ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 1. oktobra 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 18 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija “VSAKO DELO STORIMO Z VESELJEM” Slomškov dom: 61. obletnica - 52. mladinski dan 18. septembra smo imeli v Slomškovem domu kar dvojno praznovanje: zabeležili smo 61. obletnico doma in 52. mladinski dan. Za geslo smo po zanimivih debatah izbrali rek našega zavetnika blaženega Antona Marti­na Slomška: »Vsako delo storimo z veseljem!« Mladi so že zgodaj zaceli s tekmovanjem v odbojki. Okoli 10:30 so pa zaceli prihajati naši gostje in clani. Bila je izredno lepa, soncna nedelja. Predsednik doma, Marko Selan, je pozdravil navzoce, nato pa sta ob zvokih ar­gentinske in slovenske narodne himne skupaj s predsednico mladinskih organizacij, Magda-leno Mazičres, dvignila obe zastavi, ki sta nato iz višine ponosno spremljali dogajanja prav do vecera. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval naš žu­pnik, g. Franci Cukjati, za vse pokojne clane Slomškovega doma. Med mašo so s petjem sodelovali otroci Slomškove šole, naši mladi in zbor Ex Corde. Zahvalili smo se Gospodu za vse dobrote in prosili za varstvo in pomoc! V prenovljeni mladinski sobi se je nato vršilo odprtje tradicionalne ramoške likovne razsta­ve. To pot so sodelovali: Ana Maria Antonic, Andrejka Dolinar, Matjaž Godec, Veronika Grabnar, Helena Klemenc, Helena Loboda, Vera Rupar Bohinc, Irena Žužek, Cynthia Pre­gelj. Bogato razstavo je, kot vsako leto, pripra­vila in organizirala Andrejka Dolinar. V baru je bilo že vse pripravljeno za kosilo! Ob pogrnjenih mizah in prijateljskem pogovo­ru smo delili okusno jed, za katero sta poskr­bela Mari in Franci Miklavc z ekipo. Njim smo se po kavici zahvalili z aplavzom in majhnim darilcem. Skozi cel dan so se na igrišcu doma odigrava­le tekme mladih vseh domov v odbojki, igrali so mešano dekleta in fantje in se zabavali. Med tem so se pa v nekdanjem keglišcu bile druge bitke: 20 mlajših in starejših navduše­nih šahistov se je vpisalo na turnir, ki ga je or-ganiziral in vodil Miha Podržaj. Seveda pa tudi ni manjkalo drugih pribolj­škov: pri štantu so bile na razpolago dobre torte, bodoci petošolci SSTRMB RAST 52 so pa gostom ponujali razne sokove. Po napetem koncu odbojkarske finale smo se premaknili v gornjo dvorano na kulturni program. Navzoce je najprej pozdravil predsednik doma, Marko Selan: “Delo v skupnosti ni vedno prijazno, veckrat je izpostavljeno kritiki ali, kar je še bolj ža­lostno, podcenjeno. Mišljenje, da je vse sa­moumevno ter brez truda je velika pomota ali pa saj pomanjkanje lastne izkušnje sku­pnega dela. V zgodovini slovenske skupnosti v Argentini je ogromno ljudi, ki so se posvetili ustanovitvi, rasti in razvoju naše skupnosti. Vsi ti ljudje so pogumno in veselo opravlja­li delo. Med temi akcijami so nastala velika prijateljstva. Še posebno veselje je, ko se vidi izid neke­ga dela, pa tudi ce je še tako naporno. Kakor pravi slovenski pregovor; brez muje se še ce­velj ne obuje… Mislim, da vse to drži za osebno, skupno ali katerokoli delo ki se ga vsak loti. Draga mladina; vi ste bodocnost Slomško­vega doma ter skupnosti. Delajmo skupaj, uživajmo drug z drugim v delu, veselimo se lastnih izzivov in tudi tistih, ki nam jih usoda postavlja.” Predsednica ramoške mladinske organizaci­ je, Magdalena Mazičres, je tako pozdravila: “V Ramosu sem jaz doma”, tako smo peli ko smo bili mali. To je zame Slomškov dom. Belle je v igri Lepotica in Zver zapela: “Kaj je dom? Dom je kraj kjer veselje prebiva. Dom je tam, kjer srce je, kjer se cutiš doma.” To je zame Slomškov dom. Pridem v dom. Vrata so odprta, ce pa ne, pozvonim. Nekdo vpraša: “Kdo je? Magu” Takoj mi odprejo. Potem pa tudi jaz odpiram naslednjim, ki pozvonijo. Pridem notri in se pozdravimo: “Dobro jutro”, ali morda tudi “Dober vecer”, po dolgem dnevu. To je Slom­škov dom. Vsak od nas doživi življenje v domu na dru-gacen nacin. Vsak to tudi drugace doživlja v razlicnih etapah življenja. Vcasih od blizu, vcasih pa bolj oddaljeno. Ampak vedno, se tu­kaj cutimo doma. Vemo, da je tukaj veliko ljudi ki nas s nasmehom na obrazu cakajo, morda vsak