v Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna , . K «•— poluletna . . „ 2*— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0-10 GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Št. 30. V Ljubljani, dne 21. junija 1912. Leto VII. t Oče Ogrič. i Tako smo ga vsi klicali, častitljivega starčka, moža dobrega srca, zavednega našega somišljenika. Vsi, ki smo poznali očeta Jožefa Ogriča, smo ga ljubili, spoštovali in mu zaupali. Danes, ko to pišemo, je prenehalo biti blago njegovo srce, tisto srce, ki je tako ljubilo svoje so-delavstvo, srce, ki je bilo mehko in ki ni moglo gledati tujega gorja, da bi njegova dobra roka ne delila pomoči. Rajni Jožef Ogrič je bil rojen v Idriji. Služil je vojake in približno pred 40 leti kot delavec vstopil v ljubljansko tobačno tvornico. Pošteno je vzgojil svoje ljubljene otročiče. Pezo let in bridkosti, ki jih življenje nikomur ne prizanaši, je moško nosil, udan v božjo voljo. Rajni naš tovariš Ogrič je bil mož stare korenine, priden, pobožen. Njegovo zlato srce mu je velevalo, da deluje za blagor sodelavcev. Med prvimi, ki so spoznali pomen in važnost slovenske krščansko socialne delavske organizacije, je bil rajnik. Ko je leta 1894. ustanovil dr. Krek v Ljubljani »Slovensko katoliško delavsko društvo«, mu je rajni Ogrič takoj pristopil kot član kakor tudi pozneje moškemu oddelku »Slovenske Krščansko Socialne Zveze«. Takrat v tistih prvih letih poroda slovenske krščansko socialne delavske organizacije, a tudi pozneje in še letos je bilo le malo naših shodov v Ljubljani, da bi se jih rajnik ne bil udeležil. Naš tovariš Jožef Ogrič je bil globoko veren mož. Z navduševanjem in z največjim zaupanjem je častil presveto Rešnje Telo in bil eden najgorečnejših nočnih moških častilcev presvetega Rešnjega Telesa. Strokovna organizacija slovenskega kršč.-socialnega delavstva mu pa ohrani trajen spomin, ker si je zanjo pridobil res veliko zaslug. Ko smo leta 1900 ustanovili naše »Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski c. kr. tobačni tvornici«, je delavstvo rajniku poverilo odgovorno, važno mesto glavnega blagajnika. To častno mesto je zvezano z veliko odgovornostjo. Saj je štelo in še šteje društvo vedno okolu in nad 1500 članov in članic. Rajni Ogrič je bil vesten in dober blagajnik. Vedno, kadar je na zborih tobačnega delavstva poročal o blagaj- niškem stanju, sem natihoma občudoval sivolasega, dobrega starčka, ki je znal suhim številkam pridati vedno dober nauk. Ker je bil rajnik odločen naš pristaš z dušo in telesom, mu nasprotniki naše organizacije niso prizanašali in ga neosnovano večkrat napadali. A rajni Ogrič se za klevetve nasprotnikov naše delavske strokovne organizacije ni čisto nič zmenil -— in je delal naprej. Ko so ga letos napadli, je piscu teh skromnih vrstic pripovedoval o napadu in želel, da bi odgovoril na shodu tobačnega delavstva svojim napadalcem. »Saj jim odpuščam, ko me po krivici napadajo, samo boli me, ne to, ker mene napadajo, ampak to, ker hočejo škodovati za ljubljansko tobačno delavstvo prepotrebnemu Podpornemu društvu,« tako je govoril blagi mož pred cerkvijo svetega Jakoba pred dobrim mescem. Potolažil sem dobrega moža in ga opozoril, da se ose gotovo ne lotijo slabega sadu. Naše tobačno delavstvo je ljubilo in spoštovalo rajnega očeta Ogriča. Svojo ljubezen in zaupanje mu je pokazalo s tem, da ga je od po-četka »Podpornega društva« vedno izvolilo za glavnega blagajnika. Knjige je vodil natančno. Strog je bil rajnik s seboj, a dober z delavci in delavkami, zato ga je vse delavstvo tudi tako ljubilo. Smrt očeta Ogriča nas je vse iznenadila. Res, bolehal je častitljivi starček, a na smrt nismo mislili. Zato nas je poroilo o njegovi smrti dne 19. junija 1912 res presenetilo in še bolj užalostilo. Ob bridki izgubi nas teši le zavest, da biva že njegova duša v nebesih. Naj v minu počiva! 