled C. kr. okr. sodišče v Mokronogu, dné 1. julija 1897. (H2-1) Prostovoljna prodaja řn^ AVv Žužemberku eè zemljiščem ali brez tega, vršila se bode dnè 4. julija 1897 popoldan na lici mesta. — Cene: 1400 gld., 300 gld., 360 gld., 100 gld., 200 gld. Plačilne pogoje puvé lastnik Ivan Jerěe v Žužemberku. ll^kfikl vÎTIil drlenjskega (čvićka), lieiiLOJ. Vllid. 20 hektolitr, domače slivovke, 5 hektol, domačega tropinovca, kakor tudi natorni hrinjevec se dobi v vsaki množini in po naj- ui/.}! ceni pri Franc Paulin-u v Št. Rupertu (Dolenjsko). Cepilni teeaj na deieini vinarski, sadjarski in poljedelski 6oli na Grmu se prične dné 18. tega meseca ob 8. uri zjutraj, VodstTO ňole na Ornin, diié 13. junija 1897. (148) l^í^řolí kateri ima veselje do pekovskega obrta XrC'fjC'.Kj in jg 15—16 let Mtar ter lepega vedenja, sprejme ae takoj v poduk, — Kje pové vrednistvo tega lista. 043) Tirolska veletrgovina prve vrste z vinom išče v tej stroki dobro izurjenega zastopnika pod dobrimi pogoji. Ponudbe pod znamko V. 2353 odpravlja Rudoif Mosse na Dunaju, (U2-i) Tlří^llf^í* 12—14 let star in ima veselje A ' do pekarije, sprejme se v poduk v Franc Springer-jevi peicariji v Trebnjem. (Ui-i) Krepkega dečka, ŒHlIÎÎI let starega, lepega vedenja, sprejmem takoj v svojo trgovino Špecerijskega blaga. — Adoif Pauser, Novo HBSto. _(138-2) Poštena pridna dekla^ ki tudi pri gospodarstva razume, in je do 40 let stara, se takoj sprejme z meiečno plačo 6 gld. — Več ae izvé pri Matiju Novak v Gradacu St 67. pri Črnomlju. Zahvalil in priporočilo. U Ijiidno naznanjava, da sva svojo kavarno V Novem mestu prodal» goap. Rudolfu Zimmer, kteremu naj blagovoli slavno obftinstvo isto zaupanje nakloniti, katerega sva tudi midva uživala. Povodom preselitve v staro doinatijo zahvaljujeva ne toplo p. n. gospođom gostom; drugim našim prijateljem pa, od katerih nam ni bilo raoc, osebno se posloviti, kličemo „Z Bogom 1" Novo mesto, 10 junija 1897. Ivan in Henrik Schmidt Slavneoiu občinstvu uljudno naznanjam, da sem od gospoda Schmidt-a kartrno v Norem mestu kupil, in da bodem to obrt brez pre-membe nadaljeval. Prosim, uaj mi alavno občinstvo blagovoli isto zaupanje nakloniti, ktero sta moja goip. prednika vživata, Tečletne skušnje in povoljno znanje te obrti mi omogoči, vsem novodobnim zahtevam ustreči. Za obilni obisk se uljudno priporoča Novo mesto, 10. junija 1897. Rudolf Zimmer. Prodji 80 pod zolo ugodnimi pogoji JíaZIianilo ill priporoŽilo. Dovoljujem si p. n. občinstvu uljudno naznaiiiti, da sem v dan 1. majnika prevzel kopališko restavracijo v Toplicah pri Kovem mestu. Točil bodem dobra vina, kakor tudi skrbel za slastna jedila in dobro postrežbo pri uizkib cenah. Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Franc Simončič, (136—2) ^__«ikrbnik in i^UTratér. V OiibHjeliili pri Mokronogn, ležeč tik okrajne ceste, ktera petja iz Škocjana, Šmar-jete, Mokronoga, Mirne in Št. Kuprta — na bt. Janž, Radeče in Zidani most. Lega zelo ugodna. HiSa pripravljena za stacunarski obrt, kteri se je v tej hiši že nad dvajset let izvrđeval! Posestvo ima rodovitne njive, lepe travnike in lepe gozde ! — Proda ae skupno ^S^^ pa tudi ua parcele. ""VOl Posestvo je zelo pripravno za trgovce I Vač se izvé pri Stanko PIrnatu, c. kr. notarju v Mokronogu. (127-3) I % f § PO'^ ^ , y MhrsB^ 'H^JPĚ^. Vsak kdor Ifubl okusno kavo, liote sdrav ostati ta al ka) prlhifanltl. _ ite Zaplaz! ^^ Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel znano U gostilno „pri Skoda-tu" na Zaplaza. Zagotavljaje dobro postrežbo z izvrstno pijačo in jedjo, priporoča se domačinom in ptujcem, ktere bodem tudi prenočeval, za obilen obisk (123—3) Anton ZabukoTco. gi>stiluič&r. ESisiDaE&c^saesesesKEi: labko takoj stopi v delo pri A. K. v Metliki št. 56. na Dolenjskem. (124—8) a v Novem mestu v mirnem kraju blizu cerkve se proda pod ugodnimi pogoji, koji se izvejo pri g. L, Ropas-u, tiijnikn mastne hranilnice v Novem mestu. (t« 1) Zahvala in priporočilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo nrarsko obrtnijo razširil ter sem