dan, morda pa tudi enkrat v letu. To je zame Slomškov dom. Pozdravili so nas tudi predsednik društva Zedinjena Slovenija, Jure Komar, veleposlanik Republike Slovenije, Alain Brian Bergant in pa naš župnik, Franci Cukjati. Sledil je govor clanice odbora Slomškovega doma, Mariane Poznic, ki ga v celoti objavljamo. Nato so se ugasnile luci in napovedovalka je oznanila centralno tocko kulturnega programa: “Ceneje na ducat” Zamisel za uprizoritev igre, ki jo boste danes videli, seže v predpandemske case. Na oder smo jo hoteli postaviti za 50. obletnico mla­dinskih organizacij Slomškovega doma, leta 2020. Ko se je bližal cas, da bi zaceli z vajami, nam je vsem znan virus preprecil nacrte, ki smo jih lahko, koncno, letos uresnicili. Zgodba prikazuje življenje družine Pekac. Zakonca Silvi in Lojze sta v teku štiriindvaj­setih let ustvarila družino, mnogoštevilno družino z dvanajstimi otroki. S casom sta se zakonca naucila, kako vzgajati svoje otroke. Ampak, saj veste, uskladiti nadzorstvo nad dvanajstimi otroki z domacimi opravili, služ­bo, sodelovanjem v slovenski in argentinski skupnosti in še in še, ni lahka naloga. Prej ali slej se izgubi kontrolo nad dogodki in posta­ne… kaos - tako je napovedovalka Miki Boka­lic predstavila igro. Sledili so veseli prizori družinskih trenut­kov, ki jih je nabito polna dvorana spremljala s smehom in navdušenjem, na koncu jih pa nagradila z mocnimi aplavzi. Seznam igralcev in drugih sodelavcev po šte­vilu nima nic kaj zavidati kakemu hollywood­skemu filmu: • Igralci: Silvi Škerlj, Lojze Kocar, Nadja Jakoš, Tomi Selan, Jana Kastelic, Andrej Kocar, Nad­ja Kocar, Viki Cestnik, Nacho Koželnik, Tomi Godec, Tanja Cestnik, Marko Marini, Feli Ce-stnik, Joaco Cestnik, Tomi Lenarcic, Cynthia Pregelj, Lucka Pregelj in Marko Selan (glas) • Režija: Štefan Godec, s pomocjo Maje Podr­žaj • Priredba scenarija: Majda Godec, Nati Podr­žaj, Miki in Zofi Bokalic in Gabi Oblak; lektori-ca: Lucijana Hribar • Scena: Andrea Quadri, Sašo Kastelic, Miha Podržaj, Carlos Pregelj, Edi Cestnik, Miha Bo­kalic, Janko Koželnik in mladina • Šepetelki: Gabi Oblak in Vero Brula • Maskiranje: Vero Godec in pomocniki • Pomoc na odru: Marko Loboda • Luc in zvok: Niko Kastelic, Mati Godec, Mati Petkovšek, Andi Kocar, Tato Ribnikar in po­mocniki • Videoposnetek in oblikovanje plakata: Mati Godec • Oblikovanje programa: Zofi Bokalic Za lepo uspelo obletnico se je pa zahvalila še Andrejki Dolinar (likovna razstava), Gabi Tomazin in sodelavke (okrasitev prostorov), zboru Ex Corde (dir. Diego Pérez) in šolskemu zboru (dir. Pavlinka Vombergar), kuharicam (Mari Miklavc, Tildi Štefe, Marija Javoršek, La­ura Ferreyra, Beti Miklavc, Karla Stocca, Vero Pustavrh in Franci Miklavc). In mladini iz Pri-stave, ki je posodila ekran. Po koncani predstavi je praznovanje še do pozne noci nadaljevalo spodaj, v baru in na vrtu Slomškovega doma. Hvala vsem, ki ste prišli na naše praznovanje, vedno ste dobrodošli v Slomškovem domu! Slomškov dom - Mladina Slomškovega doma Vec fotografij na tej povezavi. STRAN 2 1. OKTOBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA Dragi clani Slomškovega doma, spoštovani gosti! Ali nam je treba spet govora na obletnici? Ni kulturni program že zadosti dolg brez njega? Cutimo, da smo v prelomnih casih in da pot-rebujemo malo vec razmišljanja o tem in onem, kar zadeva naše življenje v skupnosti. Zato smo letos v Slomškovem domu odlocili, da se v pro­gram naše obletnice po nekaj letih odmora, spet vrne tradicionalni “govor”. Ne gre za lekcijo ali pridiganje, namen teh be-sed je med nami sprožiti nova razmišljanja. Ali pa vsaj poskusiti. Iztocnica za misli, ki sledijo, so besede našega blaženega zavetnika, ki smo jih izbrali za geslo današnje obletnice in upamo, da nam bodo vo­dilo vsaj še do naslednje obletnice: Vsako delo naredimo z veseljem. Sledi torej nekaj misli o DELU, o VESELJU, o povezanosti med njima in pa seveda o tem, kakšne izzive nam to danes postavlja. Vsak rojstni dan je trenutek vpogleda v notra­njost, spomin na preteklost, pregled dosežkov, predvsem pa ciljev za naprej. Po navadi si ob takih prilikah dovolimo, da smo malo bolj op­timisticni kot obicajno, saj si tako