VEM CELOVEC SREDA 24. APR!L 1991 Letnik XLV. Štev. 18. (2600) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šit. din. 20 P. b. b. Direktor kom/s/je za č/o veko ve prav/ce pr/ ES dr. Peter Leoprec/i/. 4. razred: Ustavno sodišče zahteva staiišče od zvezne in dežeine viade! Pritožba staršev proti neupoštevanju dvojezičnega elementarnega pouka v 4. razredu ljudskih šol na južnem Koroškem, ki jo je celovški odvetnik dr. Sepp Brug-ger jeseni lani vložil pri Ustavnem sodišču, je očitno utemeljena. Kot smo izvedeli z Dunaja, je Ustavno sodišče po temeljiti obravnavi pritožbe sprožilo postopek in od koroške deželne kot tudi od avstrijske zvezne vlade zahtevalo stališče. Kot je znano, je zakonodajalec dvojezični elementarni pouk na ljudskih šolah omejil samo na prve tri razrede, v četrtem razredu ljudskih šol pa slovenščino poučujejo le še na stopnji predmetnega pouka. V pritožbi je rečeno, daje sedanja praksa v nasprotju z 2. odstavkom 7. člena Avstrijske državne pogodbe, v katerem je jasno opredeljeno, da imajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti pravico do osnovnega pouka v slovensščini. Dr. Ringe! - 70 !et Znani dunajski psihoanalitik in veliki prijatelj koroških Slovencev dr. Ervvin Ringe! (slika) si je za kraj praznovanja svojega 70. rojstnega dneva izbral prav dvojezično Koroško. S svojimi prijatelji in znanci je življenski jubilej obhajal v obnovljenem kulturnem domu SPD Borovlje „Pri Cingelcu na Trati" in s tem ponovno izkazal svojo povezanost z manjšino. Tudi uredništvo SV mu iskreno čestita. Jasna zavrnitev Haiderjeve zahteve o, rodovni izkaznici'' Načrti uradnega ugotavljanja oz. preverjanja narodnostne pripadnosti otrok oz. njihovih staršev, s katerim je zagrozil koroški deželni glavar Jorg Haider v zvezi s prijavami k dvojezičnemu pouku v Celovcu, so iz vidika človekovih pravic zelo dvomljivi in tudi v nasprotju s po vsej Evropi sprejetimi načeli Evropskega sveta o pomembnosti in uveljavljanju večjezičnosti. To je poudaril direktor komisije za človekove pravice pri Evropskem svetu, Avstrijec dr. Peter Leu-precht, ki je pretekli petek na povabilo Zveze slovenskih organiziacij na Koroškem v Celovcu predaval o temi „Evropa jutri: etnocentri- stična ali multikulturna? in ob tej priliki tudi odgovoril na aktualna vprašanja. Dr. Leuprecht je k Haiderjevi zahtevi po ugotavljanju in preverjanju etnične pripadnosti ob prijavi k pouku tudi poudaril, da gre razvoj v Evropi v smer dvo- in večjezičnosti, ter pri tem dodal, da v primeru, če se hoče otrok v drugih zapadnih evropskih državah učiti drugega jezika, od njega nikjer ne bodo zahtevali, da prinese potrdilo o tej ali oni narodnostni pripadnosti svojih prednikov. ..Taka zahteva, ki se je pojavila v Celovcu oz. na Koroškem, povsem nasprotuje sedanji evropski liniji", je dejal dr. Leuprecht in poudaril, da upa, da se Koroška ne bo sama izključila iz evropskega razvoja, „ki ge prav v nasprotno smer". Direktor komisije za človekove pravice, ki je številčni publiki v okviru svojega referata predstavil program šestih točk za uveljavitev multikulturnosti v Evropi - referat bomo v celoti objavili v eni prihodnjih izdaj našega lista -, je pozdravil novo usmeritev in odprtost slovenske narodnostne skupnosti na (ZU//C /iM 2. .srrmh) Seja sosveta v Celovcu! Prihodnja seja narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja bo tokrat v Celovcu, in sicer 29. aprila. Kot smo že poročali, bo glavna točka dnevnega reda ljudsko štetje oz. popis prebivalstva maja letos v Avstriji. Pričakovati je, da bo sosvet o ljudskem štetju sprejel posebno izjavo. Nadaljnja točka seje bo razprava o okviru potrebnih finančnih sredstev za slovensko narodnostno skupnost za leto 1992. Predvidena pa je tudi razprava o novelizaciji zakona o narodnih skupinah. „MiMonig dela škodo Sloveniji" Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je na seji skupščinske komisije za mednarodne odnose pretekli teden v Ljubljani skrajno negativno ocenil dejavnost dr. Petra Millioniga, koroškega Slovenca, ki vodi predstavništvo Republike Slovenije v Washingtonu. Rupel je Milloniga označil za „slona v trgovini s porcelanom" in članom komisije predlagal, da ga je treba takoj razrešiti dolžnosti. Delo biroja Slovenije na Dunaju pod vodstvom Karla Smolleja pa je slovenski zunanji minister ocenil za zgledno. Mednarodno zanimanje Da se mednarodna javnost in strokovnjaki zanimajo za narodnostno vprašanje na Koroškem, je minuli teden potrdil tudi obisk dr. Georga Castcllana (na sliki desno), direktorja 1.N.A.L.C.O. iz Pariza. Na sedežu ZSO sta mu položaj in strukturo koroških Slovencev med drugimi predstavila tajnik ZSO dr. Marjan Sturm in tajnik NSKS mag. Marjan Pipp. Castcllan pa sc je zanimal tudi za partizanstvo na Koroškem, s katerim ga je podrobneje seznanil predsednik ZKP Janez Wuttc-Luc. Slovenska v!ada v krizi: ostopi! dr. Mencinger! Slabo leto dni po zaprisegi se slovenska vlada nahaja v hudi krizi. Po zamenjavi ministra za informiranje Staneta Staniča - na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji namestnik obrambnega ministra Janše, Jelko Kacin - je v ponedeljek napovedal svoj odstop podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo dr. Jože Mencinger. Mencinger javnosti ni sporočil vzrokov za svojo nepričakovano odločitev, v političnih krogih pa menijo, da so med njim in šefom vlade Lojzetom Peterletom nastala nepremostljiva razhajanja. Peterle na Mencingerjevo odstopno izjavo do včeraj ni reagiral, njegov biro pa je napovedal, da bo še v tem tednu vse jasno. Peterle pa se ne srečuje le s problemom odhajajočega podpredsednika, temveč ga čaka tudi dokončna odločitev v zadevi ministra za kmetijstvo dr. Osterca. Kot je znano, zahteva njegov odstop Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka na čelu s predsednikom Omanom. Ta bi rad ta položaj zasedel s svojim zetom Marjanom Podobnikom... Evropska skupnost zavira razrešitev jugosiovanske krize Po/;7;čna doga/un/a v 7;;go.s7uv//7 v zadn;;/; s'r;7;7m;3;;7; dnevi/; zd;)o podobna srop/caa/a aa me.sr;;. Po čerrre;;; A rog;; razgovorov pred.yed;;;Aov re/ndd;A pre;'in); re;r;eA. toArat aa D/;r;d;; v MnAedon;);', ^e M mAo /a;faovaaa far/.sočaa pofova-aya pred.sed;;;Aov brez več/';/; u^pebov aag/o b/;ža)o Aon;;;. .?e /nfr; aa Cedn/n v Urn; gor; ;n pr;7;odn); čefrteA v Posa; ;n a;ož-noyd bodo /zčrpnne. Po neuspelih pogovorih na Ohridu nekateri že računajo na drugo