1871-1911. Ljubljana, IG. junija 1912. Danes slavi naša strokovna organizacija tiste svoje zaslužne sodelavke in enega sodelavca, ki so preživeli tisto dolgo dobo, ki jo označujeta zgorajšnji letnici, z delom v c. kr. ljubljanski tobačni tvornici. Naša delavska organizacija slavi štiridesetletnico dela žuljave roke. Najstarejša strokovna organizacija tobačnega delavstva v Avstriji »Podporno društvo« in mlajša »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza, krajna skupina Ljubljana« sta storila vse, da se slavlje žuljave dlani dostojno praznuje. Štiridesetletno slavlje je prirejeno na čast delavcu Rozmanu in delavkam Heleni G e i' k m a n, Ani Jakopič, Mariji Jurkovič, N e ž i k i Knez, Jerici Lampič, Ivanki Ovsenik, Mariji Pik e c, Mariji Presetnijc, Mariji Ravnihar, N e ž i k i Štravs, Franji Š t r e k a r, M a-r i j i T u r k , C.. P o p i t in F. Zor. Slavljenci so veseli, vsi, ki prihajajo na slavlje, vedrih, veselih lic. Kako li ne! Saj je v delavčevem življenju tako malo veselih ur... Veliko so prestali naš slavljenec in slavljenke. Veseli so slavljenci, ker jih njih sotrpini slave, veseli so udeleženci, da morejo počastiti in razveseliti jubilanta in jubilantinje žuljave dlani. Pred vsem se poklonimo vsi Bogu in božji Materi v prijazni, Ljubljančanom in osobito ljubljanskemu tobačnemu delavstvu tako priljubljeni lepi romarski cerkvici na prijaznem Rožniku. Danes je cerkvica res, skoraj bi rekel, last delavstva ljubljanske tobačne tvomi-ce. Ob 8. uri je imelo cerkveno opravilo delavstvo cigaretnega oddelka, ob 9. uri pa cerkveno slavlje naše strokovne organizacije, prirejeno delavcu-jubilantu in delavkam-jubilantinjam na čast. Propovedovanje in nekrvavo daritev sv. maše opravi oče slovenske krščansko socialne delavske organizacije, poslanec dr. Krek. V globoko zasnovani propovedi kliče slavljencem in vsem pobožnim vernikom, ki so cerkev popolnoma napolnili, da »Vso skrb zvrnite na Gospoda«. Nekrvavo daritev sv. maše povzdiguje lepo ubrano petje naših slavnoznanih pevk »Katoliškega društva za delavke«. Tobačno delavstvo ljubljansko ljubi »Katoliško društvo za delavke«, društvo, ki je tako visoko dvignilo izobrazbo med tobačnimi delavkami, društvo, ki je na veliko javnih koncertih si pridobilo velik sloves. Petje vodi pevovodja društvenega zbora, slavnoznani skladatelj, semeniški podravnatelj Ferjančič. Vsa čast pevovodji kakor tudi pevkam: izborno so rešili vsi svojo nalogo. Uradništvo c. kr. ljubljanske tobačne tvor-nice in nadzorno osobje je v velikem številu počastilo delavskim jubilantom na čast prirejeno slavlje. Počastili so ga c. kr. ravnatelj ljubljanske tobačne tvornice P r o s, c. kr. tajniki K u n z, E 1 s n e r,K r a t o c h w i 1, c. kr. oficial K h a m a n, c. kr. asistenta Babnik in Brzo-b o h a t y, šef zdravnik ljubljanske tobačne tvornice dr. H o g 1 e r, nadalje c. kr. delovodje Burger, Gorjup, vratar Lavrenčič, g Na smrt obsojeni kralj. (Zgodovinska povest.) (Dalje.) »Gospod, potem zahtevam po tej postavi in pravici, da mi izročite svoj meč, odvzamem vam kraljevsko dostojanstvo in vas izročim zvestim stražnikom in prevzamem vlado v vašem ali pa v imenu vašega naslednika toliko časa, dokler se ne razsodi o vaši usodi.