naberemo energije za bodocnost, ki je sicer morda vide-ti malo manj praznicna. Ob vsakem rojstnem dnevu slavljencu zato cestitamo za njegove vrline in vsaj za kratek cas pozabimo na napake, celo na morebitne spore. Na tej tocki odprem oklepaj. Želim pojasniti, da se zelo dobro zavedam številnih težav, s ka­terimi se soocamo. Da se pred nami ne vrstijo le uspehi in dosežki. Vemo, da po številu upa­damo. Da je naša slovenšcina dalec od idealne. Da marsikdaj cutimo, da nam pešajo moci, ker med nami težko najdemo zadosti prostovoljcev za vse potrebno. Da nam vcasih ni jasno, cemu in zakaj se trudimo. O teh in drugih problemati­kah smo sami sebi dolžni iskrene debate. A, kot receno, danes je praznicni dan in zato želim osredotociti pogled na to, kar nas spod­buja, da še naprej delamo za ohranjanje slo­venstva pod Južnim križem. Zato si lahko danes dovolimo tudi malo sanjati z odprtimi ocmi. Zacnimo z DELOM Kdor vstopi v Slomškov dom zelo hitro ugo­tovi, da z njim ne varcujemo. Iz samih zgradb, predvsem pa iz vsega tega, kar se tu dogaja, nam vse prica o pridnosti. OBLETNICA SLOMŠKOVEGA DOMA Govor - Mariana Poznic Kar vidimo, ko vstopimo v Slomškov dom ali v katerikoli drugi slovenski dom, seveda ni sad dolgocasja kakih mrkih zagrenjencev. Prav na­sprotno: vse, kar se tu dogaja nam kaže na iz­jemno podjetne avtorje, ki so imeli optimisticni pogled na bodocnosti, ki so iz nic zasnovali in izpeljali visokoletec projekt: kupili so zemljišca, zgradili prostorne skupne domove in jih napol­nili z življenjem. Danes morda še bolj kot prej razumemo, da to ni enostavno in tudi ne poce­ni. A njihov nacrt je bil soliden in po vec kot 7 desetletjih ta projekt, ceprav ni izvzet težavam, v svojem bistvu ostaja zdrav. Koliko je bogatih podjetij, ki tega ne docakajo? V sodobnem jezi­ku temu pravimo zgodba o uspehu. Kdor je Slovence oznacil za narod hlapcev prav gotovo ni mislil na naše prednike. Kar so ustvarili v Argentini ni samo ena bleda kopija slovenskih pokrajin in doživetij, ali pa prostor, kjer se goji melanholija po izgubljeni domovi­ni. Skupnost, ki so jo tu ustvarili, je originalna, takšne prej še nikoli ni bilo, sloni pa na doloce­nih vrednotah (tistih, zaradi katerih so nekoc bili pripravljeni izgubiti domovino) in to ji daje osebnost: ljubezen do slovenstva in globoka narodna zavest, spoštovanje pravice do svo-bode, trdna vera v Boga. Od vsega zacetka je gledala v bodocnost. Vse to nedvomno zahteva iniciativnost, odloc­nost, pogum, odgovornost, vztrajnost, pa tudi doloceno mero neustrašnosti - med drugimi la-stnostmi. Vizijo, bi rekli v XXI stoletju. Kaj nam pa vse to danes pomeni? Ce v naši skupnosti kaj upada, to gotovo ni delavnost njenih voditeljev. Veckrat nas kar skrbi, da ne bi izgoreli, ker je zahtev in projektov vedno veliko, manj je pa dvignjenih rok prostovoljcev, ki bi se zanje potegovali. Resno nas skrbi, ce bodo v prihodnje mlajši že­leli prevzeti vajeti tega podjetja, ki mu pravimo skupnost. Cutimo, da nam manjka motivacije. Kar nas kar samo pripelje do naslednje tocke: VESELJE Vsi ljudje cutimo v sebi globok nagib po is-kanju srece. Simon Gregorcic nas je poucil, da “srecen ni, kdor sreco uživa sam”, in trdno ve­rujemo, da “vsak je svoje srece kovac”. V pesmi smo tudi izvedeli, kje vse je Slomšek iskal to “preljubo veselje”. Na prvi pogled ne zgleda, da bi veselje lahko našli ravno v delu, vsaj v Argentini ne. Sreco in zadovoljstvo v naših casih povezujemo prej z brezdeljem kot z delom, s kakšnim potovanjem ali drugimi luksuzi, ki nam jih sicer prav delo omogoca. Delo nas najbolj osreci, ko ga koncamo in uživamo njegove sadove. Na tihem morda kdaj celo sanjamo, da bi zadeli kakšno loterijo in potem uživali, ne da bi za to morali delati… Od kod pa naj torej crpamo veselje za delo v skupnosti, ki nam zaslužka ne prinaša? Ali smo mi, ki tukaj delamo, rasa mazohistov, ki dela, ker nam je bilo pac usojeno in temu ne more-mo ubežati? Odgovorov na ta vprašanja je gotovo veliko, enega prav zanimivega nam skupno nudita zdrava kmecka pamet in moderna psihologija in nam pravi, da je eden od temeljnih pogojev za sreco ta, da smo zadovoljni sami s seboj, da sprejemamo sami sebe, svojo