rundo. Edino, kar je prinesel ohridski sestanek, je sklep, da naj republike do 31. maja izvedejo referendume, v kakšni državi bi njihovi prebivalci hoteli živeti - v konfederaciji suverenih držav ali v jugoslovanski federaciji. Ob tem pa je še precej nejasnosti. Miloševič bi hotel imeti nacionalni referendum in z njim tudi črnogorski predsednik Bulatovič, ostali razen Slovenije, ki je plebiscit že opravila, pa državljanskega. Pri tem Hrvaška in Bosna in Hercegovina računata na manjši odstotek srbskega prebivalstva v njunih republikah. Miloševič pa s svojo željo po nacionalnem izražanju še vedno na ustanovitev Velike Srbije ali v drugi varianti Srboslavije. Pri vsem tem pa v ozadju igra veliko vlogo evropska dvanajsterica. Še kar naprej se zavzema za celovito in enotno Jugoslavijo. Kljub njenim komisijam, ki so že nekajkrat obiskale predvsem Kosovo, in negativnim ocenam o srbski demokraciji pa s svojimi stališči podpirajo prav Miloševičevo opcijo s trdo federacijo. Ta dvolična politika se odraža na eni strani v zahtevah po demokratizaciji v vsej Jugoslaviji, v deklarativnem priznavanju samoodločbe narodov, po drugi pa prav v nasprotnem, v posrednem podpiranju najbolj nedemokratične linije v Jugoslaviji. Ponavlja sc pribaltska politika, odnos do razdružitvenih teženj v Češko-Slovaški, nenaklonjenost razpadanju Sovjetske zveze, za katero bi bila Jugo-lavija lahko celo spodbuda. Rapalska in sanžermen-ska pogodba in Jalta še niso pozabljene. Velike in predvsem bogate sile bi hotele še naprej odločati o usodi malih narodov in ob tem utrditi meje, ki so jih v preteklosti najpogosteje postavljale brez njihovega soglasja. Izjave, da bi razpad Jugoslavije ali njena preureditev lahko povzročila nestabilnost ali celo poruše-nje ravnovesja v Evropi, niso iz trte zvite, temveč v njihovih ozadjih tiči globok strah, da bi nacionalne samoodločbe dejansko postavile pod vprašaj tudi kako drugo mejo v Evropi. Evropa in ves Zahod s predsednikom Bushom se zavedata, da tak pritisk na jugoslovankse republike lahko izvajata predvsem z ekonomskimi in finančnimi ukrepi. Prav zato niso čudne izjave predsednikov evropske dvanajsterice ob nedavni ustanovitvi evropske banke za razvoj v Londonu, ko so centralistu, predsedniku zvezne vlade Markoviču, zagotovili finančno pomoč, hkrati pa ponovili stališča ES, da katerakoli razdružena ali odcepljena republika nima nikakršne možnosti in da bo morala dolgo čakati v čakalnici pred Evropo. Ob tem pa je tudi zanimiv odnos jugoslovanskih sosed. Avstrije in Italije. Prva je dokaj na široko odprla vrata slovenski diplomaciji in se megleno opredelila do morebitne odcepitve Slovenije in Hrvaške vsaj z izjavo, da ju ne bo pustila na cedilu, Italija pa s svojim zunanjim ministrom De Michelisom zastopa trdo zahodno linijo v korist centralizmu in Beogradu. Pri Avstriji se bo njena demokratična naklonjenost morala seveda šele izkazati, najpozneje tik pred vstopom v Evropsko skupnost, v medsebojnem stališču do jugoslovanskega vprašanja pa bo posredno verjetno ključna točka prav Južna Tirolska. Jože Kovšck Hud prepir v koroški SP V koroški socialistični stranki je prišlo do hudega prepira med bivšim šefom klubške frakcije v deželnem zboru dipl. trg. dr. Erwcinom Paskom in predsednikom stranke dr. Petrom Amhrozyjcm. Na ponedeljkovi seje predsedstva in prezidija se je prepir tako zaostril, da očitno ni več pogovorne baze med obema politikoma, saj se oba medsebojno obtožujeta preko medijev. Paska je izjavil, da se ne more več strinjati s politično linijo predsednika stranke, in zaenkrat izstopil iz vseh vodilnih organov stranke. Glede svojega mandata v deželnem zboru pa je dejal, da bo počakal na volitve na občnem zboru stranke maja letos in potem sporočil svojo odločitev. Predsednik stranke dr. Ambrozy pa je po baje zelo živahni seji najvišjih organov stranke napovedal, da ho seveda ponovno kandidiral za predsednika stranke in da ni edini, ki v vedenju Paske vidi širši, tudi medijski napad na njegovo osebo. Predstavnika madžarskih narodnosti obiskala ZSO Pretekli teden v sredo sta se predstavnika Urada za narodnostna in etnična vprašanja na Madžarskem, Janos Wo!fart (predsednik) in Otto Heinek (višji uradniški svetnik), ob svojem obisku na Koroškem sestala tudi s predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij. Ob tej priložnosti je dr. Marjan Sturm gostoma predstavil pluralistično strukturo Zveze slovenskih organizacij ter še posebej poudaril interkul-turnost, za katero se zavzema. Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp pa je orisal naloge in probleme, s katerimi se ta čas srečuje slovenska narodna skupnost na Koroškem. Gosta je spremljal tudi vodja biroja za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi dr. Pavel Apovnik. Ob tej priložnosti so obiskali tudi Zvezno gimnazijo za Slovence, dvojezično trgovsko akademijo, dvojezično ljudsko šolo v Celovcu ter Mohorjevo založbo. Sestali pa so se tudi s predstavniki kulturnih organizacij. Jasna zavrnitev //Vnd;;//ev;;n)e v /. s/;;;;;;) Koroškem do novih evropskih tokov in pri tem izpostavil osnutek novega programa Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Dr. Leuprccht pa je koroško javnost presenetil z napovedjo, da na sedežu Evropskega sveta v Strasbourgu razmišljajo, da bi morda celo na Koroškem in v sodelovanju s celovško univerzo v „bli-žji prihodnosti" izvedli konferenco Evropskega sveta na temo ..človekove pravice in interkulturna vzgoja". Pri tem je nekoliko pikro menil, da taka konferenca ..prav na Koroškem nc bil bila povsem odveč", ne da bi s tem hotel ustvariti vtis, da ni tudi drugih držav, ki bi bile prav tako potrebne razprave o zastavljeni temi. Koroška pa da bi imela dobre možnosti za prireditelja predvsem zaradi svoje geopolitične lege, saj leži v neposredni bližini držav na jugovzhodu in vzhodu Evrope, v katerih je v zadnjem času prišlo do velikih družbenih in političnih sprememb. Ob tem je dr. Leuprecht sicer menil, da se je v teh državah precej spremenilo na boljše, da pa se - posebno v zadnjih mesecih - spet vse pogosteje pojavljajo znaki, ki peljejo v smer nacionalizma in etnocentrizma. Takim pojavom pa se bo treba upreti po vsej Evropi. Koroška močno zaostaja! Najnovejši gospodarski podatki o Koroški niso kaj razveseljivi! Na občnem zboru delavske zbornice pretekli petek v Celovcu je bilo rečeno, da Koroška v primerjavi z drugimi zveznimi deželami v Avstriji močno