Janez Rožencvet
Leto
Z i m o
Suha cesta je skoro prašna in blatne kolesnice po gozdnih potih so zmrznile. Kjer so bile nekdaj v kolesnicah in k<j-taujflh lužice, so se napravile tetike skorje belega ledu. ki se zdrobe m za-zvcnc kakor stcklo, če človek stopi nanje. Tudi rusa je zmrznila in travniki niso več mehki. Grudasti so in debela shnn jih pokriva. Bukovo listjc na (is«ijni strani škriplje in poka pod no-gami kakor poškrobljeno platno, nekje vresči vrana in drevje stcza gole veie v sivo mcglo, ki visi nad zemljo.
Že dober teden. se skriva sonce za meglo. Tako je bolno, da mora imeti mir, in ker pritiska mraz, je tudi ozi-jnini treba odeje. Neprija^ni veter je potihnil, pusta megla se je nekoliko civtgnila ter postala za spoznanje svet-lejsa, a popoldne se iztrgajo iz nje pt-ve  snežinke, ki počasi  priplavajo   na
».Sneg je, sneg!« — pravijo zadovolj-na tisti, ki so že pred dnevi rekli, da po snegu diši. In res je snežink čirn-dalje vcč. V mraku je cesta že narahlo Z njirni prekrita, in če se bo vsipal vso •toč, ga bo zjutraj že za dobrih pet [irstov.
Ko  sa   zjutra)   zbudimo, se zavza-
taemo, da je vse tako tiho. Ne sliširao
rorakov Ijudi in ropotanja voz po ce-
SH. Ozremo se skozi okno: sneg duši
fem. In še  nalctava.
Stopimo iz  hišc.  Mraz se je omilil
l zrak je prijetno svež. Z4i se nam,
> si jc zemlja oblekla srajco, zakaj
b,  strehe,  veje  in  vse  je  žc   pokril
Sneg. če se pa ozremo navzjlor, je vse
sivo jn iz sivme se nam vsipljejo bele
snežinke na lica, čclo io obrvi. Ravno
za svetega Miklavža je to pot zapadul
•nefi in še manj bo mogel kdo spaziti,
kdaj prinese sveti Miklavž dari.
Otroci so ta dan nestrpni in ugiib-Ucjo, a)i jim  bo prinasel, kar si žele.
Ta ali oni dvomj sam pri scbi, da je b)I zadosti priden, in skuša zato zvecer z daljšo moiitvijo popraviti, kar se 5e da. Potem upa, da bo svetnik bolj milost-ljiv, ter hrž zaspi, zakaj dokler otroci čujejo. svcti Miklavž ne pridc v hišo. Tedaj pokuka svetl Peter na zemljo. Ko vidi, da so otroci že pospali. pove svetcmu Miklavžu, da se zdaj lahko odpravi.
Sveterau Miklavžu je Bog dovolif hoditi na predvcčer njegovega godu na zemijo, ker je imel šti za živa tako rad otrokc, da jih še v nebesih nc morc pozabiti. Zato jirn vsako leto na ta večer prinaša dari.
Že prej je vsc pripravil, kar je koinu namenit, in za njim stoji truma angel-cev s polnimi košarami stadkarij, ja-bolk, ore-hov, i^rač, knjig, nogavic. čev-Ijev. oblačil in drugih lepih rcči. Na stežaj <xlpre sveti Peter nebeška vrata in sveti Miklavž se z angelci vred po oblakih odpravi na zemljo. Vrso nebe-ško glorijo bi vklel, kdor bi se ozrl navzgor, prcden sc za njirni zapro ne-beška vrata, ali tega &e aihče ne do-misli.
Ko prispe sveti Miklavž z angelci na zcmJjo, hodi po hišah, kjer spe otroci. Tiho pride, denc v uastavljem: krož-nikc ali peharje svoja darila in tiho spet odide, da ga otroci nc slišijo. Le včasih se kakemu otroku od njegovega svet-niškega sijaja in od zlatih peroti an-gelcev tako zablcšči, da sc zacne dra-miti, Ali komaj si pomanc oči, ga svcti Miklavž že zapazi. V hipu opravj ter izgine. Spet jc tt:ma. Otrok rnisli. da sc mu je sanjalo in zaspi vnovič. Sele zjutraj, ko na vse zgodaj plane iz po-stelje pogledat nastavljeni krožnik ali pehar, se prcpriča, tla jc bil ponoči res sveti Miklavž v hisi. ln on ga je skoraj videl!
Ce prvi sneg zvodeni, je po sv. Mi-klavžu hudo puščobno. Sotice mcdli ali se pa sploh ne prikaže skozi goste me-^le. Zjutraj se pozno zdani in sredi po-poldneva .ie spet mrak. Sreča. da so tedaj že knjige Mohorjeve ali Vodni-kove družbe pri hiši in da bodo kmalu božične počitnice in prazniki. Otroci že štejejo dni.
105
O božiču imajo veselje, ko pomagajo očku jaslice postaviti. Mahu naberejo ali nakupijo in pastirce in ovčice iz-strižejo, očka pa naredi na deski iz mahu hrib, pod hribom pa iz lubja betlehcmski hlev. Mama je vesela, da so vsi tako zaverovani v jaslice, ker jc vsaj pri njenem delu ne motijo. Ali ko so jaslice postavljene, jih pride tudi ona poiiledat ter jih občuduje, ker so tako neizrečeno lepe. V hleveku so Ma-rija, JezuŠčck, sveti Jožef, pa osliček in voliček, srareke m palrae sc skU-njajo nad razdrapano, zamcteno stre-ho, po stezkah hite pastireki k Jč-zuščku, ovčice se pasejo po zeleni pla-ninici. vrh planine pa stoji slavno betle-hemsko mesto, obdano z raogočnim zi-dom, ki se iznad njega dvigajo okrogle turškc strehe in vitki stolpiei. Nad hlevom pa sije zvezda repatica in an-gelci oznanjujcjo z višave mir Ijudeni na zemlji. Vse je natanko tako kakor tisto noč, ko se je Jezuščck rodil.
Zdaj je treba jaslice še dcjati tja. kjer imajo vsako leto svoj prostor, pri-pravitj lučke ter pospraviti smeti od dela, zakaj na praznik mora biti vse čisto in lepo pri hiši. Kcr je mama 2e spekla poticc in storila vse drugo, kar je za praznike treba. je za sveti večer že vsc pripravljeno. V mraku pustimo delov da ne onečastimo te$a večera.
Božič je tiih in svct praznik. Gospo-dar vzame ponev z žerjavico, strese na-njo kadila ter pokadi po hiši. Po vseh prostorib kadi in moli in za njim gre družina. Lepo je ta večcr. in ker je Jezuščku na čast zapovedan post, jerao prcd polnočnico samo poticc, kuhane češplje, krbljc in orehe. Krvavice in dnijge koline jemo šele po polnočnici alj na sveti dan. Sveti dan je tako velik prazniik, da ta dan še v vas nikamar ne gremo.
Trctji dan po Božiču je god neclolž-nih otročičev, katere je velel hudobni kralj Herodež pomoriti, ko je slišal. da bo v betlehera^kem Mevcu rojeni Jezušček postal kralj, ter se je Herodcž zbal za svojo krono in prcstol. Ali ker je svetemu Jožefu angel rekel, naj zbe-ži z Marijo m Jezuščkom v Egipt, je JezušČek ušel strašni moriji. Na ta dan
hodijo otroci tepežkat in imajo J^^t vico, lotiti se odraslih. 5e celo oi^^| in tnamo sraejo ta dan s šibo udail^H kar sicet Bog varuj. keT bi se iim.l^H priči roka posušila.                      ^^M
Kogar sc na tepežni dan otroci s P^H lotijo, ise jim mora s kosom putice ^I^H novcem odkupiti. Tako veli stara {^H vica. To je lepa pravica in le ško^H da je reveži rumajo vsaj vsak te4^H Preccj bi jim pumagala.                  J^M
Osmi dan po božiču začnemo po ^^| ledarju štetj novo leto. V mestih IjtU^H na vcčer pred novim letom hudo Ltf>^H obrekujejo staro leto in pozdravljfl^H novo. Malokdo pa se domisli, da SS^H staro leto vsaj preživcli, čcprav sh)t^| nihče pa ne ve, koga čaka v DoV^H smrt. Ševeda, čc bi se zatekel k ^H rovnijam, bi morda izvedel, ali t^^H početje je pregrešno in tudi nevaf^H Kakšna groza bi ga lahko pretresla, jM bi zagledal samega sebe med ^j^H prihodnjega leta! Zato je bolje, da^^H vek od mladih nog časti svete Tri ^^H Ije. Ti mu potem napovedo njegO^H zadnju uro tako, da ne gre nepripf^H Ijen na oni svct.                           -^H
Sveti Trije kralji so nekdflj prin^^H Jczuščku zlata, kadila in mire. FrtštiJ^f pa v Betlchem iz različnih delov s\r^H tcr s tem pokazali, kako bo še vcsol,^B svet častil betlehemsko dete. Zato jH tudi v jaslice postavljamo in služabrc^B vodijo za prsfim konja, za drugim ®^H na in za tvetjim velbloda. Kralj B«H težar je pa črn, ker je prišel iz Afriken kjer so otl berača do kralja vsi ^rni.
God svetih Treh kraljev je trinajsti dan po Božiču in zadnji božicni praz-nik. Že z novim lctom je gospodar za-pisal na vrata novo letnico in z&čctne črke njih imcn +G +M H-B. fl za praznik Treh kraljev spečejo mati po-prtnik, ki ^a nc dobi samo družina, arnpuk tudi živina in kurethia, da bi se vse, kar je živega pri hiši, lepo in zdra-vo redilo. Ves teden prej pa hodij<> od hiše do hišc koledniki, ki so oblc^eni kakor Trije kralji in nosijo seboj na drogu zvezdo. Povsod zapojejo: Frišli so, prišli so sveti Trije kralji... tcr pobirajo darove.
106
HH*ne3tih hodijo ljudje že ud jesent ^ gledaiišce, v kino, na koncerte in druge zabave. Na kraetih teh zabav ni in dosihmal bi tudi malokdo utegnii hoditi nanje. Dokler je bilo vreme lepo in suho. jc bilo še zmerom delo z na-pravljanjem stelje in tlrv. Pa tudi sicer Se ne zmanjka opravka. Treba je ko-ruzo rubkati, fižol izbirati, presti, kako r>rodje popraviti ali kar že bodi. Ven-dar po božiču ali Treh kraljih večje delo nekako poidc, in Če ne spravljajo !esa iz gozda, imajo zdaj na kmetih malo vcč Časa in poČitka.
Zunaj je debel sneg, ptice pritiskaju k hiši in celo pegan ali divji golob sta včasih mcd njimi, Ijudje se pa drže <i<>-ma ali vasujejo pri soscdih. Zdaj kdo na glas bore iz knjige in drugi poslu-šajo, ztlaj pripoveduje ded, kako se je njegov očc v mladih letih na Laškem vojskoval, in včasih tožijo stara mati v 2aptčku, da zdaj ni več pravega ve-selja na svetu, ki je Čimdalje bolj iz-prijen. Zunaj se pa drsajo in sankajo otnci, smučarji se dreve po bregovih, da sc za njimi kadi pršič, in sonce sije na bcle hribe in doline. Zrak je svež in Oi.st. Ja vidimo vse pore do Triglavi, in tako je svetlo, da morajo smučarji in planinci imeti črna-očala, ker bi sicer od blešcečega se snega oslepeli,
Po božiCu se jame dan daljšati in <> sv. Treh kraljih se že toliko potegne, kolikor }x*telin zine. Tako pravijo in Bog vl, kdo je tako izmeril. AH ker se tudi soncc počasi popravlja, je zimii zdaj lepa, posebno v hribih. V mestu ni lcpa. Tam sneg kma!u pospravijo ali ponesnažijo. V mrazu so ulice prašnc, oacl ulicami visi megla in zlovoljno pr-Jiajo konji. ki imajo od ivja kosmate gobce.
Lepo pa je v sončni zimi v gozdu. Povešenc veje visokih hoj so polnc *nejia, ki se včasih s te ali one vejc stresc. da se zapraši in zaiskri, Po tleh je sncg pomrznil, da drži človcka, in ves je prcprežtin z modriikastimi sen-cami debe] in vej. Slcdi raznih živali se poznajo v njem. Tam pod ono smre-ko je polno iveri; veverica je v vrhu obirala češarke. Tamle pa se je mudil
zajček, ki je za seboj pustii bofiS ke. V kakem grrou najdemo še kali-nove ali šipkove jagodc in drugje moli iz snega trnjeva vitica robide z lepimi črnikastimi listi. Cuden jc stari, z brš-ljinom obrasli hrast. Iz debelih. zeleno povitih vej strče gole vejice.   Njegov
Zimtko Julra
PoLFeni.Pi-Maru
sin niže spodaj je še ves rdeč. Ve, dfl
ima zimzelenc sorodnike in brani sif otresti listjc. Kadar pride v leta, bo spoznal, da vse nič ne pomaga, in tedaj sc bo gofil jeseni kakor njegov oče. A
Spustimo se v senčno globel. Brezfl je vsa v ivju in njene drobne vejice so kakor iz sladkorja. V jarku žubori po-tok. Globoko se je pogrcznil v sneg, a njegova čista, zclcnkasta voda je tudi sredi ziraske otrplosti ostala živa. Le vejice in šibe nad njo so palne srebr-nega ledu in ledenih svecic. Zdaj se je nekaj prečudno pisanega zaiskrilo, Ši-nilo v vodo in malo više gori spet iz nje! Vodomec je bil, ki je to zimo ostal
107
pri nas, se zaletel v vodo, stekel pod njo malo proti toku, da je ujel ribico ali Črva, ter zletel spet iz nje.
Jarek preide v ravn.in.ico, kjer se po-tok razširi. Kraj gozda stoji nekaj ho-jic v debelih sneženih plaščih, Kakor da so prišle iz gozda, pa se zdaj ne upajo naprej, se nam zde. In v ravni-nici pokriva pod staro vrbo v senci brega. pol potoka ledena skorja, ki je polna prelepega belega cvetja. Srež cvete. kjer so spomladi cvcle kalužnice.
Po kolovozu pod bregom pridcmo iz gozdne doline na cesto ter zaslišimo zvončkljanje, Ozrerao se; Sani z iskri-mi konji zbeže mimo nas. Hitreje sto-pimo. zakaj sonce bo kmalu zašlo in potem bo hitro noč. In res. preden pri-demo domov, je že noe. Iz ravnine se je vzdignila megla, okrog nas je vse motno belo, na nebu migljajo drobne zvezde in mraz nam reže uŠesa. — To je zimski sprehod.
Sredi zime jc predpust, ko ljudje plešejo in ko se nekateri ženijo. O sveCnici neserao v cerkev sveče blago-slovit, in o svečnici je navadno naj-hujši mraz. Včasih od mraza drevje po-ka, kar je vellka škoda, ker jc potem les za nič. Na pustni torck nore ma-Škare in tudi otroci se našemijo tcr so hodijo po hišah kazat. Veseli so, čc }ih pri sosedu ne pTepoznajo.
Na pepelnično sredo jc pa koncc predpustnega veselja. Začne se štiri-desetdanski post, v katcrem je treba opraviti velikonočno spoved. A tudi na delo je treba spt-t misliti, zakaj kmalu bo sveti Matija. O njcm pravimo, da lcd razbija, in d:i ga naredi, če ga ni. ln to je res. Kadar jc prej mchko vre-me, o svetem Matiji, ki je 24. svečana, \"se!ej na novo poijirzne, bud mra/, pa tedaj odjcnja, kar nani je šc bolj po podu.
Naj je narareč zima lcpa kakor hoČe. slednjič se je naveliČamo. Ledenice so polnc, mraza in snejja smo se naužili, drsanja, sankanja in smučanja nara je pa tudi dovolj. Spet si zaželimo živega zelenja in cvetja. Zato sc nam zdi, Jca-kor da je Že pomlad dihnila, kadar po svetem Matiji kak dan zaveje toplejši veter.
Ti dnevi med zimo in pomladlo^H včasih na moč lepi. Najhujše smo |^| bili in veseHmo se teloha. ki veasijL^B v zinai cvete, in trobentic, ki se p^H pokažejo kje v kopni rebri. Sonce J^H ni Še člsto zdravo in nekatere dni^^| rdeče kakor lica vročičnega otroka^^^H od dne do dn^ se popravlja in dobj^J staro moč.              •                 ^f
Slednjič je zemlja vsa kopna m^| ma je minila. Z njo vrcd je minilo tf^| leto. Stirje letni časi so se zvrstili °^| tem. ko je zemlja pretekla svojo do^H pot okrog sonca. Kar se je med tetflH rodilo, so anjgclci vpisali v knjigO,JH kar je med letom preminilo, je dot^H v tej knjigi svoj križ, Kar živi in ^^H na zemlji že od lanske spomladi, d^H pa novo črto, kj pomeni, da so st; ijudJH stvari in bitja za eno leto postarflliM
Junica Sivka ima zdaj eno črto, ^^| muc ima dve, sosedov Čuvaj pa ž€ ^H Toliko črt imajo tudi voli strica JoŽeM a njegova krava Dirnka jih ima štiri-S Catia pet. Liska, kobiia gospoda P^M kovnika, ima šest črt. njen žrebič^B Cilko pa šc nobene, ker je šele pol ^U na svetu. Tako ima vse svojo stafO^H Ljudjc doČakajo več let kakor živali^B drevje več kot Ijudje. Oni trije veliH hrasti pod hribom stoje že dobrih dv^ sto let. Še starejša od n)ih so nekatera. dela človeŠkih rok: cerkvc in. gradovi po luibih in palače po mestih. Gore tn vode so pa na zemlji še od tedaj, ko j« Bog sam zvczde prižigal.
Vsc to imajo angelci zapisano, in kadar koncc leta zaznamujejo vse črte, gredo Bogu Očetu povedat, da je sonce spet čisto zdravo. Bosj oče se nasineh-ne, tleskne z rokarni in pravi: »Dobro, pa napravite novo pomlad!«
In kakor bi jih iz koša stresel, se vsujcjo angelci iz nebes na zemljo, kjer se razprše po hribih in dolinah, da pri-pravijo poriilad, Ptički, ki imajo dru-gačna ušesa in drugat-ne qL\ kakof nii jib pa vidijt> in sliŠijo. Veseli prilete na naše vrtove in cvrče:
»Kmalu bo pomlad, kmalu bo po-mlad!«
(Nadaljcvanje v aprilska številki.)
108