identiteto. Prav zavestno sprejemanje narodne identite­te, ki je pomemben del naše celostne identite­te je to, kar nas združuje v skupnosti. Od tega sprejetja izvira veselje za delo v njej in tako pos­tane tudi skupnost korak na poti našega oseb­nega in skupnega stremenja po sreci. Pa nam vse delo, ki ga tu opravljamo, tudi vraca kaj veselja? Prav gotovo, da ja! Prvo se­veda že naravno zadovoljstvo ob storjenem. Pa to še ni vse. Kot nekoc, smo tudi danes prepricani, da nam je v življenju lepše, ker imamo skupnost. Dobro nam je, ker smo danes znanci in prija­telji zbrani na praznovanju. Nadalje nas veseli, da imamo ta naš Slomškov dom in druge slo­venske domove, kjer se pocutimo doma in kjer lahko razvijamo talente, ki bi jih sicer morda pozabili. Kjer se srecamo z ljudmi, ki so nam po­sebno blizu, ker z njimi delimo ljubezen do naše slovenske duše. V srcu nam postane kar toplo ob dejstvu, da smo današnje slavje skupaj pripravili stari, mla­di in celo najmlajši. Slovenski dom ni samo kraj, kjer trdo dela-mo. Je tudi naš prostor pod soncem, kjer se cutimo domace in varne, kjer lahko pozabimo na vsesplošni stres, ki nas obadja. Vsi, ki ob ne­deljah zjutraj pijete kavo tukaj na dvorišcu pod lipami, predvsem tam nekje okoli novembra, ko cvetijo veste, o cem govorim. Skratka, imamo razloge, da smo zadovoljni. Še vedno. IZZIVI Po vseh pretresih zadnjih let, ko smo celo prvic za vec mesecev ukinili delovanje naših društev, v obcutku brezizhodnosti, ki nam ga povzroca vse vecja kriza v naši dragi Argentini -ki ima zelo konkretne posledice tudi v naši skupnosti- da­nes cutimo, da smo se znašli v novi prelomnici naše zgodbe. Da je pred nami nova normalnost, s katero se moramo po eni strani sprijazniti, se ji malo prilagoditi in jo obenem tudi prijeti v roke in jo vsak dan znova ustvarjati. Cutimo, da svet ni vec takšen, kot smo ga poz­nali. Kajti tudi tista preteklost, ki je bila nekoc našim prednikom videti idealna že zaradi tega, ker je bila izgubljena, in je prav gotovo v veliko ozirih res bila cudovita, se je spremenila in se­daj ni vec taka, kot je bila pred 8 desetletji. A ohranjanje nedotaknjenih spominov je naloga muzejev, ne živih skupnosti. Za preživetje je med drugim potrebna tudi iznajdljivost, kreativnost. Že v svetem Pismu nas je Jezus s priliko poucil, kako je treba rav­nati s talenti, ki smo jih prejeli: ne gre jih zako­pati, da ostanejo nedotaknjeni, treba je z nji-mi tako upravljati, da se pomnožijo. Potrebno je tudi malo reskirati. Naš izziv je torej ta, da zaklad, ki so ga naši predniki ustvarili in nam predali, naprej obde­lujemo, da ne bo zastaral in postal samo prašen odsev samega sebe. Mora se prilagajati casu in prostoru in pri tem ohranjati svoje bistvo, da bo izžareval svetlobo in dajal toploto. Le tako ga bo naslednja generacija vzela za svojega. Te misli, ki sem jih na kratko natresla, niso ne­kakšen nauk in ni potrebno, da se vi z njimi stri­njate. Morda so vam pa v spodbudo, da prispe­vate še svoje in tako skupaj razmišljamo o naši skupni bodocnosti. Kot takrat, ko smo gradili to dvorano in je vsak clan Slomškovega doma pri­speval za kvadrat meter talne podloge. Konkre­tno in ucinkovito - dvorana je zgrajena. Ko gre za skupno stvar je pomemben pri­spevek vsakega. Kajti za te zadeve ne bomo našli magicnih rešitev zunaj, ne bo nam jih decembra prinesel Miklavž. Odkriti in ures-niciti jih moramo sami. Zato je potrebno, da razmišljamo o tem, kdosmo, o naši osebni in skupni biti. Že zato, da ohranimo psihicno ravnovesje. In da preudarno odlocimo, ce in kaj hocemo biti. Sicer mimogre­de lahko postanemo utrujeni ponavljalci vsako­letnega koledarja prireditev. To razmišljanje koncam z besedami, v katerih je v enem izmed svojih številnih govorov med nami naš dragi stoletnik Zorko Simcic lepo strnilljudsko modrost: “Življenje je kljub vsem skr­bem in težavam lepo, a je seveda bilo ustvarje-no za pogumne.” Hvala lepa! 61. MLADINSKI DAN | Naš dom San Justo V nedeljo, 11. septembra, se je vršil 61. mla­dinski dan v Našem Domu. Bil je res lep sad in zakljucek velikega tru­da in priprav, ki so se zaceli par mesecev na­zaj. Odštevanje pa se je zacelo 20. avgusta s tako imenovanim