Listek.                                                                 445
mačk i njo kožo« (str. 42.). — »Uzrok električnosti, t. j. elektriko ima vsako telo že po prirodi v sebi in sicer obojih, pozitivne in negativne« (str. 46.). — »Z kovinsko verižico« (str. 49.), in »2 povečalnim steklom« (str. 78.). — »V valj vsi pij i precej veliko kroglic« (str. 50.). — »Neoblepljen rob je pomazan« (str. 51.). — »Da se kaj takemu izognemo« (str. 52.). — »Ako izgubi oblak svojo elektriko s tem, da preskoči z njega električna iskra v drugi oblak, ali pa v bolj oddaljen predmet« (str. 54.). — »Najjednostavnejši barometer je priprava za v prejšnjem paragrafu opisani poskus (str. 63). Takd tudi %0 na takšen način gibajočem se protu pravimo« (str. 68.) in »prestrezati moreš ta plin v po konci stoječih posodah« (str. 86.) — ,,Vsled tega dvigne zunanji na kapljevino tlačeč zrak" (str. 67.) — ,,Kmalu načne iz cevi uhajati" (str! 79.) — ,,Da se v zraku goreč vodik pretvarja" (str. 82.). ,,Med la porom" (glej Sket str. 31.) (str.  89.).
To in še tu pa tam kaj neznatnega kazi sicer izvrstno knjigo le v toliko, ker se jezik ne ujema popolnoma z vsebino. Vender to niso hibe, temveč le nedoslednosti, katerih se naše šolske knjige kmalu odkrižajo. V obče so Senekovičevi ,,Osnovni nauki" tako praktična knjiga,  da bodo prekoristen pomoček pri prirodoslovuem  pouku.
M, Ciknsek.
Prirodopis za ljudske in meščanske šole v treh delih. Spisal Josip Hubad, c. kr. gimn. profesor. I. del. Cena temu prvemu vezanemu delu je 70 kr. V berilo je vtisnenih 84 slik. V Ljubljani 1892. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. — Ta najnovejša šolska knjiga, o kateri utegnemo izpregovoriti še obširneje, odlikuje se po krasnih podobah, kakeršnih izvestno še ni imela nobena slovenska šolska knjiga. G. pisatelj jo je sestavil po načelih, izraženih v učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Kranjskem in v popolnem soglasji z državnim zakonom ter z dotičnima ministerskima naredbama. Za danes samo še omenjamo, da popisuje v lepi besedi vsega skupaj 71  živalskih, rastlinskih in rudninskih vrst.
Pesmi. Zložil J, T. Turkuš, Gradec. Založil pisatelj. 1892. 48 str. Cena? — Ta zvezek obseza mimo posvete 21 pesmij, izmed katerih so bile nekatere že natisnjene. Pisatelj ima po nekod dobre misli, žal, da je pesniška oblika skrajno slaba. V pesmih beremo stike, kakeršne je naše pesništvo upravičeno že davno odslovilo , mimo tega je uaglaševanje prepogostoma prisiljeno. Zato nas ta najnovejša zbirka ni k&j razveselila.
XXVII. redni veliki zbor »Matice Slovenske« je bil dne" 22. m. m. Predsednik g. prof. J. Mam je v svojem nagovoru omenjal nekaterih senčnih stranij v minulem letu, zlasti kritike društvenih knjig, ki po njega, mislih ni bila vselej „dovolj dostojna", nato pa tudi veselih stranij, in sicer stalnega napredovanja „Matice Slovenske", kakor se pojavlja v knjigah in v čimdalje večjem številu društvenikov. Dobro znamenje je tudi to, da se vrše" vsakoletne volitve tako soglasno. — Zahvalja se gg. odbornikom „Matice Slovenske", takisto marljivemu tajniku g. E. Lahu in pregledovalcem rokopisov in računov. Govoreč o ustanovi Antona Kneza, pravi g. predsednik, da knjižice, katere bode izdajala ,,Matica", sicer ne bodo ponosen nagrobni kamen njih ustanovitelju nego zgolj spominčice, ki pa bodo izvestno na čast narodu slovenskemu.  —
Račun o društvenem uovčuem gospodarstvu v dobi od dne I. prosinca do dne-31. grudna 1891, leta se potrdi brez razgovora, ker je bilo društvenikom itak predloženo tiskano poročilo, katero so odobrili računski pregledovalci gg. Fr, Bradaška, K. Žagar in G. Pire. ,,Matica" je imela v 27. društvenem letu dohodkov v gotovini 12.023 gld- 09^2 kr., troškov pa 6371 gld. 421/2 kr., torej je prebitka 5651 gld. 67 kr. v gotovini, kateremu je še prišteti 11.224 gld. v obligacijah. Vse imenje je znašalo koncem   1891. leta 55.719 gld. 4l1/2 kr., proti 53.824 gld.  i*I*/g kr. z dne* 31. grudna