tudi otvoril MiitUfei št 1(>. (ilijalo v Prevzemam ure v popravilo tudi v Črnomlju v Toplicah pri g. J. Šuštersič 15 iu v Št. Jerneju pri g. J. Tavčarju, ter se priporočam si. občinstvu za popravilo vsakojakih ur, katera bodem najvestueje, točno ter z garancijo popravljal. Postna naroČila se točno izvršujejo. Za obilen obisk se uajtopleje priporočam 7, odličnim spoštovanjem (132-s) Otto Joseph, bivHÍ voditelj državne Hramice v Pariza, sedaj nrtir v Norem mestu. I fllrv 12 v s who lamoBti ob-fiinatva pred ui6vrodil i ul pouar^aigluouitu Dil nediu nod&rju ta le oblastveno registre vano varBtvano innniko. Jedino pravi BALSAM (Tînctura balsam i ea) iz lekarne pri „angelju vartiu" in tovarne farmacevtiČniti preparatov A. TMerry-ja v Pregradi pri Rogatec - Slatini. PreskuSeu iu potrjeii od zdravatvenili oblastev. Na Btareje, najpristneje, najreelneje in na ceneje (Judsko domaËe zdravilo, kl uteSI prsne in plufine bolesti, ieiod£en krč itd. ter je vpo-rsbno notranje in lunanje. V zuak pristtiuiiti je zai^rtn vsaka etekleiiica s erebruo kapico, vkatero je vtisujeua oioja tvrdka Adolf Tlilerry, lekarna pri „angelju varhu". Veak balsam, ki ne nosi igoraj Btojeie zeleno tiskane varstvene Euamke, uaj se odkluni kot čim cettejo tem nič rrednejo ponaredbo. Pazi naj se tora] vedno natančno na zeleno varstveno znatnko, kakor zgoraj! Ponarejale« in posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupoe nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajoËih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroËi direktno In naelovi: Na angelja varha lekarno A.ThlerryJa v Pregradi pri fiogatec-Slattnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic staue franko do vsake arstru-ogrske paltiie postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 mnlili ali G dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev, ^aiij kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. líazpoi^ilja se samo proti pred-plaiilii ali postnemu povzetju. ■V Pazi naj se vedno nataniino na zQorajšuo zeleno varstvena znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. 2) Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. od pravili Brahma kokoSI po 16 kr. Od črnih holandskih kokoii z veliku, belo čopo po 35 kr. Ud Houdanakih po 25 kr. Ud pravih àtajarskih kokoii po 10 kr. Od srebrno-padovanskih po 30 kr. Od Langshans-ovih po ďO kr. Od purjlh jio 30 kr. Od srebrno-Wyanduttes-skih po 30 kr. Od Italijanskih jjd 30 kr. Od malih po 30 kr. Od kitajskih po 35 kr. Od sedmograjskih, golovratnih po 20 kr. Od Oorkings-ovih pii 25 kr. Od Yokohamskih po 50 kr. Od Emdenskih velikanskih gosij po 1 glil. Oil Pekinikih rac po 20 kr. Od velikih Stajarskih rac pi) 20 kr. Jajca, ki jih rszpuùiljam, so vsa čistega plemena, bila so uže večkrat premovana, in popolnoma jamčim za pravo in fisto pleme. Muk SO Tauly, Kôflach (Štajareko), (118-4) seaEL*j«aMXiieE!iaEiaeM ^aSIMBSSSKJSIX Hišo v Žužemberku St. 35 brez zemljiáda ali ž njim, proda pod prar ugodnimi plaĆilnimi pogoji _ ^ „ (122-3) iTiiH Jerse. Tovamla zalop šivalnih strojev in biciklov. Ljubljana, Dunajska cesta št- Zanesljiv mesar r^-'ZitloI; bi zaiiioge! tudi lep posel imeti z Opatijo (Abbazio) in Eeko. Zglasi imj s» osobno ali jiisuieiio pri Pavel VranešiC-u, posestniku restavracij« v Trnovem h. št. 104. PostajH Trnovo, pošta Ilirska Bistrica. (130-2) v Knndjji pri îiovem luontu priporoča preiastiti diihovSiini in elav-nemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnih lončenih peči (88-6) in VI »i «ÎW stedilnih ognjisc, kakor tudi z emailiranitni knlielcami. Postavljanje se vestno, točno in po nizki ceni izvráuje. Za dobro bhigo se jamči. Vse blago se oddaja po kaj mogoče nizkih cenah, ter pÔ dogovoru tudi na obroke. f' Izboljšiine Ceniki na lahtovanJe brezplaino in franko. Zastopnik za Metliko in okolico: Friderik Skuëek v Metliki. (131-2) dobijo se po 6 gld. Ô0 kr. pri (77-7) Antonu Kajtfia-tu, klepaiju T Kadfléah pri Zidanem mostn. IM«I Novomesto: Odgovorni nradnijt, jzdujtttelj, taložnik in tiikor J, Krajeo,