in že znanim mladinskim mesecem. Ko je prišel pricakovani dan smo ga zaceli s slovensko sveto mašo v Sanjuški stolnici. Ma-ševal je gospod Jure Rode in mladina je sode­lovala z ministriranjem in s petjem mladinskih pesmi. Kot je obicajno ob takih prilikah je ta dan mladina zapela novo pesem, ki je letos bila pesem “Anima Christi” v latinšcini. Priso­tne so bile tudi zastavonoše v spremstvu mla-dine ter otrok v narodnih nošah. Po sveti maši je bilo dviganje zastav ter poz­drav predsednikov mladine Leile Erjavec in Luke Ravnika. Ko sta zakljucila s pozdravom in omenila spored dejavnostih dneva, je prišel cas za topel zajtrk, za nekatere pa že priprava na tekme v odbojki. Bilo je lepo število dekliških ekip vseh starosti, katere združuje veselje do tega športa. K rednim navijacem se je letos pridružil tudi naš dragi “Medo”, medvedek, ki zadnja leta rad spremlja mladino. Okoli 13. ure je že lepo dišalo! Ura je bila za pricakovano kosilo, ki je imel slavljeno juho z domacimi nudeljni. Vse dobrote, ki so jih dra­ge kuharice pripravile, so postregli mladci v hozentregarjih ali naramnicah, da bi bili v po­vezavi s tematiko kulturnega programa. Igro, katero je letos mladina pripravila za pro­ gram, so poimenovali “Ena po domace”. Ta prizor so spisali navdušeni kulturniki ob zvoku skupine Cuki. S Saro in Petrom, mladim parom, ki sta se v teku zgodbe zaljubila, in skupaj s pri­ jatelji in ostalimi znanci, smo lahko uživali in zapeli znane Cukove pesmi. Igra ni ocarala in razveselila gledalce samo zaradi originalnosti besedila, marvec zaradi igralcev, ki so z užitkom in sprošceno igrali na odru tako, da so to nav­dušenje in veselje prenesli tudi publiki. Kdor ni imel priložnosti biti prisoten, jo bo lahko kmalu videl v mladinskem kanalu Youtuba. Po celodnevnem programu se je dan zak­ ljucil z glasbo znane skupine “Km 43”, ki je v spremstvu dobre jedi navdušila plesalce in po­ živela noc, da je bilo veselje na plesišcu. ETO SVOBODNA SLOVENIJA | 1. OKTOBRA 2022 STRAN 3 KONCERT ŠKRJANCKOV v Zavodu sv. Stanislava V sredo, 20. septembra, je v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani slovenski otroški pevski zbor Škr­jancki iz Argentine imel svoj zakljucni kon-cert. Na svoji 10-dnevni turneji po Sloveniji je OPZ Škrjancki nastopal tudi v Celju, Voj­niku, Lukovici, na gradu Khislsteinu z Andre- jem Šifrerjem; prepevali so tudi v Ljubljani, Adergasu, Postojnski jami, na Uradu za Slo­ vence po svetu, ki je sofinanciral gostovanje, na Radiu Ognjišce, Družini, na avtobusu in sprehodih … vsepovsod je 'žvrgolelo'. V Zavodu sv. Stanislava jim je pod taktirko zborovodje Tineta Beca Otroški pevski zbor5. razreda Osnovne šole Alojzija Šuštarja izrekel dobrodošlico s pesmima Slovenija moja dežela in Za Slovenijo živim. Otroški zbor Škrjancki sta predstavila zbo­rovodkinja in babica Angelca ter dedi Jer­nej Bajda, ki sta v Argentini rojena Sloven-ca. V zakonu so se jima rodili štirje otroci in dvajset vnukov, od katerih jih 19 poje pri zborcku, 20. pa je dojencek. Angelca Bajda je obcinstvu zaupala, da je kmalu po upokojitvi prišla do zamisli, da ne more prekiniti tudi z delom za ohranjanje slovenstva, zato je ob sebi zbrala svoje vnu­ke in jih ucila slovenske pesmi. Od tega tre­nutka je v njunem domu vedno živ-žav, tako je zborcek dobil svoje ime. Boštjan Kocmur se je v imenu organizator­ja turneje, Izseljenskega društva Slovenija v svetu, zahvalil Angelci in Jerneju Bajda, da »kot Slovenca, rojena v Argentini, v 12.000 km daljni Mendozi, tam pod Andi, na meji s Cilom vsa leta neutrudno ohranjata sloven-ski zaklad, ki sta ga prejela od svojih staršev, in ga z ljubeznijo predajata naprej svojim otrokom in vnukom«. Škrjancki so v klavirski spremljavi zboro­vodkinje v lepi slovenšcini z mendoškim naglasom zapeli Škrjancek poje, žvrgoli, Slovenec sem, Mamica je kakor zarja, Bodi zdrava, domovina, Kje so moje rožice?, Rože na vrtu zelene cvete, Ko bila sem majhnadeklica in druge. Škrjancki pa ne le pojejo, tudi plešejo, igrajo na harmoniko, violino in recitirajo lepe slovenske pesmi. Vecer smo zakljucili s prijetnim druženjem in petjem, skupaj s clani okteta Deseti brat. Na ogled sta bili razstavi Slovenci