zaostaja ne le pri osebnih dohodkih, marveč tudi glede delovnega trga. Brutoproizvodnja je v prvih treh mesecih letos narasla le za 3,7 odstotka (avstrijsko povprečje 4,9), število nezaposlenih pa se je povečalo celo na 7 odstotkov (Avstrija 5,4). Tudi pri dohodkih je stanje negativno, saj povprečni hrutodohodek na Koroškem znaša le 16.171 šilingov in je tako za 4.S odstotka nižji od avstrijskega povprečja. Število tujih delavcev pa je konec marca doseglo 72()0 ali SO odstotkov dovoljenega kontingenta. PoHtični boj , za okrajnega g!avaqa Ob uredniškem zaključku današnjega lista še ni bilo znano, kdo bo končno novi vcli-kovški okrajni glavar: dr. Albert Kreiner ali dr. Albert Muri. Prvega podpirata ljudska in svobodnjaška stranka, ki se sklicujeta na devet stotink boljšo oceno ..njunega" kandidata pri postopku objekti-vacije pred dr. Murijem, ki pa ima prednosti na drugih področjih, na primer v tem, da govori tudi slovensko. Na zadnji seji koroške deželne vlade je bila odločitev odložena,napovedano pa jc bilo. da bo sprejeta še ta teden. VABILO na Vozni red avtobusov v Ljubijano slavnostno proslavo ob 50. obletnici rojstva Osvobodiine fronte slovenskega naroda v soboto, 1. avtobus: 27. aprila 1991 ob 10. uri, na Trgu revoiucije v Ljubijani Naša dolžnost je, da se te veličastne proslave v čim večjem številu udeležimo. Poleg slavnostnih govornikov bodo na slavnostni proslavi sodelovale tudi anttfašistične organizacije iz Avstrije in Italije. V okviru kulturnega sporeda bo nastopil tudi moški pevski zbor ..Foltej Hartman" iz Pliberka. Na tu veliko proslavo vabijo: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Zveza koroških parttzanov Zveza slovenskih izseljencev Zveza slovenskih žena Slovenska prosvetna zveza S Koroško bodo vozili avtobusi. Prijave prosimo na eno od zgoraj omenjenih organizacij. Telefonska številka: 0463/31-43-()(). Pliberk (zadruga) 7.30 Žel. Kapla (posojilnica) 8.00 2. avtobus: Dobrla vas (Sienčnik) 7.30, Škocijan (posojilnica) 7.40, Celovec (avtobusna postaja) 8.15, Kožentavra (Mlečnik) 8.30. Cena za prevoz znaša 100 šil. Prijave sprejemata Milka Kokot ali Urši Brumnik, 0463/514300, interna 14 ali 40. Aktuahii razgovor s predsednikom SPZ dr. Gustavom Brumnikom Kuhura v getu nima pAodnosč! Gospod predsedn/k. /2. aprda s/c b/// po skora/ eno-/c/ncfn pro v/zor/čne m p o s/o-van/u /ako rekoč uradno /z-vo//cn/ za novega predsednika S/o venske prosve/ne zveze. Brez dvoma s/e prev-ze// ze/o zab/evno in indi odgovorno naiogo in /o v času g/obok/b sprememb /ako zno/ra/ siovenske narodnos-ine skupnosfi koi /ud/ vaše osrednje kuiiurne organizacije. Pri /em mis/im na že za če/o razpravo o bodoč/ usmer//v/ za koi/ odprto, in-/ere/n/čno in mu/fiku/furno po/iiiko S/'X. Je tako. in aii tudi vi računate z razvo/em kuiturne poiitike v to smeri' Mislim, da je bita kutturna potitika Slovenske prosvetne zveze že doslej do precejšnje mere interetnično in interkul-turno naravnana. Ta diskusija, ki se razvija tudi na političnem področju, teče tudi v okviru SPZ in po vsej verjetnosti bo prišlo do še večjega odpiranja osrednje slovenske kulturne organizacije. To odpiran/e je kito v prc-/ek/os7/ de/oma že opaziti, sa/ so SPZ in vanjo vč/an/ena društva vse pogosteje navezo vova/i stike z nerreško govorečimi ku/turniki, društvi, ustanovami itd. Kako naj Prosvetna zveza v bodoče boi/ učinkovito nago var/a te partner/c in kako je s tem v zvezi z več/o odprtost/o oz. odpiran/e m sto venskih društev? V SPZ včlanjena društva so somostojna in sama razsojajo o svojih možnostih, ki jih imajo v krajih, kjer delujejo. Znano je, da je vrsta slovenskih prosvetnih društev pred leti začela navezovati stike z društvi naroda soseda, kot je to primer ob nizu prireditev „Dobcr večer, sosed" pa tudi sicer. S temi prireditvami nismo bili vselej zadovoljni, predvsem zaradi tega, ker je bil odziv, tako z uradne kulturne in politične strani kot tudi nemško govorečih, pod pričakovanji. Težave je bilo v nekaterih krajih možno premostiti, v nekaterih pa še obstajajo. Menim, da naj društva sama odločajo, do kolikšne mere se odpirajo narodu sosedu, Slovenska prosvetna zveza kot osrednja kulturna organizacija pa bo te stike in tozadevna prizadevanja podpirala. Konkretno. S/ /abko kot predsedmk SPZ preds/av7/a-te, da bi nemško govoreč/ sodeže/an posta/ č/an nekega s/o venskega ku/turnega društva na Koroškem? Prosvetna društva so tista, ki bodo morala odločati o tem, koga sprejmejo in koga ne. Vem pa, da imajo posamezna društva že sedaj v svojih vrstah posameznike, kijih prištevamo k nemško govorečim, ki pa kažejo tolikšno zanimanje za slovensko kulturo in slovenski živelj, da so pripravljeni in se želijo naučiti slovenskega jezika. Prepričan sem, da to odpiranje v slovenskih društvih ne bo šlo tako daleč, da bi bilo na koncu več nemško kot slovensko govorečih članov. V posameznih občinah pa bodo zagotova nastale oblike, pri katerih bodo pripadniki obeh narodov lahko enakopravno sodelovali, pa naj si bo to v okviru slovenskih društev ali nat drugačen način. Eden /zmed na/več/7b /zz/-vov za SPZ v pr/bodn/e bo brez dvoma prenos nov/b, morda nekobko m/e/ek- tua/no preveč obarvan/b osnovn/b oz. nače/n/b s/aZ/šč o nov/ ku/Zurn/ po////k/ na teren, med s/ovenska društva. Kako j/b nameravate pr/tegn/t/ /n j/b spodbud/// za sode/o vanje v te/ pomembn/ razprav/? Vsa kulturna društva so med seboj povezana preko upravnega odbora slovenske prosvetne zveze in na ta način vedno obveščena o najaktualnejšem stanju razprave. Vsako društvo pa ima seveda tudi možnost, da se aktivno vključi v diskusijo. Nekatera društva so bila zelo aktivna že doslej, pri nekaterih pa se razprava šele začenja. K /nteretn/čn/ /n mu/t/ku/-tnrn/ usmer//v/ SPZ še eno vprašan/e; vaša organ/zac//a b/ v tem /abko posta/a tako rekoč /om//ec /edu /n zarad/ geopo//t/čne /ege eden g/av-n/b pobudn/kov za novo st/-č/šče kva/Ztetne ku/turne /zmeFtjave ne /e v ož/em prostoru A/pe-Jadran, marveč ee/o š/rše. Kot pr/mer b/ navede/ področje g/eda//šča oz. g/eda//ščn/b /zmen/av od Dunaja do Trsta /n Vidma oz. od Sa/zburga do Ejub/jane /n Ce/ja s st/čno točko na Koroškem. Ena izmed prvih nalog Slovenske prosvetne zveze je bila in bo tudi v bodoče ta, da po svojih sicer omejenih možnostih skbi za kulturno izmenjavo oz. sodelovanje med posameznimi regijami, kjer živijo Slovenci. Za širše sodelovanje pa so pristojne dežele in republike tega prostora in pri tem je žal treba ugotoviti določeno nazadovanje, saj kulturne pogodbe, ki je veljala med Slovenijo in Koroško oz. Avstrijo in Jugoslavijo niso podaljšali. Po mojem mnenju je nujno, da se Koroška spet posveti temu vprašanju, in da tudi nameni primerna gmotna sredstva za pospešeno dejavnost oz. izmenjavo. S7o venska prosvetna zveza s/ po te/ Vaš/ /z/a v/ že//sk/cm-tev nove ku/turne pogodbe med Koroško /n S7ovcn//o. Boste pr/ tem akt/vn/? Naše možnosti pri tem so seveda omejene. Brez dvoma pa bomo vse politično pristojne osebe in faktorje v Sloveniji in na Koroškem opozorili na potrebo po takšnem kulturnem sporazumu. Čas se mi zdi ugoden, ker je trenutno precej stikov med obema deželama. Kako je s snde/uvan/efu s S/ovcnr/ v /ta//// /n na Madžarskem. Boste pr/ tem kaj premakn///. a// pa ste z n//m zadovo//m? Sedanji stiki so zadovoljivi in tudi odgovarjajo našim možnostim. SPZ posreduje gledališke in pevske skupine za gostovanja na Tržaškem in Odborniki SPZ Na občnem zboru SPZ so bili izvoljeni v: Lzvršni odbor: Predsednik: dr. August Brumnik. prva podpredsednica: dr. Helena Verdel, drugi podpredsednik: Hanzi Wciss, tajnik: dr. Janko Malte, blagajničarka: Mira Šmid. Upravni odbor: Dr. Theodor Domcj, Celovec; Jožica Druml, Ziljska Bistrica; mag. Marjan Gal-lob, Brnca; dr. Maja Hader-lap, Celovec; mag. Božo Hartmann, Škocijan; Jožko Hudi, Pliberk; Miha Kap, Škocijan; Hanzi Kcžar, Šentvid v Podjuni; Franci Kucžnik, Dob pri Pliberku; Gabriel Lipuš, Celovec; Trude Moschitz, Šentjanž; dr. Helga Mračnikar, Celovec; Erika Muri, Kotmara vas; Mirko Ogris, Drabuna-žc; dr. Filip Ogris-Martič, Bilčovs; Tomaž Ogris, Radiše; Franc Polzer, Šent-rimož; Simona Rovšek, kofiče; Kristijan Sadnikar, Nagelče pri Sentprimožu; Slavko Sticker, Šcntpcter pri Šentjakobu v Rožu; Štefan Taler, Nonča vas pri Pliberku; Eda Velik, Scle-Kot; Roman Verdel, Borovlje; dr. Mirko Wakounig, Celovec; Nuži Wicscr, Radiše. Nadzorni odbor: Andrej Kokot, Celovec; Franc Lipuš, Šentlipš; Joži Mcčina, Na gori; Albert Močnik, Šmihel; Folti Pavlič, Hodiše; Stanko Wru-lich, Radiše; dr. Franci Zwittcr, Celovec. Dr. Gustav Brumnik se je rodil leta 1949 v Železni Kapli, obiskoval ljudsko šolo na Obirskem in v Železni Kapli, nato Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu, zaključil študij prava na univerzi na Dunaju in je od decembra 1979 sodnik v Železni Kapli in v Borovljah. Že v študentskih letih je sodelaval v slovenskih mladinskih in študentskih organizacijah ter se pozneje kot odbornik aktivno vključil v politično in kulturno delo koroških Slovencev. Od ustanovitve SPD ..Valentin Polanšek" leta 1975 je predsednik tega društva, od leta 1990 pa je bil poslujoči predsednik SPZ. Goriškem, prav tako prihajajo skupine od tam na Koroško. Skoraj pet let pa obstajajo tudi stiki s porabskimi Slovenci na Madžarskem in prav Slovenska prosvetna zveza je bila med prvimi pobudniki tega sodelovanja. Stiki bodo ostali na sedanji ravni, seveda pa bomo izkoristili vsako možnost, da jih še okrepimo. /n kako je .s sode/o vanjem z drugo osrednjo ku/Zumo organ/zae/jo 3/ovenrev na Koroškem, s Krščansko ku/-/urno zvezo? Odnosi s KKZ so v redu, sodelovanje je zelo delovno in strokovno. Poudaril bi, da večjih problemov med organizacijama ni, tako da mislim, da se bi dalo to sodelovanje celo še izboljšati. Ob koncu še neka/ besed oz. vprašanje o vašem s/a//šču g/ede razba/an/a med koro-šk/m/ S/o vene/ na narodnopo-////čn/ravn/. Ču///e V/osebno /n druš/va na podeže/ju nega-//vne pos/ed/ce /akega razvoja? Kako b/ se ku/furna druš/va za varova/a pred moreb//-n/m/ nega//vn/m/ pos/ed/ca-m/? Nasprotja na političnem področju so dejstvo in seveda vplivajo tudi na posamezna kulturna društva, ker je med nami tako, da posamezni funkcionarji niso aktivni le na političnem področju, ampak da iste osebe opravljajo tudi funkcije v kulturnih društvih, v gospodarstvu itd. S takim prepletanjem pa obstaja tudi večja nevarnost, da se tudi v naša kulturna društva vnašajo politične razprtije. Glede zavarovanja pred morebitnimi političnimi posledicami pa bi rekel, da za to ni pravega recepta, lahko pa odgovorne dejavnike in funkcionarje v kulturnih društvih pozivamo, da pri tem pokažejo svojo zrelost. Vemo namreč, da bi preveliko vplivanje politike lahko privedlo do tega, da bi kulturno delo začelo pojemati. S predsednikom SPZ se je pogovarjal glavni urednik Ivan Lukan Dva sode/avca /nšf//u/a za narodnostna vprašanja ter dr. M/rko 14/akoun/g so predstav/7/ de/ /rnj/žnega programa Za/ožde Drava Založba Drava predstavila svoj program v Ljubljani Pred števdno puMEo v črest/dj/v/d pro.stor/7/ .SVovensde madce v Pjnd//'an/ je v pete/:, 79. apr/d/ Za/ozda Drava pred^tavda yvoj znanstven/ /n draž//e//o.s7ovn/ program. .Sopr/red/7e/ja sta dda /1 v.str/j.sd/ mštdat za vzdodno m j/zgovzdodno Evropo na Dz/najz/, izpostava v Ejadj/an/ /n pa /nštdat za narodnostna vprašanja. Predstavitve knjig, povezoval jo je vodja omenjenega avstrijskega inštituta Feliks J. Bister, so se med drugim udeležili ljubljanski župan dipl. inž. Strgar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Milčinski in ravnatelj Slovenske matice dr. Simonitti, akademika prof. Grafenauer in prof. Melik ter številni zastopniki predvsem znanstvenega življenje Slovenije. Po uvodnih besedah vodje Založbe Drava dr. Helge Mračnikar, ki je jedrnato predstavila založniško dejavnost na Koroškem in predvsem svoje založbe, so Boris Jesih, Janez Stergar (oba sodelavca Inštituta za narodnostna vprašanja), dr. Mirko Wakounig in Frane Wcdcnig predstavili knjige sledečih avtorjev: „Am Kiirntner Wcsen konnte diese Republik genesen" Gera Fischerja in Petra Gstettnerja, „ Der Karntner Heimatdicnst", Martina Fritzla, „Ein gcmcinsamcs Haus" Alberta F. Rcitcrerja, Kurta Traarja, Ernsta Gehmacherja in Franca Wedeniga, ..Macht-politik macht Schulc" Rcin-holda W. Oblaka in ..Sprachc in der Politik - Politik in der Sprachc" Ruth Wodakove in Floriana Menza. Odzivi na knjige na Koroškem, tako smo zvedeli, so bili pestri. Za založbo so bili zadovoljivi, Petru Gstet-tnerju pa so nekateri koroški korenjaki, seveda anonimno, skušali dopovedati, da bo svet končno „ani dcutschcn Wesen genesen". Odzivnost na knjige ni poznala meja, kar tudi dodatno potrjuje, da je vprašanje narodnih skupnosti evropsko, hkrati pa založba s to zvrstjo knjig oz. edicij hoče braniti svobodo mnenja. tiska, čeprav to ni lahko, predvsem ne na Koroškem. Vodja avstrijskega