« Barva se je na licu Don Pedru izpremenila. Oči so mu zažarele. Roki sta nehote segli po meču. A miren, resen pogled velikega sodnika ga ie iztreznil. »Dobro!« zakliče. »Zastavim svojo kraljevsko besedo, da pridem jutri opoldne neoborožen na Giraldijev trg.« »Zdaj ste odpuščeni. Odstranite se.« Brez pozdrava zapusti kralj dvorano. Juan Pasqual odpusti nato tudi zbrani sodni dvor z naročilom, da naj se jutrišnji dan eno uro pred poldnem zberejo, da izrečejo obsodbo. Utrujen na duši in na telesu, a neupogljivega poguma se poda veliki sodnik v svojo priprosto sobo. Njegovi plemeniti podaniki ga le občudujejo. Kralj jezdi na čelu svoje telesne straže tiho in nemo na dvor. Podnevi so glasniki po mestu razglasili uspeh seje naj višjega sodnega dvora. Celo noč je delalo ob svitu bakelj veliko ljudi na Giraldijevem trgu. VIII. Bodoče opoldne. Sevilčani in Sevilčanke, mladi in stari, hite presenečeni in prestrašeni na kraj, kjer naj zasliši kralj, ki se mu je umor dokazal, svojo obsodbo. Vse je razburjeno, prestrašeno čakajo ljudje, kaj da se zgodi. Le malo se jih upa pritrjati ali grajati postopanje najvišjega sodišča ali pravzaprav velikega sodnika. Na zahodni strani velikega, obširnega trga stoji črno obit oder, pred njim pa lesena podoba kralja Don Pedra s kraljevskimi znaki moči, na levi pa prestraši prebivalce pogled na obglav-nico, ki je rdeče pregrajena. Oder stražijo policijski stražniki, kakor tudi pi’azen prostor med gledalci, ki tvori ulico zase. Četrt ure pred določeno uro pridejo člani visokega sodišča, na čelu jim veliki sodnik. Za- sedejo svoje sedeže na odru. Kmalu nato pride kraljev izpovednik. Rabelj, v rokah blesketa-joči sodni meč, skoči na obglavnico (šafot). Vedno močnejši šum naznanja, da prihaja kralj. Don Pedro jezdi na konju. Ni oborožen. Spremlja ga le Fernando de Castro, ki je skril svoj meč pod plaščem. Sledi jim deset do dvanajst neoborožencev. Kralj je nemirno preživel prejšnji dan, še nemirnejša je bila noč. Njegovo prirojeno mu pravicoljubje se je borilo z njegovim ponosom in z njegovo prirojeno mu krutostjo. A svoje dane kraljevske besede ni hotel prelomiti. Znal je, da če jo prelomi, mu sodišče vzame kraljevsko dostojanstvo, kar bi njegov pobegli polbrat dobro izrabil. Upal je, da naj višje sodišče in veliki sodnik ne bosta najhujšega izvedla ali da ljudstvo najskrajnejše prepreči, ker naslednika še ni in ljudstvo je ravno tako zaničevalo njegove polbrate, kakor aragonsko vlado, ki si je hotela Kastilije polastiti. »Zaprli me bodo in sestavili državno vlado, ki počaka rojstva mojega otroka. Dobro. Moji zvesti me kmalu rešijo iz ječe in gorje potem tistim, ki so se drznili me ponižati.