v Mendo­zi in 30 let Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Društvo Slovenija v svetu je v devetdese­ tih letih gostilo Mendoški pevski zbor 1. in 2. generacije tamkajšnjih Slovencev, kjer sta pela tudi Angelca in Jernej Bajda. Leta 1999 je gostilo folklorno-pevsko skupino Los Chares, 3. generacijo mladih Sloven-cev, ki so jo sestavljali med drugimi tudi njuni otroci. Letos pa gostuje Škrjancke, 4. rod v Argentini živecih Slovencev. To nam daje zagotovilo, da tudi na južnem koncu sveta gre slovensko izrocilo iz roda v rod, in upanje, da naša lepa slovenska pesem še dolgo ne bo usahnila. Boštjan Kocmur Slovenija v svetu PREDSEDNIŠKE VOLITVE V SLOVENIJI: NAVODILA ZA GLASOVANJE V nedeljo, 23. oktobra, bodo v Sloveniji po­tekale predsedniške volitve. Do sedaj je po­trjenih 8 kandidatov, vendar se pri tem lahko zgodi še kakšna sprememba, zato bomo o nji­ hovih imenih porocali v naslednji številki. Sledijo navodila za glasovanje za sloven-ske državljane s stalnim prebivališcem v Argentini. GLASOVANJE V ARGENTINI Državljani s stalnim prebivališcem v Argenti­ni lahko glasujemo: I. na volišcu, ki bo tisti dan odprto v prosto­rih Veleposlaništva Republike Slovenije II. po pošti, z gradivom, ki ga v ta namen prejmemo III. na volišcu v Sloveniji, kdor bo na tisti dan tam in se pravocasno prijavi I. Na Veleposlaništvu: Volišce bo odprto od 9. do 17. Na glasov­nici bodo imena vseh strank in kandidatov, glasujete pa tako, da obkrožite izbrano ime. Naslov Veleposlaništva je Arroyo 880, p. 3, Buenos Aires. II. Po pošti: Vsak volivec po pošti prejme navodila in dvojno gradivo za prvi in morebitni drugi krog: prazno glasovnico in volilno karto. Najprvo morate lastnorocno podpisati volil-no karto, na kateri so vaši podatki. Ce te karte ne oddate, ali pa je ne podpišete, je vaš glas nicen (nulo). Za prvi krog se uporabi glasovnica na belem listu z oznako “ZA PRVI KROG”. Glasovnica ima oznacen prazen prostor, v katerega zapišete ime in priimek izbranega kandidata. Pozor: iz prejetih navodil ni jasno, ce bo glas z imenom stranke veljaven ali ne, zato priporocamo, da natancno sledite navodilom. Izpolnjeno glasovnico vložite v ovojnico z napisom “ZA GLASOVNICO” in jo zalepite. K tej ovojnici priložite še podpisano vo­lilno karto, oboje skupaj pa vložite v vecjo ovojnico, oznaceno z besedami “ZA GRADI­VO”, na kateri je izpisan naslov okrajne vo­lilne komisije. Tako pripravljeno gradivo oddate na Velepo­slaništvu Republike Slovenije do zaprtja vo­lišca, torej do nedelje, 23. oktobra, ob 17. uri. To lahko storite osebno ali pa po tretji osebi. III. V Sloveniji Ce boste na dan volitev na obisku v Sloveniji pa lahko glasujete kar na vaši upravni enoti oz. volišcu, ki ga sami izberete. O tem morate najkasneje do 19. oktobra obvestiti Državno volilno komisijo, preko portala e-Uprava: Povezava Državna volilna komisija bo uredila vse potrebno, da boste lahko glasovali na izbra­ nem volišcu. Volili bomo osebo, ki bo resnicno pred­stavljala nas vse in vsakega posebej. Upati smemo, da se kandidati in kandidatke tega zavedajo, in upati smemo, da bomo mi, volivci znali razlocevati dobro od manj dobrega, pristno od narejenega, slovensko in državniško zavest od narejene vljudnosti. Na volišca bomo šli z veselim obrazom in s cutom odgovornosti. Jože Strgar, 4. 10. 2017 ELECCIONES EN ESLOVENIA Co votar? Se acercan las elecciones presidenciales en Eslovenia, que están fijadas para el domin-go 23 de octubre de 2022. Los ciudadanos Eslovenos residentes en Ar­ gentina pueden votar: I. Personalmente en la Embajada de la Re-plica de Eslovenia en Buenos Aires II. Por correo, entregando el material reci­ bido completo y firmado III. En alg lugar de votaci en Eslovenia, en caso de encontrarse allí, previa presen­taci de la solicitud correspondiente. I. En la Embajada La mesa electoral estará habilitada entre las 9 y las 17 horas. Las boletas tendrán la lista de todos los partidos y candidatos, la manera de ejercer el voto es marcando el nombre del partido elegido. La dirección de la Embajada es Arroyo 880, piso 3, Buenos Aires. Todos los votantes deben usar barbi­ jo y presentar documento de identidad. II. Por correo