inštituta v Ljubljani Feliks J. Bister je najavil zanimanje tega inštituta, da bi te knjige prevedli tudi v slovenščino, kajti Drava se lahko ponaša z že kar zaokroženo družboslovno literarno paleto, kar sta potrdila tudi Boris Jesih in Janez Strgar. Frane Wakounig Dr. /-/e/ga Mračn/kar v razgovora s Fe/Zksom B/s/rom /er //'ub-//a/isk/m županom d/p/. /nž. S/rgagem. Pog/ed na puMko, k/ je z zan/manjem s/ed/7a predstav/ Načrt je obvetjal: 2. junija bo otvoritev karavanškega predora PODROŽCA. - S kara vanškim predorom je vse jasno: kot je bilo načrtovano, ga bodo odprli 2. junija 1991, saj je 7.864 metrov dolg predor po komaj petletnemu gradbenem obdobju zgotov-ljen. Stroški gradnje 4,4 kilometra dolgega dela na avstrijski strani so znašali poldrugo milijardo, za 16 kilometrov dolg odsek avtoceste od Hanzeja Tomažiča ni več med nami Po dolgi in težki bolezni je v Šentvidu v Podjuni umrl Hanzej Tomažič, katerega smo poznali in spoštovali kot skromnega, delavnega in povsod priljubljenega moža. Prejšni teden so ga na domačem pokopališču položili k zadnjemu požitku, v slovo pa so mu zapeli domači pevci. Ob vse prezgodnji smrti velja naše sožalje ženi, otrokom Cilki in Franciju, še posebej pa našemu novinarskemu kolegu Hanziju. Denar za obvoz je pripravljen CELOVEC. - Zvezni minister Schussel je v parlamentu dejal, da so družbi, ki na zasebni ravni skrbi za izvedbo pomembnih projektov avtocest (Asfinag) nakazali 13 milijard šilingov. S tem denarjem družba sicer ne bo mogla realizirati vseh predvidenih načrtov, po besedah ministra pa je zagotovljeno, da bodo na vsak način izgradili prehod na phirnski avtocesti ter obvoznico mesta Celovec. Kot je znano, sc o trasi te obvoznice leta dolgo niso mogli sporazumeti, pa tudi zdaj še niso razjasnjene vse podrobnosti. Dodatna pomoč žrtvam poplav VELIKOVEC. - Urad za kulturo občine Velikovec je skupaj s ..Sangergau Untcr-land" v velikovškem Novem gradu izvedel dobrodelni koncert za pomoč žrtvam poplav v Sloveniji. Med sodelujočimi zbori sta bila tudi mešani zbor ..Lipa" iz Velikovca in moški pevski zbor „Vres" s Prevalj. Povezavo sta zgledno opravila znani pevovodja in profesor Hans Mosscr ter Zalka Kuehling. Čestitamo... Barbara Mistclbauci Štern iz Rikarjc vasi je prejšnjo nedeljo rodila hčerko, ki bo dobila ime Julija. Dedku (avstrijskemu generalnemu konzuiu v Beogradu) in babici, predvsem pa srečnima staršema, Barbari iti Michaelu, čestitamo in se z njima veselimo. Beljaka do predora pa bodo porabili skoraj še enkrat toliko. Karavanški predor ali kot ga imenujejo na slovenski strani - Predor Karavanke, je 9,5 metra širok ter 4,7 metra visok. V njem sta urejena dva vozna pasova, dodatno pa še dve nekoliko dvignjeni peš poti. Na vsakih 100 metrov so nameščene naprave za gašenje požarov, na 210 metrov pa telefoni v sili. Ploščad, na kateri bo avstrijska stran opravljala carinske postopke, pa je dolga 800 metrov. Najvišja dovoljena hitrost v predoru bo znašala 80 km/h, znane pa so že tudi tarife za cestnino: za osebni avtomobil bo treba plačati 80 šilingov, če pa se poslužite večtočkovne karte, pa bo posamezna vožnja stala le 60 šilingov. Za tovornjake z dvema osema bo treba odšteti 135, s tremi 180, s štirimi pa 320 šilingov. Nov volilni red? CELOVEC. - Predsednik koroške kmetijske zbornice Valentin Dcutschmann je na tiskovni konferenci izjavil, da volitve v kmetijsko zbornico morda le ne bodo 17. novembra letos. Vzrok za to bi po njegovem mnenju lahko bila „preveč splošna definicija o volilnih upravičencih". Ob tem se je Dcutschmann izrekel za spremembo volilnega reda, sam pa bi si mogel predstavljati, da bi bili volilno upravičeni pač vsi tisti, ki so prijavljeni pri kmečki socialni zavarovalnici. Poleg tega je Dcutschmann tudi predstavil brošuro „Na-kup na kmetijah", v kateri je seznam 140 kmetov, ki svoje kmetijske pridelke prodajajo potrošnikom neposredno na svojih kmetijah. TRIBUNA BRALCEV Dober dan, ekonomisti Kakšna realna, objektivna, ekonomska ocena slovenskega novinarstva. Berem o dejstvu strokovno nesposobnih novinarjev. (Seveda so nesposobni samo naši novinarji.) Nisem sposobna oceniti, če je bila prodaja Korotana nujna ali ne. Takšne zadeve prepustim sposobnim ekonomistom. Čeprav čisto brez skepse tudi našim ekonomskim strokovnjakom ne morem zaupati, ko pa g. Habernik sam pravi: .... ker o poslovanju odločajo odborniki in poslovodje - nestrokovnjaki. G. Haberniku priporočam bolj diferencirano/objektivno informiranje bralcev. Stil njegovega zadnjega informiranja sodi bolj v rubriko ..Tribuna bralcev" Kritična gospodinja iz Ceiovca Večina občinskih svetov že dciujc! V Jcvcm^/.st//; /;;ŽMoA:owiA';7; oAč/na/: so že /zver/// prve .se/e po o7<č;7;.sA;;7; vo/irva/:, Ari .so /;;7e 70. marca /eros. V v^c/; /e že rac/; c/oAroneer; .se.srav obč/a^A://; prec/sro/o/šrev, v več/o/ o0č;7; pa .so rac/; že ie.srav;/; poc/oc/Oore, aa D/e/ciaO pa /e prav pr/ oOravaav/ fega vpra.saa/a pr/s/o c/o prec/ča.sv;e preA;;7a7ve .se/e. O pofeAra ae/carer;7; o0c7a.s7c;7; .se/ svao že poroča//, c/ca;e.s pa aac/a-//a/earo z c/ogoc/A;/ /z prefeAr/ega rec/aa. ANDREJ MOHAR Tudi v občini Žitara vas imajo novega župana. Michael Posod namreč ni niti več kandidiral, za njegovega naslednika pa je bil direktno izvoljen Herbert Lepitschnig (SPO), ki je šele po raznih rošadah na kandidatni listi SPO prišel na mesto glavnega kandidata. Podžupana v Žitari vasi sta Gunther StrauB (SPO) in Josef Kuneth (OVP), član občinskega predstojništva pa je poleg Richarda Jernerja (SPO) tudi glavni kandidat Enotne liste Tomaž Petek, ki je v svojem nagovoru dejal, da se bo EL tudi v bodoče zavzemala za urejeno delovanje občine v prid vsem občanom, hkrati pa tudi za enakopravnost slovenskega življa. Župan Lepitschnig pa je napovedal, da se namerava zavzemati predvsem za uresničitev turističnega koncepta ob Žcne-škem jezeru. Sicer se je „Dežele ob Dravi", tradicionalne prireditve SPD „Srce" iz Dobrle vasi. presenetljivo udeležil tudi župan Josef Pfeiffcr. toda o kakem srečanju slovensko in nemško govorečih kulturnikov ni bilo sledu. Tako je moral tudi predsednik „Srca" Andrej Sturm z žalostjo ugotoviti, da so k sodelovanju sicer povabili vse kulturne skupine iz Dobrle vasi in okolice, da pa se vabilu ni odzvala niti ena nemško govoreča skupina . Tako je tudi Sturmova vizija, naj bi mostovi preko Drave postali tudi mostovi med narodoma, Zaprisegli so tudi občinski odborniki v Škocijanu, in sicer župan dr. Albert Hol-zer, ter podžupana Gottfried Orasch in Josef Kraiger (vsi trije SPO). Člana občinskega predstojništva sta še Manfred Opetnik (OVP) in Anton Marolt (FP). V Škocijanu pa so povečali tudi število občinskih pododborov na sedem, v vseh pa je s po enim mandatarjem zastopana tudi Gospodarska lista, kontrolnemu odboru pa predseduje glavni kandidat GL Franc Starc. Kot je bilo pričakovati so najvišje funkcije razdelili tudi v Globasnici. Ža župana je bil ponovno izvoljen Albert Sadjak (SPO), njegova namestnika pa sta Paul Rob- odmevala le kot želja za bodočnost, in Drava je v tem smislu ostala le reka, ki predstavlja določeno mejo... Torej do zaželenega zbliževanja obeh narodov, dežele in src na tej prireditvi ni prišlo, kljub temu pa so mešani zbor domačega društva (vodstvo: Marjan Berložnik), ansambel Rubin (Hubert Pichler), Podjunski muzikantje ( Richard Durgpclnik) in skupina „4 J" poskrbeli za razgiban spored večera, katerega sta z recitali slovensko in nemško pišočih avtorjev moderirala Ludmilla Sturm in Peter Grilliz. -ma nig (SPO) in Janez Hudi (EL). V občinskem predstoj-ništvu pa je še Robert Er-schen (VP). V istem proporcu so razdeljena tudi predsedniška mesta v pododborih. Predsednik pododbora za kmetijstvo in gozdarstvo je Hubert Kordež (EL). V svojih nastopnih govorih so se zastopniki vseh frakcij izrekli za dobro sodelovanje, župan Sadjak pa je izpostavil še glavne načrte za bodočnost: nakup cisterne in gradnjo gasilskih domov ter ureditev gradbenega podjetja občine. Da Borovlje ne bodo zadnje pri uveljavitvi pravic pripadnikov slovenske narodne skupnosti, je odbornik Volilne skupnosti Peter Waldhauser zahteval, naj se občina zavzame tudi za razvoj dvojezičnosti. Kot primera, s katerima bi se Borovlje lahko odprle tudi sodobnim tokovom v Evropi, je navedel ustanovitev dvojezične skupine v novem otroškem vrtcu in čimprejšnjo postavitev dvojezičnih krajevnih in uradnih napisov. Sicer pa so v Borovljah zaprisegli župan Helmut Krainer, podžupana Ingeborg Just in Willi Hafner (vsi SPO), ter mestni svetniki Franz Primig, Hans Schwei-ger (oba SPO), Liselotte Ryall (OVP) in Helmut Ko-schat (FP). Prvič je besedilo zaprisege občinskih odbornikov za vse dvojezično prebral vodja občinskega urada, dvojezično pa sta zaprisegla le Peter Waldhauser in njegov namestnik Melhior Vcrdcl, od katerih je prvi tudi član finančnega pododbora. V svojem nastopnem nagovoru pa je župan Krainer med drugim zahteval, da bi v Borovlje prenesli servisne službe okrajnega glavarstva za Rož. Razdeljene so tudi funkcije v občinskem svetu na Bistrici v Rožu. Župan je Hubert Gradenegger (SPO), ki je v svojem nagovoru simbolično upošteval tudi slovenščino. Podžupana sta Manfred del Fahro in Walpurga Janša (oba SPO), v predstojništvu pa sta še Waltcr Pesjak (VP) in Peter Bcgusch (FP). Odbornika EL Willi Mo-schitz in Anton Feinig sta zaprisegla dvojezično, Feinig je predsednik kontrolnega odbora, Moschitz pa član finančnega in gospodarskega pododbora. V nastopni izjavi je Feinig dejal, da bo EL tudi v bodoče pripravljena za kritično sodelovanje, zahteval pa je, da bi občina pokazala dvojezičnost tudi z napisi. Kot aktualno vprašanje pa je izpostavil vprašanje dvojezičnega otroškega vrtca. Po uspehu na volitvah Franc Jožef Smrtnik EL v Žetezni Kapti zastopa tudi v občinskem predstojništvu. Tud/ ansambe/ „Rub/n" se /e predstav// s poskočnicam/. Uvodoma so zape/; č/an/ MePZ„Srce" /z Dobr/e vas/. De! „deže!e ob Dravi" Dodatno pa je EL s po enim članom vključena tudi v vse pododbore, prav tako pa je predsednica nadzornega odbora mandatarka EL Marija Dovjak. Na prvi seji novega občinskega sveta so zaprisegli župan Dieter Hal-ler, podžupana Hanzi Stos-sier in Norbert Schlieber (vsi SPO), ter ostali člani predstojništva, poleg Smrtnika še Adi Welz (OVP) in Engel-bert Ojster (SPO). Tekst zaprisege občinskih odbornikov so prebrali v nemščini in slovenščini, dvojezično pa je poleg odbornikov EL zaprisegel še Mihi Kuchar (SPO). V kratkem nagovoru je Franc Jožef Smrtnik opozoril na to, da odbornike čaka veliko dela, saj se bodo morali spoprijeti z mnogimi problemi. V zvezi z uradnim priznanjem slovenščine je Smrtnik dejal, da bo treba še marsikaj urediti, Kapla pa bo v to prisiljena, če bo hotela ujeti korak z evropskim duhom. V občini Bekštanj je OVP očitno spremenila svoje stališče do slovenščine in slovenskega življa v občini. To je v svojem nastopnem govoru nakazal njen frakcijski vodja Franz Urschitz, ki je slovenščino ocenil kot „pomemben dejavnik občine in regije, katerega bomo morali v prihodnje upoštevati". Urschit-zevo izjavo je občinski odbornik EL Folti Kargl ocenil pozitivno in dodal, da je vključenost EL v občinskem svetu tudi zaradi tega očitno potrebna. Kargl je v imenu EL poudaril, da bo v Bekšta-nju treba končno vzpostaviti dvojezični otroški vrtec, saj je sedanje stanje povsem nezadovoljivo: otroci, katerih starši želijo dvojezično predšolsko vzgojo, morajo obiskovati zasebni vrtec v Šempetru. Kargl je tudi pozval župana Hatzeja, naj nasprotuje gradnji dvotirne železniške proge skozi občino Bekštanj. V občinskem predstojništvu na Suhi Enotna lista sicer ni zastopana, vendar je njen glavni kandidat Lenart Katz predsednik nadzornega odbora, Ulli Pototschnig pa je članica na novo uvedenega odbora za kulturo. Župan na Suhi je Siegfried Skubl (OVP), podžupana sta Karl Pclz (OVP) in Johann Mclanschcg (SP), član predstojništva pa je še Johann Kuschej (SPO). Župan Skubl je napovedal, da želi delovati nepolitično, v delovnem načrtu pa ima gradnjo telovadnice v ljudski šoli v Žvabcku, otroškega vrtca, dodatno pa želi občina izgraditi tudi teniški igrišči v Žvabcku in na Suhi. Frakcijski vodja EL Lenart Katz je ustanovitev kulturnega pododbora ocenil kot velik dosežek, ne le, ker je s tem uresničena pobuda EL, temveč tudi zato, ker bo občina tako lahko bolje zadovoljevala potrebe vseh domačinov, torej tudi slovenskih kulturnih ustanov. Le del zastavljenega dnev- nega reda so opravih na Djekšah. Občinski svet namreč po prepiru med SPO in OVP ni bil več sklepčen, ker so odborniki OVP demonstrativno zapustili sejo. Vzrok za nepričakovan zaplet je bilo očitno nesoglasje o številu članov posameznih pododborov, pa tudi v tem, da je OVP želela vključiti v pododbore tudi mandatarje drugih, manjših frakcij. Tako so na Djekšah le vsi mandatarji zaprisegli, da bodo nepristransko in nesebično delovali v korist občini in vsem občanom, zaprisegel pa je tudi župan Johann Travnik, ki so ga občani neposredno izvolili za to funkcijo v drugem volilnem krogu, potem ko mu je v prvem za absolutno večino manjkalo le nekaj glasov. Bolj složno je potekla prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Žretcu, kjer je med občinskimi odborniki tudi rojak Ludvik Ogris (SPO) z Radiš. Župan Helmut Woschitz (SPO) je v svojem nastopnem nagovoru poudaril, da si želi dobrega sodelovanja z vsemi frakcijami. Med najvažnejše načrte po njegovih besedah sodijo ureditev preskrbe s pitno vodo na Radišah, gradnja dodatnih prostorov za vrtec in varstvo, ter rešitev vprašanja kanalizacije. Podžupana v Žrelcu sta Paul Kafer in Wal-ter Dominikus (oba SPO), člani občinskega predstojništva pa še Gunther Schieberl (SPO), Richard Ladinig (OVP) in Johann Archer (FP). Jasna je tudi razdelitev funkcij v Škofičah. Novi župan je Valentin Happe (OVP), podžupana pa Hannes Burger (SPO) in Philipp Goldin (FP). Na tej prvi seji škofi-škega občinskega sveta pa so zaprisegli tudi vsi občinski odborniki, med njimi Herman Jager (EL) in njegova namestnica Magda Errenst. Pripravljenost za sodelovanje z ostalimi frakcijami v Dobrii vasi je izrazil tudi Tinej Wastl, ki skupaj z Jožefom Komarjem zastopa EL v občinskem svetu. Za primer, da pa drugi takega sodelovanja ne bi želeli, pa je Wastl napovedal, da bo EL vodila konstruktivno opozicijsko politiko. Na veliko pa so proslavili ponovno izvoljenega župana Josefa Pfeifferja (SPO), ki je napovedal, da se bo občina morala zavzeti predvsem za gradnjo otroškega vrtca, gasilskega doma v Kazazah ter za razvoj turizma. Dvojezični otroški vrtec, dvojezičen napis na občinski stavbi ter dvojezične dopise občine svojim prebivalcem je v Rožeku zahteval mag. Mirko Oraže, ki je bil na listi EL izvoljen v občinski svet. Župan Mitschc (BGM) sc je izrekel za sodelovanje z vsemi frakcijami, v znak sodelovanja pa je mesto v odboru za varstvo okolja prepustil tudi mag. Oražetu. SLOVKNSm HEUTE !M! DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen VESINtK Entschiedene Absage an Haiders „AhnenpaB-P!ane - Konferenz aes Europarates in Karnten? Der Ankundigung des Karntner Landeshauptman-nes Haider, Eitern, die ihre Kinder in Klagenfurt/Celo-vec zum zweisprachigen Un-terricht anmeiden bzw. be-reits angemeidet haben, auf ihre tatsachliche Volksgrup-penzugehorigkeit uberprufen zu iassen, wurde von aller-hochster Instanz eine entschiedene Absage erteiit: Der Direktor der Kommis-sion fiir Menschenrechte beim Europarat in Strasbourg, Dr. Peter Leuprecht, betonte im Rahmen eines Vortragsabends in Klagen-furt/Ce)ovec, „daB diese Ent-wick)ungen und Tendenzen vom Gesichtspunkt der Menschenrechte sehr bedenkiich erscheinen und auch im Ge-gensatz zu dem stehen, was seit Jahren vom Europarat in Hinblick auf Zwei- und Mehrsprachigkeit vertreten wird." Dr. Leuprecht fugte zum Thema Zwei- und Mehrsprachigkeit noch hinzu, daB in vieien anderen europaischen Landern in ietzter Zeit auf Mehrsprachigkeit hingear-beitet werde und wenn die Kinder einc andere Sprache iernen wo!len, daftir keines-faiis der Nachweis veriangt werde, ob das Kind Ahnen der entsprechenden Nationa-iitat habe. „Das ist absoiut nicht auf der Linie, die der-zeit in Europa vertreten wird, und ich wiirde nur hoffen, daB sich Karnten nicht selbst aus einer europaischen Ent-wicklung ausklammert!" betonte der Referent. Der Direktor der Men-schenrechtskommission beim Europarat in Strasbourg kun-digte in Kiagenfurt/Celovec ferner an, daB Karnten schon in allernachster Zukunft moglicherweise Veranstal-tungsiand einer Konferenz des Europarates zum Thema „Menschenrechtserziehung -interkuitureHe Erziehung" sein konnte, wobei die Kla-genfurter Universitat ais Mit-organisator auftreten konnte. Das Referat von Direktor Dr. Peter Leuprecht zum Thema „Europa morgen: Ethnozentrismus oder Multi-kulturalitat?" wird der Slovenski vestnik in einer seiner nachsten Ausgaben (in deut-scher Sprache) veroffentli-chen. Etementaruntericht 4. K!asse: VfGH fordert SteHungnahme von Bundes- und Landesregierung! Die von Eitern aus dem Sudkarntner Raum iiber den Kiagenfurtcr Rcchtsanwait Dr. Scpp Brugger eingebra-chte Kiage wegen des Vor-enthaitens des zvveispra-chigen Elementarunter-richtcs an den 4. Kiassen der zweisprachigen Voiksschuien in Stidkarnten ist offcnsieh-tiich begrtindet! Der Varfassungsgerichts-hof hat im Zugc der Bchand-iung der Kiage der Karntner Eitern nunmchr sowohi die Karntner Landesregierung wic auch die Bundcsregic-rung aufgefordcrt, zu dieser Frage Steiiung zu nehmen und hat damit de faeto das Verafahren eingeieitet. Die Eitern berufen sich in ihrer Kiage auf den Artikei 7, Absatz 2, des Staatsvertrages von 1955 in dem Angchori-gen der siowcnischcn Voiks-gruppe das Recht auf Ele-mentarunterricht zugcsichcrt wird. Das „Schatzhaus Karnten" offnet seine Tore AniaBiich seines 900-Jah-re-Jubilaums offnet Ende Aprii das Benediktinerkio-ster in St. Paui im Lavantai seine Pfortcn. im Rahmen der groBcn Landesausstei-iung „Schatzhaus Karnten", werden die Kostbarkeiten und Schiitze, die sich in den ietzten Jahrhunderten im Kioster angesammeit haben, erstmais einer brciten Offent- iichkeit zugiinghch gemacht. Neben Werken groBer Mci-ster (Rembrandt, Diircr, Rubens u.a.m.) wird der Bcsu-cher aueh mit dem Leben der Benediktiner vertrautge-macht. Die Aussteiiung wird am 26. Aprii feieriich eroff-net und kann bis Ende Oktober besichtigt wcrdcn (Off-nungszeit: 9-17 Uhr). Voiksgruppenbeirat fur Siowenen tagt diesma! in Kiagenfurt Der Voiksgruppenbeirat ftir die siowenische Voiksgruppc beim Bundcskanzieramt tagt diesmai in Kiagcnfurt/Cciovcc. Die Sitzung findet am 29. Aprii in den Raumlichkcitcn des Landcsschuirates fur Kiirtncn statt. Haupttagesordnungs-punkt ist die Voikszahiung i991, zu der das Grcmium cine Erkiarung verabschiedcn wird. Ein weitcrcs Beratungsthcma wird die Noveiiierung des Voiksgruppengcsetzes von 1976 sein. K { M L] tla L & Otroci /z vrtca „Naš otrok" so zapet/ o os/ /n pom/adnem raju. Mladi pevci in piesaici so oblikovali pester koncert Skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Radiše je Krščanska kulturna zveza preteklo nedeljo priredila v radiškem kulturnem domu tradicionalno srečanje mladinskih pevskih zborov. Pred enim tednom so v Železni Kapli na tem srečanju nastopili otroški in mladinski zbori iz Podjune. Že ob vhodu je mnogoštevilno publiko pozdravila godba na pihala iz Šmihela (vodi jo Julijan Burdzi), z nagovorom pa sta to storila 1/enček narodnih p/esov so predstavit/ m/adi Giodašant. predsednik SPD Radiše Tomaž Ogris in referentka za otroke in mladino pri KKZ frena Brežjak. Kar prijetno je bilo poslušati mlade, ki so se z mladostnim veseljem in zanosom predstavili publiki. Razumljivo, da so bili največ aplavza deležni prav malčki iz otroškega vrtca „Naš otrok" iz Celovca, čeprav so poslušalce razveselile vse skupine. To velja za zbore iz .Slovenjega Plajbcrka (vodi Krista Lau-segger), Radiš (Tatjana Tol-majer), Šentilja (Martina Sprachowitz) in Žvabeka (Štefka Kap) kakor tudi za Plazniška dekleta (Irena Brežjak), otroke Mohorjeve ljudske šole (Marica Hartmann/ Tatjana Tolmajer) in mladinski zbor Modestovega doma (Roman Kutin). Otroci in mladinci so se od hvaležne publike poslovili s skupno pesmijo „V dolin'ci prijetni". Vsak. kdor pozna muke in težave vodij teh otroških in mladinskih skupin, je z občudovanjem sledil pestremu sporedu. Zagotovo bomo marsikaterega od nastopajočih v prihodnjih letih videli v tem ali onem zboru prosvetnih društev. F. W. Kletno gledališče Zanimivo premiero napoveduje za torek, 30. aprila 1991, kletno gledališče v Beljaku: vodja gledališča Alfred Mcschnigg je namreč insceniral uprizoritev dela „Na pesku" Helmuta Korhcr-ra, nastopata pa Heino Fischer in Christine Rcnhardt. Avtor sam je v dramskem tekstu skušal nakazati skrivnostna pota in zablode parčka, ki skuša - vsaj vsak po svoje - uiti težavam, ki nastajajo v odnosu med človekoma. S humorjem, doslednostjo in tudi nasmeškom na obrazu kaže. da tudi neumne vabi na premiero fraze moža in važenje žene sodijo v tisto celovito sliko, ki ji pravimo življenje. Tako ..na pesku" niti ne moremo biti, da ne bi vedno preostal vsaj še kanček sreče in ljubezni. Dunajčan Helmut Kor-herr, ki je tudi avtor komada „Jczus iz Ottakringa" je z delom „Na pesku" ustvaril dunajsko protiutež tehtnim družbenokritičnim delom Franza Xavcrja Kroctza. Korhcrr je sicer manj zbadljivo resen, prepušča presojo publiki, vendar jo tudi pritegne v dogajanje, kajti kdo še ni npr. na počitniški plaži doživel, da se kljub razbre-menjcnosti od službe pojavijo želje, ki jih ni vedno mogoče uskladiti s partnerjem... Ponovitve predstave bodo do 15. maja skoraj vsak dan, za 22. maj pa kletno gledališče napoveduje nastop gosta: Mike Supancic, znan tudi z letošnje Kontaktne leče, bo gostoval s svojim kabaretnim sporedom .Cerkve, sekte, močni možje". Gre za posrečeno pcrsiflažo na preveč mišičaste, pobožne, zvite, športne in še kake moške. Vendar spored ni namenjeni le njim... Tudi zase sije treba vzeti čas! .Spočiti .se, už/vad mtr - ve.s/e, da je /a na.sve/ za vašo /epo/o doj/ZAra/ ač/nAovdejš/ Ao/ AozmedAa? Togoj/o dož/vba/e j/rej, jr ne vzame/e čaja zaje? To je vam v/d/ na obraza. Če j/e a/rajene, vaj bo poz/ve/a /rope/ z e/er/čn/m/ o/p / npr. z mero, rožmarinom a// bmonoj, vaje noge va/n bodo bva/ežne, če boj/e jpom/ar// /n po/e// č/m več hodde /roje, pom/rdo vaj bo g/oboAo d/banje /po moznoj// ne v one.snaženem mej/a a// ob več/7 prome/n/ cej/ij. VečAra/j/ prZvojč//e ž/ičAo dobrega domačega meda, v m/eAu vaj bo pom/rd, m e <7 pa bo /ar// a/rdd,vašo odpomoj/. /Vm/vaj/e je z naravnim mdom, /n je en A ra/, odpoč/j/e je... vje /o vaj bo o/epša/o na naraven nač/n. Za zdrav/e vaš/b nog č/m več bodi/e bose Zima je mimo, spomladanskimi toplimi žarki, ob prebujanju narave bo treba spet storiti kaj zase. Si boste vsak dan vzele urico časa za gimnastiko, masažo in počitek? Vem, da to ob otrocih, poklicnem delu in gospodinjstvu ni vedno lahko, vendar pa vam bo tako morda dan potekal lažje, ker boste umirjene šle na delo. Spočite boste tudi z otroci ravnale drugače kot v stresu ipd. Če ste se čez zimo nekoliko zredile, vam ob pomladanskih dobrotah ne bo težko spet shujšati: vaš jedilnik na primer dopolnite s svežo zelenjavo in sadjem, namesto sokov pijte mineralno vodo, namesto kave s smetano zeliščne čaje, namesto ljubljene čokolade uživajte jogurt, pojejte jabolko, če se vam zahoče cigarete, in odpovejte se alkoholu, ki navadno zbuja tek! Ti nasveti pa ne pomenijo, da morate odslej živeti strogo asketsko, se odpovedati vsem dobrotam, kajti osminko dobrega vina, v prijetni družbi, si vselej lahko privoščite. Pri vseh teh nasvetih gre namreč za pravo mero. Če vam po kosilu prilega cigareta, vam ta tudi ne bo škodovala, če se zato odpoveste tistim, ki jih sicer pokadite že na prazen želodec, navsezgodaj zjutraj, med obroki ipd. Enako velja za skodelico dobre kave, morda celo z nekoliko smetane povrhu - če jo boste v miru užile, vam ne bo škodila, če pa jih boste na hitrico spile kar šest zapovrstjo, se vam ni treba čuditi, da boste še v stresu, da ste razdražljive. Zagotovo imate izkušnje, da dan poteka najbolje, če se ne prične s stresom, če imamo zjutraj dovolj časa, da lahko v miru pozajtrkujemo, se sprostimo, napravimo še nekaj gimnastičnih vaj ... Nič proti zajtrku z belo kavo, zrnatim kruhom, maslom, skuto in medom! Ali pa raje uživate ovsene kosmiče s sadjem in orehi? Popijete sadni sok in pojeste mehko kuhano jajce z žemljo? Glavno je, da si za to vzamete čas! K temu pa vam bo pomagalo, če boste budilko nastavile za pol ure prej kot ste to sicer vajene. Št.V. Ze/iščn/ čaj/ /n med bodo afrd/7/ vaše zdrav/e Naravna m//a za naravno /epo/o Lurmclu Frstuntonio j/egajem/zb/šAe jvoj /ep/ j/oA/1 ra/ č.se je /e pojaeman/e Ao Menama roAa če? A a po zvezA/h poezije Žival z giasbenimi nagibi r^enjAa bi/ja /n v/ - verno za//a/)//en/ mošA/ -jaz jem med vam/ Ao/ ž/va/ z g/a.sben/na nag/b/ Nače/na v .svoj/ varčnojd je nepo/ajram /n za/o n/Aomar n/jem /aj/ jmršeA A /op/od pr/.s7av/jam /n v ča.sa z/m.sAega .spanja preračanava/n AaAo /n odp/aAm/a z/mjAo grdob/jo /Va en/ j/ran/ .so n/7Aova ču.s/va na drag/ vaj/ račan/ men/ pa pomen/jo Aaj /e še .sprotni izbruh/ To/noč ros/ na dvor/šče /n jaz J jvojo žo/čno naravo .s pe.sn/šAo j/mobo Teb/ dJočAra/ bo//e ajpeva Ao/ men/ noč A/ dežaješ na pre/ežan/ dan Ao/ naj gre A vraga še /a ja/r/ /o j//naj/o ž/v/jenje ob b.s7a jo/a/e NaAo me daje /a pom/ad brbe/poAa pod njo pr/m/ /ejnoba ,,/Va AaA nač/n je je že /reba jpaj/d/ v /o" reče pr/ja/e/j. Pa n/ od zdaj /a moja JcrA/jana navebčanoj/ - /a j/ara razvada -/z čajov Ao m/ je /ovec j j/re/om //A ob jencab vcepd jeme .smrt/ //z; ndadje 7/j) Med nami povedamo p/se dr. 3fe%