« kr. delovodje Pliberšek, Reberšak, Šušteršič, Zalesjak, Zavašnik in veliko gospodov paznikov. Udeležili so se ga tudi vsi zgoraj navedeni jubilanti kakor tudi veliko delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvornice in gostov. Deželni odbornik dr. Pegan in dr. Malnarič sta bila zadržana in sta se oprostila z obljubo, da se revančirata, kadar bo to delavstvo želelo, z govori na shodih tobačnega delavstva. Po slovesnem cerkvenem opravilu so se slavljenci in zgoraj navedeni gostje zbrali v res okusno okrašeni dvorani gospoda Čada pod Rožnikom. Lep okinčan kip cesarja Franc Jožefa je gledal prijazno jubilanta in jubilantinje. Nad mizo, kjer so sedeli jubilanti, se je čital napis: »Lepa doba je res -40 let, žali Bog, da jih vsak ne more doživeti.« 1871—1911. »Bog živi naše čvrste slavljenke«. Pevski zbor »Katoliškega društva za delavke« se je polnoštevilno udeležil slavlja s svojim priljubljenim pevovodjem č. g. Ferjančičem. Prednašal je umetniško dovršeno lepe slovenske pesmi in žel res zasluženo priznanje in skrbel za pošteno, res lepo zabavo. Slavij e je otvoril predsednik »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, krajna skupina Ljubljana«, tov. S a v e n z , ki pozdravi vse navzoče in slavi jubilanta in jubilantinje. V imenu delavk govori nato tajnica »Podpornega društva«, Mici Andlovič, ki izvaja: »Kakor vidimo, je danes tukaj obilno na-zočih, ki se vesele. Vidimo, da so vsi navzoči presenečeni in kažejo vesele obraze. Srečna bi bila tudi jaz in se veselila, ko bi znala, da se kdaj tudi zato veselim in obhajam tak praznik, kakršnega danes naše slavljenke obhajajo. Naše navzoče slavljenke obhajajo še krepke in zdrave svojo 40 letno službovanje v ljubljanski c. kr. tobačni tvornici. Še mlade deklice so prišle leta 1871. v tvor-nico, danes imamo med slavljenkami že matere in stare matere. Pregovor pravi: »Kdor mlad seje, se za starost preskrbi«. Tudi naše slavljenke so sadile, a ne kakor kmetič, ki spomladi seme v zemljo vsadi in če je dobro leto, jeseni požanje. Pri naših slavljenkah ni bilo tako. gele leta 1892. jim je vzklilo vsajeno seme, ki so gav sadile z združenimi močmi. Takrat je tobačno delavstvo dobilo malo pokojnino, ki je z združenimi močmi popolnoma vzklila in vzklije šele leta 1916. Res, veliko truda so imele naše prednice, da so zbrale pravo seme, ki rodi zdaj obilen sad, a kar se je doseglo, se je z združenimi delavskimi močmi doseglo. Našemu presvitlemu vladarju cesarju Francu Jožefu I. se morajo naše sodelavke zahvaliti, ki jim je dovolil, da smejo ob svoji 40 letnici nositi njegovo podobo-na kolajni, ki jim je bila podeljena. Dvigam kozarec in zaključim. Ljubi Bog ohrani našega preljubljenega in dobrega očeta, gospodarja in vladarja. Bog živi cesarja Franc Jožefa I.! Pevski zbor »Katoliškega društva za delavke« pod vodstvom gospoda pevovodje Ferjančiča zapoje cesarsko pesem, ki jo vsi navzoči atoje poslušajo. Vse kliče živio cesarju in vladarju. Vrsti se lepo petje pevk »Katoliškega društva za delavke« in govori. Vse je veselo,-zadovoljno. V lepem nagovoru pozdravi, slavljenke v imenu gospodov uradnikov c. kr. ljubljanske tobačne tvornice, c. kr. tajnik, g: Elsner, ki želi: »Naše jubilantke naj Bog živi, da še zdrave dol- Zadnje dopoldne je pozval k sebi svojega ljubljenca Don Ferdo de Castrera in ga obvestil, da se podvrže ukazu velikega sodnika. Ko prihaja kralj na Giraldijev trg, ga ljudstvo navdušeno pozdravlja. Don Pedru to pozdravljanje ne dopada. Saj zna, da se ljudstvo veseli, ker ga je veliki sodnik ponižal. Nemo jezdi z Don Fernandom proti obglavnici, medtem ko plemičev spremljevalcev policija ne pusti naprej. I Ko prijezdi kralj pred ograjo, vse obmolkne. Ura bije poldne. Ko zadnjič udari, vstane veliki sodnik. »Don Pedro, kralj kastiljski!« glasno zakliče. »Tu sem!« odgovori kralj in jezdi skozi odprto ograjo. »Gospod,« pravi Pasqual, »ne gre, da zasliši krivec, ki se mu je dokazala krivda, svojo obsodbo na konju. Stopite s konja, če nočete, da vas s silo s k«nja spravijo!« Don Pedro obiedi, a se ne gane. Nepremično stoji podoben svoji podobi, ki stoji zraven njegovega konja. »Za Boga, to je preveč!« zakliče Fernando de go žive«. Gospod c. kr. tajnik Kratochwil napije vrlemu pevskemu zboru »Katoliškega društva za delavke«. Gospod c. kr. asistent Babnik napije našemu očetu, jubilantu Rozmanu, ki je stal leta 18G6. v vojski, da brani čast AvS/rije pred sovražnikom. Naši slavljenci so se srečno premagali v čolniču viharja in dočakali svojo 40 letnico. V imenu nadzornega osobja pozdravi in napije slavljencem gospod delovodja Pliberšek in jim najprisrčneje čestita. Vsem govornikom in udeležencem slavlja se v imenu jubi-lantinj zahvali delavka Nežika Knez, v svojem imenu pa veteran ljubljanskih tobačnih delavcev, Rozman, ki pove, da služi cesarju že 46 let. Ko je prišel v tvornico, je zaslužil na dan 50 krajcarjev, ženske so pa takrat zaslužile po 20 in 25 krajcarjev na dan; Pošteno je vzgojil sedem otrok. Navdušeno ploskanje in živio-klici so spremljali izvajanja jubilantke Knezove in veterana Rozmana. Po govoru zastopnikov jubilantov je zaključil predsednik tovariš Savenz oficielni del. Pri prosti zabavi se je izrekla še marsikaka beseda. Slavlje se je izvršilo v najlepšem redu in v najlepšem soglasju, kar je pri inteligentnem in zavednem tobačnem delavstvu v Ljubljani samoobsebi umevno. Vsem, ki so se ga udeležili, ostane brez dvojbe v trajnem spominu. »Tako hitro, kakor danes med našimi ljudmi, mi še ni minila kaka nedelja«, se je izrazil po slavlju odličen gost slavlja naše organizacije. XXX I mi se, pridružujemo častilcem zaslužnih jubilantov in jim kličemo: Živel in živele srečno še mnogo let! Uredništvo »Glasnika« in »Naše Moči«. Tobačno delavstvo. Sveta maša -zadušnica za rajnim očetom Ogričem bo v sredo, dne 26. junija, ob 6. uri zjutraj v križevniški cerkvi. Daruje jo na prošnjo odbora »Podpornega društva« urednik Fr. K e r h n e. Prosimo obilne udeležbe! Sveto mašo priredi na Rožniku v nedeljo, dne 23. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne oddelek suhih smodk. Udeležite se je v obilnem številu! V Petrovče! Naša ljubljanska strokovna organizacija tobačnega delavstva je sklenila, da poroma letos v Petrovče na Štajersko. Romarska cerkev v Petrovčah je zelo slavna in priljubljena božja pot. Romarji si bodo ob tej priliki lahko ogledali tudi staroslavno mesto Celje ob Savinji, ker se romanje tako uredi, da se bo malo, a lepo mesto ob Savinji lahko ogledalo. Celje jo jako mično, lepo mesto, velikega zgodovinskega pomena. Komu niso znani vsaj j>o imenu slavni celjski grofi? A tudi sedanje Celje je vredno, da si je ogledaš. Slavnoznana je cerkev sv. Jožefa gospodov lazaristov in lepa cerkev oo. kapucinov. Pričakujemo, da se letošnjega romanja naše organizacije tobačno delavstvo v najobilnejšem številu udeleži. Nikomur ne bo žal. Podrobnosti se še objavilo v »Naši Moči«. ZAHVALA. »Podporno društvo delavcev in delavk v c. kr. ljubljanski tobačni tovarni« in »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza«, krajna skupina Ljubljana, se povodom slavnosti prirejeni v proslavo štiridesetletnega službovanja sodelavca Valentina Rozman in sodelavk Helene Gerkman, Ane Jakopič,Marije Jurkovič, Nežike Knez, Jerice Lampič, Ivanke Ovsenik, Marije Castro jezno. »Moj kralj, vaša čast mi velja nad moje življenje! Vaš migljej mi zadošča in pre-koljem nesramnežu glavo!« Kralj molči. »Stražniki,« mirno ukaže Pasqual, »odstranite plemiča, ki neprimerno žali spoštovanje, ki ga je dolžan svojemu kralju in najvišjemu sodišču!« »Kdor se me dotakne, je mrtev!« zakliče Don Fernando, ki zavihti svoj meč proti stražnikom. »Stoj!« zakliče kralj. »Vtakni svoj meč v nožnico, Fernando, in jezdi nazaj! Še sem tvoj kralj in ti to ukazujem!« Fernando de Castro uboga, ko še poljubi kralju roko. Kralj skoči raz konja in koraka po stopnjicah na oder. Ljudstvo začudeno mrmra. A mrmranje potihne, ko kralj glasno reče: »Tu stojim, Don Pedro, kralj kastiljski, in pričakujem razsodbe najvišjega sodišča svoje države.« »Gospod, toženi ste in dokazalo se vam je, da ste ponoči od ponedeljka na torek usmrtili policista Antonia Mendeza, ko se je nahajal v Presetnik, Marije Ravnihar, Nežike Štraus, Franje Štrekar’, Marije Turk, Franje Zor in Popit zahvaljuje vsem, ki so omogočili, da se je naše slavlje dne 16. junija 1912 tako lepo in dostojno izvršilo. V prvi vrsti se zahvaljujemo poslancu g. dr. Kreku za njegov krasen cerkven govor v cerkvi Matere božje na Rožniku in ker je daroval sveto mašo za našega sodelavca jubilanta in sodelavke jubilantinje. Zahvaljujemo se slavnemu pevskemu zboru »Katoliškega društva za delavke v Ljubljani« in njega zaslužnemu pevovodju č. g. Ferjančiču, za krasno petje, ki je povzdignilo slavlje. Zahvaljujemo se g. uradnikom c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani in sicer gospodu ravnatelju Prossu, c. kr. tajnikom gospodom Kunzu, Elsnerju, Kratochwilu, c. kr. oficialu g. Khamanu, c. kr. asistentoma gospodoma Babniku in Brzobohatymu in gospodu zdravniku dr. Hoglerju, ki so počastili slavlje prirejeno delavskim jubilantom na čast. Zahvaljujemo se tudi gg. delovodjem Burgerju, Gorjupu, vratarju Lavrenčiču in delovodjem Pliberšek, Reberšak, Šušteršič, Zalesjak in Zavašnik, gospodom paznikom in vsem, ki so počastili našo slavnost, prirejeno na čast našim zaslužnim sodelavkam in sodelavcu, ki so že doslužili v tvornici dolgih 40 let. Zahvaljujemo se tudi vsem gospodom, ki so v imenu gospodov uradnikov in nadzornega osobja z nagovori blagovolili počastiti našega slavljenca in slavljenke. Vsem najiskrenejšo zahvalo! V Ljubljani, dne 17. junija 1912. »Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski c. kr. tobačni tvornici«, Ivanka Kosec, podpredsednica, Mici Andlovič, tajnica.<- »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza krajna skupina Ljubljana«, Jožef Savenz, predsednik, Mici Blejec, tajnica. ZAHVALA. Dne 16. junija 1912 sta nas podpisance presenetili društvi »Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski c. kr. tobačni tvornici« in »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza, krajna skupina Ljubljana« s slavnostjo, prirejeno nam na čast, ki delamo že 40 let in več v ljubljanski tobačni tvornici. Tem potom se za po naših sodelavcih in sodelavkah izkazano nam ljubezen najprisrčneje in hvaležno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi gospodu poslancu dr. Kreku za lepi njegov govor v cerkvi Marije Matere božje na Rožniku in ker je daroval sveto mašo. Prisrčna hvala slavnemu pevskemu zboru »Katoliškega društ- IFoo jfarf Pr0(l dejanjem, kakor ga je izpoznati iz ■ dd Lfljl naslednjegapisanjaNj.ekscelence barona Freytagh-Loringhoven, sv6tnika vezelskega plemstva in ruskega pravega državnega sv6ta v Arensburgu, Kommanilantenstrafle 5, Osel, gouv. Livlandija. — Nj.ekscelenca piše: „Smatram za svojo dolžnost na-pram človeštvu, priporočati povsod, kjer le morem izvrsten Fellerjev lluid z. v. z. „ElsaHuid“. Na to krasno sredstvo sem opozoril svojega nekdanjega prijatelja izza šolskih let, sedaj zdravnika v Petersburgu; imel sem pa tudi priliko, nekega drugega petersburškega zdravnika, ki ima ravnotam slovečo lužno kopel, s pomočjo Fellerjevega Elzafluida ozdraviti hudega revmatizma v ramah, potem, ko mu niti lastna sredstva niso mogla pomagati. Tudi neki zdravnik v Danzig-u na Pruskem uporablja Fellerjev fluid — in tako želim v blaginjo vsega človeštva, da bi se to sredstvo razširilo povsod širom sveta, izumitelju pa prineslo zasluženo slavo.“ Upamo, da bodo tudi naši bravci to sredstvo poizkusili. 12 steklenic na poizkušnjo velja franko 5 K pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici. Elzatrg, št. 2(54 (Hrvatsko). službi. Postava zahteva, da se tak zločin kaznuje s smrtjo. Gospod! Najvišje kastiljsko sodišče, ki mu je podrejen ravno tako kralj kakor zadnji podanik, vas je pa skrbnem preteh-tanju vseh okolnosti. soglasno, obsodilo na smrt. Meni, velikemu sodniku, ne preostane drugega, kakor da zdaj razsodbo izvršim.« ' Juan Pasqual preneha govoriti, tako je žalosten. Na trgu je vse tiho. »Moj kralj, če hočete umreti, umrem z vami!« zakliče zvesti Fernando. »Sramota tistemu kastiljskemu plemiču, ki svojemu kralju prostovoljno ne sledi v Smrt!« Zopet nemir na trgu. A veliki sodnik dvigne le palico in zopet je vse tiho. »Gospod,« nadaljuje Pasqual, »Boc vam je izročil kastiljsko krono. Vaša glava je zato posvečena. Sodnik tega sveta zato ni upravičen, da se jo dotakne. Bog in rajnikova duša naj vam odpustita, kar ste storili. Sodba liajvišjega sodišča se izvede na vaši podobi.« (Dalje prih.) Zaužijte, ako ste nahodni, hripavi zaslezeni iri če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „ElsafIuid“. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5-—, 2 tucata K 8-60 franko. Izdelujele le karnar E. V. Feller v Stubici Elšatrg 264 (Hrvatsko). va za delavke v Ljubljani« in njega zaslužnemu pevovodji prečastitemu gospodu Ferj a n č i -ču, ki je pel v cerkvi in ki je s svojim lepim petjem povzdignil nam na čast prirejeno slavij e. Naša najsrčnejša zahvala gospodom uradnikom, ki so počastili naše slavlje, in sicer g. c. kr. ravnatelj ljubljanske tobačne tvornice P r o s s', gg. c. kr. tajniki Kunz, Elsner, Kratochwil, g. c. kr. oficial Khaman, gg. c. kr. asistenta Babnik in Brzobolia-t y in g. tvorniški zdravnik dr. H o g 1 e r. Iskreno se zahvaljujemo gg. delovodjem Burgerju, Gorjupu; vratarju Lavrenčiču in delovodjem Pliberšek, Reberšak, Šušteršič, Zalesjak in Zavašnik, gospodom paznikom in vsem, ki so nas ob našem slavlju s svojo navzočnostjo počastili. Hvala vsem gospodom uradnikom, paznikom in sodelavcem in sodelavkam, ki so nas ob slavlju, ki ga nikdar ne pozabimo, počastili z nagovori. Vsem ostanemo hvaležni. V Ljubljani, 18. junija 1912. Valentin Rozman, delavec. Helena Gerkman, Ana Jakopič, Marija Jurkovič, Nežika Knez, Jerica Lampič, Ivanka Ovsenik, Marija Pikec, Marija Presetnik, Marija Ravnihar, Nežika Marija Turk, Franja štrekar, šteavs, Franja Zor, Cilka Popit. Med brati in sestrami. — Svetovnoslavne pasijonske igre Kristusovega življenja in smrti, ki jih predstavljajo vsakih deset let v Oberammergau na Zgornjem Bavarskem in katerih krasoto hodijo gledat ljudje iz vseh delov sveta, celo cesarji in kralji, se ho- Novosti v konfekciji za dame. 1.1IECCHIET urar in draguljar, Ljubljana Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte. Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. 4 aaannannocranannnnann Dežnike in solnčnike domačega izdelka najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu ločin Virlman tovarna dežnikov, Ljubljana Pred Škofijo St.10. uUSiP liUllIdl, — Stari trg St. 4. — PreSornova ulica St. 4. Popravila se izvršujejo točno in ceno. scjnnacscsnnnacscraaaaannnncsanmnnaacjan sodar ski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko cnilAV Prevzema tndi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUUV. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba. tv. Bussenii, kC‘J kOn Ljubljana Pred škofijo 19. Lekarno „Pri Kroni" Mr. Pl A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta št. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in siast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 10 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v. Posipalnl prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju noo, Skatijica 50 v. Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih oCes in trde kože, steklenica 70 V. ,,Sladln“ za otroke Skatlja 50 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki, t krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni <10 v, in 4 krone 80 v. G D D a D D □ K. Zlbert. Ljubljana Prešernova ulica :: priporoča svojo :: D □ D □ □ D D D veliko zalogo čevljev □ |j :: domačega izdelka :: jj nnnnnnnnnt innnnnnnnn gitiralte za naše časopisje, po-1 sebno za del. M „Našo Moč 8 t* Pozor slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini JHNKO ČEŠKIH (Pri CeSnlku) LJUBLJHI1H Lingar jeua ulica - Stritarjema ulica v kateri dobite vedno v veliki izberi naj. novejše blago za ženske in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni! Havre New-York ————■ francoska prekomorska družba - Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna d$asSanmo ED. ŠMARDA oblastveno potr|ena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v novi hiši «Kmetske posojilnice* nasproti gostilne pri «Figovcu». Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže!" = K0RN ookrlvalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter Inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 8. Priporoča se za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrlvan|e streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-ce-mentnlm škriljem (Eteruit) patent Hatschek z iztočno In plosenato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavblnska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Ivan Jax in sin LsMft priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnih UDZtiih koles in šiualnih strofeo za rodbino in obrt. 7dajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk KatoliSke Tiskarne.