Todos los eslovenos residentes en el exte­rior reciben por correo el material necesario para votar “por correo”, que consiste en las instrucciones y los formularios necesarios por duplicado (para utilizar en primera y segunda vuelta): boleta en blanco, tarjeta de votaci y sobre. Primero deben firmar la tarjeta de votación, en la que figuran sus datos. Si no adjuntan esta tarjeta, o no la firman, el voto es nulo. La boleta contiene un espacio en blan-co, en el cual se debe anotar el nombre del candidato por el que se desea votar. Por el momento los candidatos son 8, aunque a es posible que haya algún cambio en la lista definitiva. Habitualmente es una opción colo-car el nombre del partido por el que se vota, aunque esto no queda claro en las instruccio­nes recibidas, por lo cual recomendamos se­guirlas al pie de la letra y colocar el nombre y apellido del candidato. Coloque la boleta completa en el sobre más pequeńo que dice »Za glasovnico« y pegue la solapa. Adjunte al sobre peque la tarjeta electo­ral firmada y coloque ambos en el sobre gran-de que dice »Za gradivo« y que contiene la direcci del distrito electoral que recibirá su voto. Pegue la solapa del sobre. El sobre cerrado puede ser remitido por correo, o entregado en la Embajada de Es-lovenia en forma personal o por medio de una tercera persona antes del domingo 23 de octubre a las 17 horas. III. En Eslovenia Si se encuentra de visita en Eslovenia el día de las elecciones, puede votar directa­mente en el centro de votaciones de su elecci. Debe informar previamente, an­tes del 19 de octubre, a la Comisi electo­ral, a través del link. Una vez que haya registrado su solicitud de votar en Eslovenia, la Comisi electo­ral de Eslovenia se encargará de habilitarlo para que pueda votar en la mesa electoral seleccionada. SMRT, ŽIVLJENJE IN KULTURA Duhovna misel Na kulturo smrti nas je opozoril papež Janez Pavel II. Poslal je v svet sporocilni izraz, ki se je prijel na širokem polju razprav o sodob­nih izzivih družbenega, politicnega, ekonom­skega, kulturnega in predvsem duhovnega dogajanja v razmerah sodobnosti. Pojem sodobnosti danes premocno doloca globali­zacija in razkoraceni mediji. Propagando o svoji nujnosti si krepijo in širijo mediji sami že s tem, da je vsem na razpolago njihova mnogoplastna dejavnost in jih bralci ali uporabniki, kot se temu rece danes, jemljemo nekontrolirano resno. Ne opazimo, da nam nikoli ne povedo, kje so prekoracili mejo med porocilom in komen­tarjem. In v tem grmu tici zajec. Ime mu je manipulacija. Kdor ne pretehta vsega ponujenega s svo­ jim razumom, kdor nekriticno vzame vse za cisto zlato, je opeharjen. Kasneje si bo moral priznati, da so ga naplahtali. Verjel je, da je res, kar ni bilo nikoli res. Nevednost o pravi resnici je huda stvar, posebej ce gre za du­hovne dobrine, ki imajo znacaj vrednot in smisla življenja. Kako razlikovati in izlušciti iz sveta ok­rog nas, kaj je dobra smer in kaj ni. Gre za osnovno vprašanje, kako se pocutimo in znajdemo verni ljudje s svojim kršcanskim poslanstvom sredi našega sveta. Marsikoga vznemirja vprašanje, kako spoznati danes v casu in okolju znamenja kulture smrti in kulture življenja. V Nemciji spremljamo po­skuse dialoga med voditelji Cerkve in laiki v iskanju prenove na skupni poti (sinodalna pot). Zdi se, da je ta proces zastal ob vpra­šanju, ali Cerkev lahko preuredimo ljudje po naših predstavah ali naj obvelja izrocilo, ki ga je Jezus dal apostolom. Druga predstava je pobuda papeža Franciška o sinodalni usme­ritvi za vso Cerkev. Triletni ciklus ugotavljan­ja, kako je 'na terenu', se že izteka. Škofovske konference sporocajo v Rim izsledke raziskav in pogovorov z verniki. Upamo na smerokaze za vzajemno prizadevanje vesoljne Cerkve, ki naj bi povezale vse kristjane v želji in nalogi, da se oznanilo o Božjem kraljestvu širi tako, da ga bodo lahko spoznavali in razumeli vsi ljudje tega sveta. Tako tudi v Evropi in pri nas v Sloveniji. Kultura smrti je mnogoplastna. Umor nero­jenega otroka ali pomoc pri nacrtovani smrti hudo bolnega cloveka se omenja najpogo­steje kot mejna situacija. Prav tako mejna so razna preklanja na drugih podrocjih. Kultura smrti je tudi (ne)kultura, izražena z beseda-mi sovraštva. Sovražiti ljudi, s katerimi se ne moremo strinjati, je hudo nasprotje ljubezni, ki jo naroca najvecja zapoved judovsko-kr-šcanskega izrocila. Zelo veliko sovražne govorice je v socialnih medijih, v komentarjih, kjer se zapisovalci skrijejo za psevdonimi. Tega ni dobro pre­birati. Je zlocesto, maligno. Povzroca hitro rastoco bolezen, raka na duši, smrt zdrave pameti in miru v srcu. Ni malo casnikov, revij, televizijskih in radijskih oddaj, ki niso proste teh smrtonosnih virusov. Kdor hoce ohraniti mir svojega srca in treznost osebne presoje, naj preverja vse z Božjo besedo. Kjer sam ne najde odgovorov, naj se posvetuje, bere strokovne knjige, da dobi razgled iz tradici­je in cerkvenih dokumentov o vznemirljivih vprašanjih naše dobe. Slabe odlocitve nastajajo v nevednosti in dvomih. Jasnost in trdnost pridobi clovek v osebnem premišljevanju in molitvi. Janez Pucelj Naša Luc September 2022 STRAN 4 1. OKTOBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 2. oktobra ob 16.00 Srecanje molilk in molilcev Rožnega venca v Slovenski hiši 9. oktobra Obletnica v Našem domu San Justo 23. oktobra Predsedniške volitve v Republiki Sloveniji 30. oktobra Slovenski dan in obletnica na Pristavi PREGOVORI IN CITATI PROFESOR V soboto, 24. septembra, ob praznovanju Slomškovega dneva, so se dijaki Slovenske­ga srednješolskega tecaja ravnatelja Marka Bajuka in njihovi starši zahvalili profesorske-mu zboru za njihovo neutrudno in požrtvo­valno delo. Švicarski psihiater in esejist Carl Gustav Jung je zapisal: »S spoštovanjem se oziramo na naše sijajne ucitelje, s hvaležnostjo pa na tiste, ko so se dotaknili naših cloveških custev. Kurikulum je nujnost, toda toplina je življenjsko potrebna rožam in mladi duši za njuno rast.« Koliko hvaležnosti smo dolžni vsem ucite­ljem in profesorjem slovenskih šol in sre­dnješolskega tecaja za njihovo prostovoljno in nesebicno delo! Vsakdo se na »stara leta« še posebno spo­minja uciteljev in profesorjev, ki so nanj imeli poseben vpliv. Pisatelj Zorko Simcic se tako spominja profesorja slovenšcine Fran-ca Sušnika: »Pri njem ni šlo samo za reklo: Besede micejo, zgledi vlecejo. Ni samo go-voril, niti ne samo dajal zgleda, on sam je nekaj bil. Osebnost. Strog in zahteven, je pa kdaj stopil pred razred, se zacel pogo-varjati, nenadoma nam postavil vprašanje, ki ni imelo nobene zveze s slovenšcino. Ne­koc smo celo uro razpravljali o pregovorih, brskali po razlogih, za to, da pri med seboj še tako razlicnih in oddaljenih narodih na­stajajo pregovori, ki govorijo o istem spoz­nanju. Ob koncu ure nam je bilo jasno, da pac isti vzroki povzrocajo iste posledice in da obstajajo neki nenapisani naravni zakoni za to, da narodi pridejo do istih zakljuckov, ki jih po svoje izrazijo«. O profesorjih, uciteljih in vzgojiteljih je mno-go pregovorov in citatov: • Povej mi in bom pozabil. Pokaži mi in si bom zapomnil. Vzbudi mi zanimanje in bom razumel. (kitajski pregovor) • Ucitelji so bolj kot katerikoli drugi ljudje varuhi civilizacije. (Bertrand Russell, valižanski matematik, logik in filozof) • Ne ucite otrok s strogostjo, raje poskrbi­te, da se bodo na poti k znanju zabavali. Tako boste morda pri vsakem odkrili sled genialnosti na nekem posebnem podrocju. (Platon, starogrški filozof) • »Pridite do roba«, je rekel. Odgovorili so: »Strah nas je.« »Pridite do roba«, je ponovil. Prišli so. Potisnil jih je. In so vzleteli. (Guillaume Apollinaire, francoski pesnik in umetnostni kritik) • Uciti pomeni uciti se. (japonski pregovor) • Ni umetnost le vedeti o neki stvari, po­sebna umetnost je uciti o njej. (Mark Tulij Cicero, rimski državnik, pravnik in filozof) • Ucitelji odpirajo vrata, vstopite sami. (kitajski pregovor) • Za ucenje drugega je potrebno vec pame-ti kot za ucenje sebe. (Michel de Montaigne, francoski renesancni humanist, filozof in pisatelj) • Ali lahko kdo družbi sploh ponudi vecji dar, kot je ucenje in vzgajanje mladine? (Mark Tulij Cicero) • Bolj je treba zaupati tistim, ki poucujejo, kot tistim, ki ukazujejo. (sveti Avguštin, škof in cerkveni ucitelj) Pripravil: Jože Jan | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar