PROSVETA »»I UTO-VEAR XÖX. ItoU j« »100 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE m. im. m a» ,■> rfn.1 riilCACO. ILL.. TOREK. 2. JUNI. JEDNOTE UredalAkl la «pravni** >n«ni« aavr a Lawadala šn. L Off tee of PuWkatloa« • MST 8ouU Lawadala Ar%. * i i TaluphoM. BookwaU 4Ê04 CHICAGO, ILL.« TOREK, 2. JUNIJA (JUNE 2), 1936. Awptew for mailing at «»dal r»i> at Uf yesTlSM jar ta —tka HOI. A«t«< Ott », wSj «SsSm aa H Subscription |6.00 Ysarlj ÔTEV.—NUMBER 108 Nastop francoske socialistične vlade Japonsko (časopisje svajri Kitajce t "Odpor proti Japoncem pomeni samomor" Nova francoska zbornica se je sesla včeraj in da-nes stopi na krmilo Blumova vlada. Sociali-itični režim v Franciji je prišel na viharju velike socialne panike, ko val stavk poplavlja republiko, toda Leon Blum izjavlja, da bo njegova vlada kmalu naredila mir; uvedla bo sti-rideseturni delovni teden pvu, 1. junija.—Danes se je Jel k zasedanju novi francoski Bbment, v katerem ima ljud-fronta (socialisti, socialni ra-:i in komunisti) absolutno a. Današnja seja je bila in formalna, važna seja pride jutri, ko nastopi Blu-jva socialistična vlada. Leon Blum, vodja socialistične nkf, je rekel včeraj na kon-u svoje stranke, da je bila lina panika — val delavskih vk — katera je sledila denar-paniki, neizogibna, toda njego-vlada bo kmalu premagala te- S1 • v v v v * ■ • odisce sciti lastninske pravice Delavci in farmarji so še vedno "pozabljeni ljudje" I Blum je naznanil, da nova vla-bo takoj skušala uveljaviti urni delovni teden brez zni-Dja mezde. [ Dočim je na tisoče "okupacij-stavkarjev — delavci ne urte tovarne, temveč ostane-na svojem mestu, kjer pose-pojejo, igrajo na godala, ijo karte, čitajo itd. dan in ^t, tako da je nemogoče stav-zom zavzeti njih mesta — nje dni izvojevalo veliko zma-iin pričeli so danes z delom, se ji tisoči pripravljajo jutri na Itupacijsko" stavko; prizadete • nadaljnje kovinarske tovar-iv indstrijskem obroču naoko-[ Pariza, ladjedelnice v pristalih mestih in druge indu-ije. [Vse prizadete tovarne so spre-njene v ogromne stanovanj- hiše, koncertne dvorane in ilnice. Stavkarji prinesejo s oj Rlamnice in blazine za roočevanje, žene jim pa dona-: jedila. Med stavkarji je » disciplina: nihče ne sme »ti kakšno «kode in nihče ne piti alkoholnih pijač v to-mi, dokler je "okupacijska" »vka v teku. je na včerajšnjem zbo-fsnju socialistične stranke od-zanikal vesti, da je on ne-kien Kerenskij, ki pripravi rto francoskemu Leninu. "Nazadnjaško časopisje me P»j» Kerenukiju, ki ima spa L' 'fnmom. toda jaz lahko za-"iv,m francosko javnost, da ; Mjcialiatična vlada ne bo *n*kiJ 'n Francija sploh ni-,'fnina, kateri bi ga naslc-¿J? rekel Hlum. »*ialistični disidcnti, katerih r fjvi ziK,mici približno 50. so da bodo podpirali Blu-vlado; prav tako so se iz Ia P"V»ro Trockijevi ko-kat4,rih je deset. Prvo 7a,!"' " ^upnici novi vla-J: bodo obnaša- ^'radiknlcUeboio nam-•Mni volilnemu progra-fronte. [e^no,f diktature v Argentini ji Air* trar ■ Arg., 1. jun.— '»nta konservativ Ar/cntiniji je si-manifest, v kate-l tat uro te fronte, i povratek lsvi> *do. Levičarske • l*'ražene v re ' 0 -o zmagale pri a' Manifest dea-1 ".« d drugim, da 1 pravica, katero ' • mase, je po-f '» t zdravo poli-demokracijo v zato (Mitrehna 'na doU. v kateri "■v••'in,, mu** pod« 'T,y ^itr... z koriM'rvativci '' diktaturo v Waahington, D. C. — Kadar rudarji zastavkajo, je to vmešavanje v zadevo meddržavne trgovine, ampak če ameriški kongres sprejme zakon, ki naj bi preprečil stavke v premogovnikih z ureditvijo in rešitvi jo spornih» vprašanj glede mezde in delovnih ur, je to invazija državnih pravic — kršitev določb federalne ustave. Razbijanje rudarskih stavk je splošna zadeva, določanje mezdnega standarda in delovnika za rudarje pa je krajevna zadeva. To stališče je zavzela večina federalnega vrhovnega sodišča, ki je razveljavila Guffeyjev zakon vladne regulacije industrije mehkega premoga. Ameriška vlada lahko protektira lastninske pravice, ne sme pa ščiti lju di pred izkoriščanjem. Vrhovni tribunal je naglasil slično stališče, ko je proglasil farmski zakon AAA za neustav nega. Njegova zadnja odloka pomenita, da delavci in farmar ji nimajo nobene zaščite v federalni ustavi, čeprav ni v u stavi določbe, na katero se bi mogla opirati večina vrhovnega sodišča. Odloka glede Guffey-jevega in farmskega zakona predstavljata le mnenje večine članov sodišča, kako je treba tolmačiti federalno ustavo. Večina je v obeh odlokih na-glasila omejitev, uključene v ustavi, katere kongres ne sme prekoračiti, ni pa omenila, da ista ustava tudi omejuje oblast federalnih sodišč, med temi oblast vrhovnega tribunala. V ustavi ni nikjer rečeno, da smejo vrhovni tribunal ali druga federalna sodišča razveljaviti v kongresu sprejete zakone. Vrhovno sodišče je uzurpira-lo oblast pred 130 leti .in jo stalno zlorablja. Sedaj je ponovno odločilo, da kongres ne more sprejemati zakonov, ki bi zaščitili blaginjo ameriškega ljudstva. Nobena druga država v kateri je le nekaj demokracije, ne tolerira take justične av-tokracije, kakršna je v Ameriki. Ameriško ljudstvo lahko podvrže kongres in predsednika svoji volji, če hoče, toda v svoji hiši ne bo gospodar, dokler ne bo federalnim sodiščem odvzelo oblasti, ki so jo uzurpirala, da ne bodo mogla razveljavljati v kongresu sprejetih zakonov. Domače vesti Obiski Chicago. — Dne 1. junija so obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete: Louis Vidmar, Benld, 111., sin tajnika društva 356 SNPJ, in Mike ter Elizabeta Gerbec iz Paname. III. Obtožen poneverbe Pittsburgh, Pa. — Tukajšnja Post-Gazette poroča, da je bil zadnje dni po federalnih detektivih aretiran Anton G. Zubak v Sharonu, Pa. Zubak, ki je aktiven med hrvaškimi domobranci (fašisti), je obtožen, da je poneveril vsoto $3600 v McDowell National banki v Sharonu, v kateri je bil uposlen. Dva nova grobova v Calumetu Calumet, Mich.—Zadnje dni je umrl Nikolaj Vranešič, star 55 let In rojen v Adlešičih pri Crnomolju v Beli Krajini. Stanoval je v Mohawku, kjer zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri, v Jolietu pa brata.—Dalje je umrla žena Matha Čopa na Ta maracku, stara 44 let in doma iz Lokev na Hrvaškem. Poleg moža zapušča dva sinova in tr hčere. Is North Chicaga North Chicago. — Apolonlja Ogrin, žena večletnega prvega nadzornika društva 14 SNPJ, se je moral» podvreči težki opera cljl. Upati je, da kmalu okreva. —'Thomas in Mary Troha «ta obhajala'25 letnico svojega za konskega življenja. Troha je večletni nadzornik društva 14 SNPJ. ITALIJANSKA PROPAGANDA V PALESTINI Tientsin, 1. junV—Japonsko časopisje je včeraj posvarilo Kitajsko pred katastrofo, ki bo sledila, če bo Ae nadalje vodila opozicijo proti japonski armadi v severni Kitajski. To svarilo je bilo izdano po eksploziji bombe, ki je rasdejala železniški moat. Japonski tisk je soglasno proglasil ta nasilni Čin za sabotažo proti japonski armadi v severni Kitajski. "Eksplozija rambe je uatvarila situacijo, ki , e bolj nevarna ko ona v času >oksarske vstaje,0 pišejo japonski listi. "Vaak poskus razbi-anja japonskih vojaških vlakov pomeni aamomor za Kitajske." Japonsko časopisje je posvarilo tudi kitajske študente, ki so razglasili protijaponsko stavko in uprizarjajo demonstracije proti japonski oboroženi sili, (atera je invadirala severno Kitajsko. Japonski viri daljo naglašajo, da so Kitajci razstrelili železniški most, ker je Tokio poslal nove čete v severno Kitajsko. Kitajske avtoritete so na to obdfllitev odgovorile, da so Japonci položili bombo, "da tako ustvarijo incident, ki naj bi opravičil njihove militaristične aktivnosti." Kitajski tisk napoveduje u-sodne dogodke ta a političnem pozorišču severne Kitajske v zvezi s manevri japonskih mili-taristov, katerih cilj je razkosanje Kitajske, ker hoče Japonska dobiti kontrolo nad sever-nimi provincami^* Kitajske avtoritete so v zadnjih dneh ojačile policijske oddelke, ki straŽijo šole in javne urade v mestih. Arabski voditelji nočejo preklicati proti-židovske stavke NOVA MOBILIZACIJA V ITALIJI Srbski štavkar ubit v boju 9 policijo Belgrad, 1. jun. — Eden štavkar je bil ubit in več drugih ranjenih v bitki med policijo in stavkujočimi stavbnimi delavci zadnjo soboto. Okrog 10,000 stavbnih delavcev v Belgradu j« zastavkalo in hoteli so demon »trirati, ko jih je policija napadla. Nov grob v atari domovini Rillton, Pa.—Mary Potisek članica društva 683 SNPJ, prejela Žalostno vest, da je na Bregu pri Litiji umrla njena pol sestra Marta Puhar, roj. Po-nebšek in stara 48 let. V Ame riki zapušča plobrata in poise stro, v Ljubljani pa dva sinova Smrt za opeklinami Waukegan, III.—Joseph Bar le, star 33 let, je zadnji teden umrl za opeklinami, ki jih dobil pri delu v tovarni. Zapu šča mater, dva brata in tri se stre. Smrtna nesreča na farmah Hayes, So. Dakota.—Martin Hlebanja, star 67 let in doma iz Jezerskega nad Kranjem na Gorenjskem, je bil pred kratkim ubit pri avtni nesreči. V Ameriki je bil 83 let in od teh je 28 let prebil na farmi, na kateri je redil živino. Tu zapušča brata in nečaka, v starem kraju pa dve sestri. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg.—V tukajšnji jugoslovanski naselbini je policija aretirala 51-letnega Matijo Stipčiča. ki Je s "copranjem zdravil" ljudi. V svojem stanovanju je imel nekak oltarček, pred katerim so morali njegovi bolniki poklekniti, on Je pa plesal okoli njih in z raznimi ta-jinstvenimi besedami "izganjal bolezen" iz njih. Zanimivo je pa to, da je bilo dosti naših ljudi, ki so mu zaupali svoje zdravj in denar. Stipčič je Iz Dalmacije. Letalo padlo na hišo; petnajst ranjenih Chicago, 1. jun. — Potniško letalo s 15 osebami, 12 potnikov in posadka treh mo4, ki je prišlo sinoči ob desetih iz Newar-ka, N. J., se je moralo zaradi prehude nižine spustiti na tla predno je prispelo na letališče. Pilot Je iskal prazno stavblšče in našel ga je na naslovu 6046 So. Kilbcjuirn ave„ na jutnl strani mesta, toda letalo je posnelo sosednjo hišo, kateri je odtrgalo kos strehe. To je pomagalo, da je bil padec nekoliko olajšan in vseh petnajst je bilo le lahko pobitih. Jerusalem, 1. jun.—Angleška policija je sinoči naznanila, da je odkrila veliko število v italijanščini tiskanih letakov, ki naglašajo, da ao židje komunisti in sovražniki Evrope. Policija smatra to za dokaz, da Italijani podžigajo Arabce, naj vstra-jajo v svojem boju proti iidom v Palestini. Vodilne britske avtoritete so se včeraj sestale na posebni konferenci, na kateri so rat-pravljale o korakih, ki naj bi ustavil izgrede med Židi in A-rabci, kateri so izbruhnili pred sedmimi tedni in se Ae vedno nadaljujejo. Poleg vojaiklh častnikov in policijskih urudnl kov se je konference udeleftll tudi admiral Dudley Pound, poveljnik angleške bojne morna rice v Sredozemskem morju. Trije Arabci, med temi «na ženska, so bili včeraj ubiti Jafi, ko je policija otvorila o-genj na izgrednike. 2id Kram Borshadt, ki je prišel is Nem ¿ijo v Palestino, je bil umorjen v Lifti, predmestju Jeruzalema V tem predmestju je bila ubita tudi neka ženska, ko so Arabc naskočili skupino Židov. Arabski odbor, ki vodi prot židovsko «tavko, se je včeraj sestal na izredni sejf, na kateri je odklonil poziv vrhovnega brit skega komisarja v Palest in glede ustavitve generalne stav ke, ki traja že od 10. aprila Istočasno so zborovali fcupan arabskih mest, ki so se iarak za nadaljevanje stavke, da tako pokažejo angleškim oblastem da bodo vztrajali v protižidov ski kampanji. Novi protižidovski izgredi so včeraj izbruhnili v Jafl, He-bronfu, Jeninu, Nablesu, Rahle-hu in Tulkaremu. Arabci so navalili na židovske trgovine, jih oplenlli in potem zažgali. Policija, ki Je zastražlla Židov-sko naselbino A in Harld. j« pričela preganjati arabske o-strostrelce, ki se skrivajo v bližnjem gorovju. • Francoska straža ob meji Sirije je včeraj zasegla nad tisoč (Dalj« na t. it rani.) 'Tretja stranka' IODBORINDUSTRIJ- »plavak po vedi ske ORCANIZACI-"ïtœss: ie|JEDOBILULTlMAT Chicago, l. jun. — Zadnja dva Raakol med organizira- dni so v hotelu Morrison zboro- nim delavstvom se vali voditelji in predstavniki- povečal gibanja za ustanovitev nove _ tretje stranke". Konferenco je v r uit c nrilfl rt NI 11 sklicalo vodstvo farmarsko-de- ^ * ^ avske stranke v Minnesoti in na-1 KOMENTAR vsočih je bilo okrog 60 sboroval- cev, vštevši socialiste, ki so bili I Washington, D. C., 1. jun.-e opazovalci, in komunist«. Več Vest is sanesljlvih virov se gla voditeljev tega gibanja, med te- si, da namerava isvršni i*ibor mi profesor Douglas s člkaške Ameriške delavske federacije su univerze, se je odstranilo s kon- spendiratl devet najmočnejših erence, ko so isvedell, da so bili unij, katerih predsedniki so čla tudi komunisti povabljeni. nI Odbora za industrijsko orga Konferenca je bila brez vsake- nizacljo. Te unije imajo nad mi ga konkretnega uspeha. Nasvet, HJon članov, ki je menda prišel od newyoréke- «rupa, ki sagovarja načelo po ga kongresnika Marcantonlja in kUeiitç unionisma in kateri na detroitskega sodnika Edwarda Muje William Green, predsednik Jeffriesa, da se prihodnja kon- ADF, Je namignila, da raje Izgu-ferenca vrši v Detroitu najkas- W tretjino svojega članstva in ne je 6. septembra, je bil odklo- h*»ke dohodke, kakor da bi sklenjen. Končno so sklenili, da "le- M« kompromis i Odborom za in tos ne bo nič s tretjo stranko", duatrijako organizacijo. MinnesotskI governer Oison je «Nji hoče imeti poklicne uni poslal zborovalcem brzojavko, v J<* tudi v Industrijah masne pro kateri je apeliral, naj ne sklene- M«Je. kar Je issvak» konflikt jo ničesar, kar bi škodilo Roose- m<,o odvzel Je čar- gimi besedami so direktno in In-M*;/, ULm v,,r**rnJuA b<) direktno vsi odobrili kandidatu-1 Izvijal» konvencija Ameriške ro predsednika Rooeeveltal Revolucija v Ni- karagvi se širi Rebeli naskočili predsednikovo palačo Avstrijski kancelar spet od romal v Rim Dunaj, 1. Jun.—Po Dunaju se je raznesla neuradna vest, da Je avstrijski kancelar fiušnik spet odpotoval v Rim k Mussoliniju in papežu po nove informacije Nova ladja t4Oueen Ma-ry" ni posekala rekorda New York, 1. jun.—Prva plov-U angleškega pamika Queen Mary, ki Je priplul danes zjutraj v New York, Je trajala štiri dni, 12 ur in 16 minut. Francoaki parnik Normandie ima torej še vedno rekord najkrajši' plovbe čez Atlantik. Quwn Mary je morala ustaviti svojo brzino včeraj, ko Je 11 ur plula »kozi gosto meglo in to je vzQ»k. da to pot ni posekala Normandieja. delavske federacije. Za odvietje čarterja In isključltev Is fede-racije Je potrebna dvetretjlnska večina na konvenciji oddanih glasov. Upanje, da se Iki spor med Zagovorniki poklicnega unionizma in Industrijskega unioulzma izravnal. je izginilo, ko Je l«wi-sova grupa naznanila, da se ne bo pokorila odloku eksekutlve ADF, da mora biti Odbor za Industrijsko organizacijo razpu-ščen. Lewl»ovo gru|»o tvorijo močne Managua, Nlkaragva. 1. Jun. — Vojaška revolta je sinoči zajela tudi glavno mesto. Re beli so naskočili predsednikovo palačo, toda lojalne čete so Jih rudarska, ki šte prisilile na umik. V s,h,padu *članov, Amal^rnated e bilo mnogo ubitih in ranje- Uothliig W.»rk«ra. Ii»leri.atl«».ial natančno število ni'Ud,M <'ttn,,,,"t VVorkers, tla- nih, toda znano, Prebivalci glavnega mesta so alarmirani, čeprav vladne avto ritete trdijo, da Je kontrola nad mestom še vedno v njihovih rokah. V času, ko so rebelnl člani narodne garde naskočili pa Isčo, sta se tam mudila predsed nik Juan H. Sara** in M. Ar îâs y >AA r "Alio il ne »taja v tej deželi, »kaj ae ne »rneS tja, odkod" •I prišel!" karnka, uniji oljnih In stekl*r-sklh delavcev, klobučsrska, kovinarskih rud*rjev In tekNtilna. Washington, D. < ., (fF)— Predsedniki devetih mednarodnih unij, ki tvorijo Odbor z* Industrijsko organizacijo, *o bili formalno obveščeni o odloku ek« *ekutive Ameriške delav*k»t f*. deradje, ki zahtev» razpustitev fuello, kl g* Je Saca*a Izbral za . » predsedniškega kandidata pri M* organizacije. Pismo vsebtijo. iirihodii i Iii volitvah. če grožnjo, d* bo ADI« odvzH* prihodnjih volitv«h. Drug* bitka m» Je včeraj vr šila v bližini Campe Marte, v kateri je bilo tudi večje število ubitih in ranjenih. Lojalno vojaštvo Je po tej bitki zasedlo *tr*tegičue pozicije in *e pri pr*vilo, dM odbije nadaljnje na skoke rebelev. Jose Mariu Moncaua, bivši predsednik, Je bil med reMI, ki so naskočili predsednikovo palačo. Vojaška revolta Je Izbruhni čarter devetim mednarodnim unijam, če se ne bodo pokoril« odloku, je natlovil načelnikom teh unij (ieorge M. Harrieon, predsednik br*tovščiue železniških klerkov, iMHlpIsall p* ao k* on, eU že zasedli, med temi glavno pristanišče Minefields. Diplomat Je Združenih držav, Mehike in držav centralne A-merlke ao včeraj apeliral! tako na vlado kakor n* relieUi, naj «e »|Kir*zumeJo in ustavijo so-vražnoetl. Argentinija zahteva skupščino Lige narodov Zeneva, I Ju". Vlad* n-publike Argentinlje v Južni A» merlkl Je zadnje dni predlagala, naj ae še ta meaer skliče izredno tasedanje »ku|iščine narodov s namenom, da ae čim |»rej reši vprašanje Abtsinije. Imenovan na Januarski seji « k »ekutlv«' Ameriške delavske fe-derarlje k1 t- )e vršil* v Miš mijo, Fla. Deal besedilo ultimata nI bilo objavljeno, s«« Je vseeno izvede In, da Je |M»t»ovno |*Mid*rilo o* sto-procentno proti Rooneveltu, ksteri ¡nt njegovem mnenju sili nekam me<| ekntremnc socialiste in komuniste. Vftakdo, ki ve, kaj je socislizem. se morit smejati naivnemu fajmoštru. R<»o*evett je toliko aonaliftt, kolikor je Ckiughlin profesionalni ateist! Nas že saiiava zadrega ('oughlinoviH slovenskih bacilov. Na primer backi okoli Cleveland ske Ameriike Domovine, ki »o pred dvema letoma noveli - kakor pijamVkt ki se dere v krčmi — ds father C-oughlin stoji načelno do neba visoko nsd drugimi temljaiti, so te pred več tedni obrnili plašč po vetru in dane« "fa thra" radontno pikajo. S«mi morajo jenti svoje prejšnje Uaharije! največji ekonomnki in s»tali. ki so na»edli, »pregledajo p« zdaj. ko je 'father" odprt«» naznanil, da bo delal ttafaln naivrčjim ekonom skim i burbofteem — reakcionarnim republi» kancem Vsaka stvar ima svoje meje in coughlinisem jih ima tudi. Glasovi iz naselbiti Mister Greea in farmarji "" Willard, Wia.—Peto leto že poteka, odkar se farmarji borimo za sprejetje Frazier-I^m-kijevega načrta, potom katerega bi zadolženi farmarji dobi h denar na nizke obresti, kar bi v resnici pomagalo večini farmarjev za obstanek. U ver jeni smo bili, da ga sedanji kongres odobri. Tudi bi ga, toda v naše veliko razočaranje je prišla pro-palica v osebi mistrs Greena, delavskega voditelja in ta ignorant se je predrzni! protestirati ▼ imenu ameriškega delavstva ter tako preprečil, da je omenjeni načrt kongres zavrgel. fle celo oni kongresniki, ki ao bili per ur prej za, so potem glasovali proti. Kaj moremo mi farmarji pričakovati od delavcev, ako bodo imeli takt izdajice za avoje voditelje, potem tudi hi upanja na tretjo stranko. Green noče slišati in vedeti, da delavec in farmar sta oba enako izkoriščana po kapitalistih, edino a .to razliko, da delavca, ko dopolni 46. leto svoje starosti, ne marajo več v tovarni, farmar pa lahko dela tudi če je 80 let atar. Mister Green je v svojem protestu trdil, da se bi iivila podražila, kar pa ni res. In če se bi podražila, potem bi bila Gree-nova dolžnost, da se požene za delavce za višje mezde. Tako pa hoče Green delavcem nekaj dati na račun farmarjev. On bi moral vzeti tam, kjer je dovolj. Ako bi Frazier-I^emVljev načrt postal zakon, bi nam farmarjem prihranil milijone na obrestih in zato bi ne bil delavec niti za en penij prikrajšan, kajti to bi mi sami izplačevali. Pač pa bi bilo obratno, ker farmarji potrebujejo še za milijarde strojev, in avtomatično bi prišel naš denar nazaj k delavcem v tovarne. Green je argumentiral, da se bi podražila živila. To lahko vsak priprost delavec zanika. Recimo, da nam farmarjem ni treba plačati nobenih obresti. Ali ne bi mi farmarji naše pridelke prodajali po nižji ceni? To mora vsak priznati, da bi jih. in tudi Green to ve, toda on se Je dal potegniti, kajti kapitalisti pač vedo, kje se je treba oprijeti. Oni se boje tretje stranke. In tako so Greenu diktirali kako mora nastopiti proti farmarjem. S tem pa je zadal krepko zaušnico Farmer-Labor stranki, naši kongresniki pa si ga bodo dobro zapomnili. Green bo imel na svoji vesti tisoče in tisoče družin, ki bodo izgubile svoja do-movja. to se reče: milijone ljudi, ki ne bodo imeli strehe. Pa kaj njega to briga. On je dobil svoje in kapitalistom je ustregel, ml farmarji pa bomo gledali, da bomo podprli tistega, ki bo v resnici za nas. IV-lavska dolžnost pa je. da take starokopitneže pošlje na počitnice za vedno! V pondeljek 25. maja se je imela vršiti obravnava Franka Ujkovlča. ki je 18. marca t. I. ustrelil svojo ženo in 3-letnega sina. Sodna dvorana je bila polna občinstva, sevedn večinoma iz Wi!larda. V naše začudenje pa je sodnik naznanil, da ne bo noliene obravnave, ker so obtožencu trije zdravniki spo-tnali, da ni pri zdravi |>ameti, in takoj aaalednji dan ao ga odpeljali v državno bolnišnico. To je bil velik udarec za njegova dva odvetnika, ki sta nameravala pobrati vse še itak nesrečnim otrokom Kaj lH>sta odvetniku sedaj ukrenila, se ne ve, kajti advokati so zviti in brez usmiljenja. t Te nam je v dober zgled, kaj taki ljudje hočejo. Dolinoet zadevnega odbora in nas vaeh je, ake se bodo drznili vzeti «li zarubiti premoženje otrok, da se Jim to enostavno prepreči, zabrani, pa naj bo tako alf tako. Sedaj smo farmarji tako zaposleni, da smo na Hooaevelta popolnoma pozabili, četodi nam bodo dali na jesen tak bekšiš, da ga sami ne razumejo. Ako bomo sadili in sejali, bomo dobili, če bomo uničili, kar smo zase jali, bomo zopet dobili. Da, da, dobili smp že in še bomo . . . Matt Bombach. Doba piknikov Waskegaa, IIL — Vročina je pritisnila, jaz sem se pa zmislil na minulo zimo in mi je takoj nekako odleglo. Nekako o novem letu—bilo je pod ničlo mraz—smo prhali in se davili: "To Je največ kar moremo zdržati." Pa je padlo iivo srebro 30 in še več pod ničlo, in ko je nekoliko odnehalo, tako da je bilo nekako 10-15 pod ničlo, tedaj smo rekli: "A, danea se pa ie da dihati! Da bi le ne bilo hujšega." Pa je zopet pridrvel mrzli val s severozapada. Ves popoldne in celo noč je noail suhe, goste snežinke. Opoldne se Je stemnilo tako, da sem moral prižgati luč in je izgledalo, da se ne bo nikdar več zjasnilo. Naslednji dan je bilo pred hišo 8 do 4 čevlje snega. No, in kaj potem? Nič. Potrpi te, da vam povem vse. Danes je nekako koncem maja, to je pet meseeev od tistih 80 pod ničlo, vročina je pa 86-98 Fahrenheita. Pa že zopet pihamo in bežimo v senco. Le potrpite, takoj boste vedeli, ta kaj gre. Na 21. junija bo piknik s o* kluba št. 46 J8Z. i Nočem bi^i prerok, kakšno vreme bo 21.' ju nija, ampak, če je že danes 93, tedaj bo 21. junija najbrž 115 ali 126 vročine. In to vam je vročina, ki jo je težko zdržati, ako ste doma. Baš zato vabimo vse rojake—seveda ženske in moške, da se že zdaj pripravite za naš piknik, ki se bo vršil na Stanovnikovi farmi. Na isti farmi smo imeli tudi lani piknik. Ni daleč od W«ukegana in sence je dovolj. Vršile se bodo razne tekme. Ti bodo balinali, drugi pa re-Aetali svetovne probleme. Več o tem pikniku pozneje. M. Judnič. Razno iz metropole Kuclid. (Cleveland), O. — Prt-gibno pošiljam polletno naročnino za Prosveto in sem se obenem namenila napisati par vrstic v naš priljubljeni dnevnik. Dopisi ao iz naše naselbine res redki, čeprav nas je dosti Slovencev tukaj. Kar se tiče dela, še ni preslabo. Oni, ki ne delajo v tovarnah, delajo večinoma pa pri VVPA. Koliko časa bo to šlo. Je Httks kaie naval »e* »orAke policije aa mornarje, kl ■lavkati aa parnlke Virgiaia. Baron Pompeo Aloiei (desno), reprezentant italijanske vlade v Ženevi. seveda uganka. Meni se dozdeva, ko bodo enkrat predsedniške volitve za nami, bo tudi delo prenehalo in mizerija bo še večja kakor je bila zadnja leta kriae. Ljudje pač nočejo spregledati in voliti take, ki bi delali v prid delovnemu ljudstvu. Praznik kinčanja grobov je za nami. In kakor druga leta so sorodniki tudi letos ozalšali grobove s cvetjem in mnogi dajali tudi za maše. Od vsega tega sta imela koristi le dva — zvetličar, ki je prodal cvetlice za visoko ceno, in duhovnik, ki maše bere. Pokojnim seveda vse to nič ne koristi. Ker sem pri tem, naj omenim dogodek pred osmimi leti, ko je umrl moj pokojni mož. Bil je zvest naročnik Prosvete od vsega začetka in naprednega mišljenja. Le škoda, da je moral v prerani grob. Bil je civilno pokopan. In tukaj je tisto, kar sem hotela omeniti — civilni pogreb, ki je bil menda prvi v naselbini. V nasprotnem taboru so se penili od jeze, ker me niso mogli pregovoriti, da bi ga dala pokopati po katoliško. ' Držala sem mu dano obljubo in izpolnila zadnjo ieljo. Naj mu bo blag spomin. To sem napisala zato, ker se tako rado zgodi,- d4 pokojnika, ki ni nikdar hodil v cerkev, nesejo v cerkev proti njegovi želji. Svoj dopis naj zaključim z zahvalo SNPJ, katera mi je točno izplačala operacijsko in bolniško podporo. Čeprav sem članica šele dve leti, sem že morala iskati pomoči pri naši dobri SNPJ. Zatorej, dragi čitatelj, če nisi še pri nobeni podporni organizaciji, pristopi k Slovenski narodni podporni jednoti, dokler je še čas. Ona je naša najboljša pomočnica v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. Končno se zahvaljujem tudi mojim prijateljicam za dano mi pomoč in darila v moji bolezni. Tudi jaz sem spoznala resničnost pregovora, ki pravi, da šele v nesreči spoznaš pravega prijatelja. Mary Dedič. 460. Konferenca za fsrmamko dela v-ako stranko Detroit, Mich. — Po več ko šestih letih krize in stalne brezposelnosti smo prepričani, da so prasne obljube starih strank, demokratske in republikanske, odprle oči vsakemu farmarju in delavcu. Vsak je lahko spoznal, da sta obe stranke »luxe veleposestnikov, industrialcev in bankirjev. < Delavski razred ne more ničesar pričakovati od njih. Brezposelnost je postala stalna v tej deželi. Za siromaka to pomeni stradanje, bedo in glad. Mi se ne moremo in ne smemo več zanašati na druge za izboljšanje položaja, marveč se moramo sami zavzeti in postaviti Ustne kandidate Za Will, U k rs j no in mestne urade. Osvojiti si moramo lastno platformo in se organizirati v farmarsko delavaki stranki. Dne 19. aprila se je vršila v okraju Wayne konferenca delavskih unij, farmarskih, cerkven Jaških. prosvetnih, poli-ličnih in kulturnih organizacij, ta konferenes. katere se je u-dsUiilo nt organizacij z 222 delegati. Je ustanovila po obširni razprsvi farmarsko delavsko stranko ta (»kraj Wayne.! Potrebno je, da se ji pridružijo vse delsvske organizacije. Na aprilski seji je društvo Zvezda št. 351 HBZ po poročilu svojih zastopnikov o tej konferenci izvolilo posebni odbor petih članov. Temu odboru je naložilo, da skliče v najkrajšem času obširno . konferenco vseh hrvatskih, srbskih in slovenskih organizacij brez razlike na politično, versko in nacionalno prepričanje, da se vzame v pretres farmarsko delavska stranka. Tu konferenca se bo vršila v soboto, 20. junija, ob 7:30 zvečer v Hrvatskem domu na 1329 E. Kirby ave. Poziva se vsa bratska društva, klube ali skupine, da izvolijo po dva delegata, ki bosta vas zastopala na tej konferenci, Pripravljalni odbor bo podal obširno poročilo, slično tudi zastopnik centralnega odbora okrajne farmarsko delavske stranke, nakar bo sledila disku-zija. Vsi delegatje bodo prejeli platformo nove stranke, katera je bila sestavljena po odboru 60 članov. Torej ne pozabite na to konferenco in sigurno pošiljite svoje zastopnike. Za pripravljalni odbor, i ¿oni* (¿olich, predsednik, John Kimac, tajnik. Italijanska propaganda med Arabci v Palestini (Nadaljevanj« a 1. strasl.) pušk, katere so bile namenjene Arabcem v Palestini. Ženeva, 1. jun.—Posebna komisija Lige narodov se bo danes sestala ha tajni seji, na kateri bo razpravljala o apelu židovske agenture za Palestino, naj dovoli povečanje izseljevanja Židov v Palestino, da bodo ti potem lahko ustavili arabske napade na židovske ' naselbine. Apel tudi poudarja, da arabski napadi ne bodo preprečili gradnje nove židovske domovine v Palestini. Rim, 16. jun.—Fašistične avtoritete so naznanile, da bodo mobilizirale armado več milijonov mož do 16. junija, ko se bo utvorila seja sveta Lige narodov. Ta armada bo poslana na severno mejo, ker ,hoče Italija (Hikazati Ženevi, da je pripravljena Ha vse eventualnosti v slučaju, .da se bo svet Lige narodov izrekel za nadaljevanje boj kot ne akcije proti fašistični državi. m y torek, 2. £25*4, Albert i. Pamaee, «Mavftfcl ptaitetj. v oblasti dvesto družin Med Klavnimi programom točk,» . cosk« «ocialietiine «tränke, ki bo m! kor v« k*, vlado v Franc i j i je reon^*" * Francoske banke. T. »vod. £ ^ ^ potrebuje v«ak« vlada, je dan, , LJ™*» kot xaaebna druiba. ki utegn* vUi ae ne strinja, delati vedka„.,ke ^ Ae»t» ie storila. Sicer ima u bank/lLi*1 000 delniiarjerv. toda 90 Ä^« nima ve« nego po pet delnic i,. pruviU i; __ ">• stoletja in' „0 ^ Napoleona, prrera komula, določaj« bej-ed, na «lavni skupini san,0 u £ niiarjev, ki «o lastniki najveijega * nie. O.UH detaitarjl pobirajo "v^J* majo pa nobene beaede. Od tod tudi S.! «ena krilatica frankih .oeiZov Ä ^naa^200drUiin- stokracije. "Visoka aristokracija je v n,vJ skupščini Francoske banke naAla 8vojo\Ü njo zbornico," je pisal nekoč neki list ^ nimivejše je pogledati v ustroj banke.' Med naloge glavne skupščine spada to izvoli 15 "regentov," ki sestavljajo »kupno' guvernerjem in dvema podguvernerjema i tri imenuje vlada) upravni svet, ki vodi vt posle banke.' Med petnajstimi regenti mort biti trije davčni uradniki, pet pa je zastopi kov industrije in trgovine. £e dolga leta je navada, da izvoli glavi skupščina poleg treh uradnikov po šest veleii dustrijcev in šest zasebnih bankirjev za reg« te. ' Med bankirj i srečamo imena RotschiL Hottinger, Neuflize, Mallet, Mirabaud in Wei torej predstavnikov velebank, ki nosijo njih« va imena razen Weila. Ne nahajamo jih pa« mo danes temveč deloma v vsakem upravna svetu od ustanovitve banke. L. 1800. je eden izmed .Malletov regent in v 136 letih, so vmes, se je regentstvo brez prekinitve p dedovalo na 12 Malletov. Kralji, cesarji, repi büke so padale v tej nemirni dobi v Franci, upravni svet Francoske banke pa je bil »tali počivajoči pol v begu pojavov. Skupaj s seit mi veleindustrijalci predstavlja šestorica sebnih bankirjev naravnost ves kapital Frai je. Po neki statistiki iz lanskega leta je in teh 12 gospodov položaj upravnih svetnikov 95 podjetjih, to je velebankah, železniških druš bah, veletovarnah, kemičnih podjetjih, zavan valnih družbah, v oboroževalni industriji, riti nikih, veletrgovinah itd. Vlada zmore s svojimi tremi zastopniki malo proti ostalim dvanajstim regentom. Pi glasovanju odločuje navadna večina, tako 4 morejo ostali gospodje brez nadaljnjega pobil glas guvernerja in obeh podguvernerjev. S cer ima guverner pravico veta, a to prav» mu je težko izvajati. Po štatutih mora imH namreč 100 delnic banke, podguvernerja pa pi 50. Delnica pa stane 10.000 frankov, kar pome ni, da bi potreboval guverner milijon franku oba podguvernerja pa po 500.000 frank«» Možje, ki jih vlada imenuje, razpolagajo le i ko s tolikšnimi vsotami, zato si jih morajo ii posoditi. Regenti radi priskočijo na pomoii posojilom—a na ta način postanejo guveral in podguvernerja odvisni od njih. Ce bi deli kakšne težave, jih ostali lahko pritisnejo dolg, onaAa i * ljo, da bi se ves sistem francoske banke prt ustrojil. Misli o ljubezni Madianki na}>Ual Ladislav Ukot<* Ljubezen? Sleherna ljubezen živi od ^ začetkov. Od prve pesmi. umrla. Tudi če zaljeblje«** »e ne vesta. Ijub«en ie ve. y Najgloblja laž (v ljubezni* ni tisti», tajjj vemo partnerju nego kar samemu s .-m JJJJ mo. In na uho zašepečemo. Zsksj. »J nec najrajši samega sebe slepari m najraj-i samemu sebi verjame. Najlepša opravičba ljubezni M (U nje rodila umetnost r Ljubezen - je rekel I* je edina mdtnoat M davojitev t"*™ jih ni moči kupiti c denarjem. «•ksteri i * o Nekateri ljubijo s srcem, n« ni. nekateri s čuti, n^ksteri r , sleparji, ki ljubijo tudi s prszn.ro • ^ praznimi možgani, s prazno denam Genij, ki bi znal ljubiti s prstno se še ni rodil. » * . (SU• * Ta zbira denar, da si naprav st ost vari podjetje, tretji, da n * Četrti, da da svojim otrokom hi*> it* if* Peti. da bo aa stars leta ff da vsi moški bre« izjeme r* se Ji ne «" ai~. Trdile ¡jjtf* ženske, da so videli ti«**** * fir je res imela zalogo ■up. jo je težila vest in ji umreti, dokler ni pokli-gpovednika in se mu spove-kar je potem povedma tudi ■ da je namreč pred leti nekaj nad 7 tisočakov, jih doma ter utajila. Ta greh, ¡rtu, Mgreiena nad nezna-flovekom pa jo je tako pe-ii denarja ni upala rabi-fc nikakor ni mogla umreti, ¿oj so domnevali, da je de-ii^ubil kak kmet, ki se je i g sejma. In res so našli ep lastnika, ki pa ni več jj] je to posestnik Janez Ah-(Rožnika, ki je pred 12 leti t Višnjo goro na sejem lepe u, jih prodal za 8,000 Din. ipčiji je dajal v neki višnje-D gostilni za likof, privoščil Tina ta mero in izgubil de-» Naznanil je to orožni-oklicali so nesrečo s prii-loda najditelj denarnice se ul od nikoder. Moža Ahli-izguba tej?a denarja, ki itavlja za kmeta celo premo-i, tako potrla, da je začel hi-je čet eno leto umrl. Zdaj itvar pojasnila in denar je njen Ahlinovi vdovi in otro-Hkakor je rekel Ahlin pred •: "Ce pride kdaj na dan, denar, si ga pošteno raz-' Po dvanajstih letih so lovi dobili ta izgubljeni de-aza.i, starka pa mirno vest iko smrt. rt pomladanske nevihte. — toki preroki trdijo, da tri-Btniki Pankracij.Servacij in Kij. ki si slede drug za n «redi maja, uravnavajo \ da pa zelo radi prinesejo idnjo >Iano ali celo zadnji pred definitivno pomladjo, ¿o in podobne nadloge, ki lebno kmetovalec nima rad. traja pomlad prav za prav januarja pri nas, snega bbili le za Inižič toliko, da Mfoo govoriti, potem pa eli skoraj vedno solnce ali * Pravega snega ni bilo [ februarju so drevesa že Ijala popje, marca je že si-•fenj« na dan in za veliko »»dno drevje cvetelo in * je začel oblačiti v zele-to maja ae je temperatura dvignila, imeli smo te dni. ki so bili poletno vro-1J* vremenski svetniki sre-jk bi torej morali postavi-1 n« glavo, da bi pričarali •Ii »lano. Kar tako pa ven-ni"° mimo. Prinesli «o PN* Pomladanske nevihte plohami, treska->" «kodo. Vsi trije • lepi, solnč-Popoldne pa se je nebo r rmeti in tre- ™ * J* uiil v plohi. Vmes JM«la ponekod tudi debela opravila precejšnjo mJl7" "a ;,i'J"^kem v ■J** ' Makih. Pri W \ "r»-logu j.. Htrela uda-ry Potnika Ivana Bi«- ■ Jahala. Prihiteli in vu-Hilc» * tajevi Mk> hI. (Uvin- «m**"» »• U*Me»0 le starega pesnika Virgila, katerih apomeniki tudi stoje v tistem vrbo, a pridejo šele po Baragi na vrafto. To je torej stvar, ki jo je treba zapisati z debelimi črkami v zgodovino. In potem piše Grdina: "V slovenski javnosti se je zadnji dve leti govorilo, da ae je Ivanu Cankarju storila krivica, ker njegov spomenik ni bil postavljen v naš kulturni vrt. Dovolite, resnica je ta, da pride Cankar letos na vrsto. Ne bi pa bili mogli postaviti nikogar, če bi ne bili izbrali Barage. Sicer bi bili morali vrt vrniti cleveland-aki občni!" In potem še pravi Grdina, da pride s Cankarjem tudi Gregorčič na vrsto. Naj bo Grdina prepričan, da je s svojim skrivnostnim namigavanjem na neke predpise ali zahteve cle-velandske občine glede spomenika v kulturnem vrtu zbudil mnogo radovednosti, zakaj je cleve-landska občina odklanjala Cankarja in zakaj je bil Baraga sanjo sprejemljiv. Ce ae Grdina apusti že tako daleč, da gre v "Jutro" pisat o tem, potem naj pove do kraja, kar z mežikanjem ' namigava, in naj kar s prstom in razločno besedo pokaže na vzroke, zakaj clevelandska občina ni marala Cankarja. Tudi se zdi človeku čudno in kar neverjetno, da bo clevelandska občina letos dovolila Cankarjev spomenik, lani pa ga še ni hotela! Tudi bi slovenski javnosti ustregel mnogo bolj, če bi jo seznanil s članki, ki jih je katoliški slovenski tisk bruhal lani in predlanskim proti Cankarjevemu spomeniku, pa bi morda s tem tudi zvedeli, kje se je dala clevelandska občina informirati glede Cankarja. Dokler vsega tega do kraja ne pojasni, je Grdini težko verjeti, da bi clevelandska občina bila proti Cankarju. Ce bi se našel kdo, ki bi tisti gospodi na občinskih stolih povedal, kaj je Cankar za slovensko kulturo in kaj za slovensko kulturo Baraga ni bil, bi ta gospoda mirne duše rekla, da naj se postavi spomenik Cankarju. Nam se pa le tako dozdeva, da je mestna občina odstopila tisto parcelico parka Jugoslovanskemu kulturnemu vrtu, ki mu vrt-nari kot tajnik Grdina, brez predpisov, čigav spomenik se ■«me in čigav se ne sme postaviti. Ta Grdinov člančič v "Jutru" je le neočiten odgovor na "Jutro-ve" članke o tej aferi in hoče biti pojasnilo glede te čudne prigode v Clevelandu. Pojasnil pa ta pozni odgovor ni ničesar. Slovenska kulturna javnost bi bila Grdini zelo hvaležna, če bi z novim dopisom v "Jutru" razložil in ji predstavil tisto protican-karjevsko clevelandsko občinsko upravo! Utonil v GradaAčici. — V noči na nedeljo 17. maja je utonil v Gradaščici v Ljubljani sadjarski inšpektor ini. Jože Skubic, po rodu iz Kranja, uslužben na banski upravi v Ljubljani. Proti jutru je hotel delavec Dukičeve-ga podjetja zapreti zatvornico v Gradaščici, a ni mogel zapornice spustiti prav do dna. Pogledal je, kje je ovira, ter opazil roko, ki je molela iz vode. Obvestil je bližnjo atražnico, od kode* so brž pohiteli dvigniti iz vode moško truplo. Pri mrtvecu so našli legitimacijo na ime ini. Skubca, nekaj denarja, uro, ki je še šla, znamenje, da mrtvec ni bil Ae dolgo v vodi. Toda poklicani zdravnik je že ugotovil smrt. Poizvedbe so dognale, da se je vračal ponoči domov in bil nekoliko vinjen, pri čemer mu je na bregu Gradaščice spolzelo, pri padcu v vodo pa se je najbrže u- daril na glavo, da je izgubil zavest in ai ni mogel pomagati ter je utonil v precej krotkem potoku. Lahko pa tudi, da je bil toliko vinjen, da ai ni mogel pomagati. so iz štirih trgov ter u-'•■de pred og-m« J<* FHigorel -•kodo je nato»!. . , Konjic. občina proti ( an-— /{t 1 i . nekaj za- V It Ju tr Clfy> rudnik ljub-• objavil ' * < lančič z Je to prav ■•'»r na član-objavtjalo "'r|i, ali po-*nkarja. Gr-'m<«nja te-¿ar-ne s po-•iragovom u-*ni lutki v ''ko Hiirajro-kul- 1 je Itaraga • rja. in Izpottea osunljeacc aUataia. — V Italiji je bil itpuščen it preiskovalnega zapora hrvaški emigrant Ante Pavelič, ki ao ga po atentatu na kralja Alekaandra v Italiji pod pritiskom evropskega tiska hočeš nočeš morali aretirati. Ker ni dokazov za njegovo krivdo — pravijo italijanaki listi — ao ga oblasti po enoletnem preiskovalnem zaporu izpustile. Kasarna bo bolnišnica. — Vse kaše, da st bo res uresničil načrt ljubljanskega župana dr. Adlešiča: da se bo namreč stara Aentpeterska kasarna preti-dala v mestno bolnišnico. Del te kasarne se je pred nekaj leti prezidal v policijske zapore, o-atalo poslopje pa bodo sdaj a-daptirali ta bolnišnico; it stare katarne bodo napravili bolniške sobe, operacijske dvorane itd. O tem, da je to selo slaba delna rešitev vprašanja ljubljanske bcdrušnioe, smo še pisali. Stara kaaarna, ki je bila preslaba, da bi jo vojaštvo še uporabljalo — in vojaštvo glede tega ni itbir-Čno, to je tnano — ta stara kasarna bo postala bolnišnica in tako bomo imeli v Ljubljani pod isto streho policijske zapore in bolnišnico, razgrajajoče pijance v policijskih zaporih in miru potrebne bolnike. Zoper ta načrt se je oglaaila cela vrsta zdravnikov, a menda vse nič ne pomaga. Župan je te dni isdal odpoved lokalov v šentpetrski vojašnici Banovinski zalogi šolskih knjig, ki je imela tamkaj svoja akladišča. Ta odpoved kaže, da misli občina s svojim načrtom resno. Ljubljansko mesto bo za eno senzacijo bogatejše. Lahko jo bomo kazali tujcem in ponosno govorili: Evo, tu se sačenja Balkan. Prepiri okrog Aleksandrovega spomenika. — Kmalu po atentatu na kralja Aleksandra so se v vseh mestih drftave osnovali odbori ta postavitev spomenika mrtvemu kralju. Tudi v Ljubljani se je osnoval, na čela mu je senator Hribar, znan le it časov ljubljanskega Županova-nja pod vzdevkom "oesar Janez". Osnoval pa se je podoben odbor tudi v Celju, pa v Mariboru in Kranju. 2e tedaj ao ae pričele debate v rodoljubnem tisku. Nekateri so zagovarjali, da mora vsa Slovenija pobirati prispevke za ljubljanski 8 pome nik, češ, Ljubljana je slovenska metropola, tam mora stati o-srednji, glavni spomenik, ki naj zanj darujejo vai. Odbori v Celju, Mariboru in Kranju pa so rekli, da bodo dajali in zbirali denar le za svoj spomenik. Nažadnje so se tako domenili, da plačajo vai izvenljub-Ijanski odbori toliko in toliko ljubljanskemu, drugo pa porabijo za svoj spomenik. Kranjski odbor pa je sploh govoril, da ne mislijo postaviti spomenika iz brona, ampak da bi a prispevki zgradili v Kranju bolnišnico za vao Gorenjsko. Ko so se torej le domenili, se je začelo z zbiranjem denarja. Državnim uradnikom so prispevke odtrgavali pri izplačevanju plač v nekajmesečnih obrokih, in v nekaj mesecih je bilo zbranih nekaj sto tisoč Din. Odbori so razposlali na tisoče prošenj ns imovitejše ljudi, kjer pa je bil odziv zelo slab, tako da je odbor za spomenik javno v listih zapisal, da je prispeval največ mali človek, uradnik in delavec, niso pa še "izvršili svoje patriotične dolžnosti" razni imoviti ljudje in brigate usta nove. V poldrugem letu je bilo nabranih okrog 1 milijon dinarjev. tu od začetka pa se pojavljajo glasovi, ki so proti bronastemu spomeniku ter zagovarjajo misel, da bi se za nabrani denar zgradila recimo bolnica v Ljubljani. To bi bilo mnogo bolj koristno. Toda na te govorice ao odgovorile nacionalistične organizacije in nacionalistični tisk, da so to grda početja separatistov in proti-državnih ljudi, da gre za demonstracijo proti dinastiji itd. Pred kratkim so se po Ljubljani celo širili tajno razmnoženi letaki, kjer nacionalistična mladina — tako se glasi podpis na letaku — napada one, ki so proti bronu in za bolnišnico, ter s prstom kale na klerikalce in druge, češ, kraljev spomin blatijo. Tako vaa ta akcija poteka v stalnem pričkanju. PriČkali ao se tudi glede kraja, Kjer naj bi spomenik stal. Del odbora je vsekakor za to, da atoji spomenik nekje, kjer bo lahko vojaka imela svoje manifeata-cije, kjer se bodo lahko vršili veliki patriotični shodi itd., in predlagajo zato seveda Zvezdo, kjer pa je treba posekati kostanje, zravnati vas veliki trg ter ga preurediti. Drugi so spet proti temu, Češ, da je treba gledati v postavljanju vsakega, takega ali drugačnega spomenika le na umetniško plat, ne pa na mošnoat in nemotnost para-diranja. Ko pa so prvim postregli a številkami, da bi samo podiranje Zveide in niveliranje trga tahtevaio več sto tisoč dinarjev, skoraj blitu milijona, so seveda tudi pristaši paradi-ranja takoj umolknili. Seveda pa se je tudi javnost oglasila, da je proti podiranju parka Zvezde v sredini mesta. Na te izjave pa se odbor najbrže ne bi otiral, če bi številke govorile drugače. tPred številkami pa so morali odnehati in ae odpovedati načeta paradi ranja. Potem je odbor rasptsal konkurenco, vendar pa iffenda še ni zatrdno odločeno, kje bo spomenik stal. Povodmnj na napadu in v Kanadi Prince Rupert, B. Kanada, 1. jun,—Reka Skeena, ki Je včeraj prestopila bregove, je povzročila najhujšo povodenj v zadnjih 30 letih, železniški promet je pretrgan in naselbina Ush je pod vodo, toda prebivalci so pravočasno zbežali na višino. Granada, Colo., 1. jun.—Velika povodenj v južnem Coloradu, delu Nove Mehike in zapadnem Kansasu je zahtevala osem človeških žrtev, materialna škoda je pa ogromna. Voda je v več krajih odnesla ielezniško progo. Indijanci v Panami čartm letalo kot boga lWashington, D. C., 1. Jun. — TuksjŠnji Rmithsonian institut je prejel podatke, ki dokazujejo, da primitivni indijanski prebivalci v vshodnem delu Paname časte aeroplan kot božanstvo. Kadar Indijanci ugledajo letalo, katero leti čez njihova borna naselja, padejo na kolena In z največjim spoštovanjem gledajo v zrak. Podobe aeroplana v njihovih bivališčih so pifdmet strast-negs malikovanja. Zmaga nogavi- ¿arških dmlavcev Easton, Ps. — Po tritedenski stavki proti Easton Hosiery Co. bo delavci izvojevali priznanje u-nije. Pogodba, ki so Jo sklenili s kompanijo, določa zvišanje tedenske plače M in skrajšanje delovnega tedna na 36 ur. h I'»»lop je okrajnega «odišča (aa -redi). Bartow. Fla. v ši« potiea je« ia Tampe. ki «o okioU* aedelmaja s Hmmi Hats Jonrpha Shoemakerja. as v HM obravnava proti Mv. lil m agiiblH In gmorltl e ADF mirjajo Roosevelta Velika armada delavcev ae vedno brez Washington, D. C. — (FP) — Zadnji buletin Ameriške delavske federacije, v katerem je rečeno, da industrijska produkcija stalno napreduje, a je kljub temu še vedno nad dvanajst milijonov delavcev bret zaslužka, je apravil v zagato atatistike v delavskem departments Poleg drugih stvari buletin poudarja, da bo produkcija, Če bo napredovala v sedanjem tempu, kmalu dosegla točko pred da-baklom 1. 1929, toda Amerika bo vseeno imela armado osem milijonov brezposelnih. Številke, ki Jih objavlja ADF od časa do časa, so zoprne de-lsvskemu department u kakor tudi Rosevettovl administraciji. Neljube so naftnim ušesom, ki jih morajo poalušiti. Po objavi buletina je delavski department sklical aejo aveta svojih statistikov, ki so se potem podali na delo, da kašejo, da situacija ni tako obupna kakor jo prikasuje Ameriška delavska federacija. Napeli ao vse svoje moči, toda vse, kar so ugotovili, je vsebovalo natnanilo, da je bilo v marcu in aprilu 256,-000 novih delavcev upoalenih v industrijah. Ratume ae, da delavaki department noče uradno priznati, da je napoved voditeljev Ameriške delavske federacije bazirana na dejatvih. Napredek industrijske produkcije je bil dosežen brez znatnega zvišanja števila upoalenih delavcev. Novi strojf in izumi so ga omogočili. Delavski department, ki mu načeluje vedno optimistična Frances Perkins, pa kljub ugotovitvam ADF izdaja in bo la nadalje izdajal veaela naznanila, da je ekonomsko okrevanje dežele še tu in da bo kmalu vi ameriško Ijudatvo uživalo blagostanje. Armada 8,000,000 brezpoeel nih, ki bo ostala po napovsdi ADF, bo tvorila resno nevarnost v sedanjem ekonomskem sistemu. Ta bo rezervoar, iz katerega bodo kapitalisti lahko črpali nove delovne moči, Ce bodo šli organizirani delavci v boj za zvišanje mesd, bodo ka-pitalisti lahko odgovorili, da Je dovolj brezposelnih delavcev, ki so pripravljeni delati ta vsako plačo. Rooseveltove reforme ne bodo spremenile situacija. Na industrijskem polju se obetajo novi boji med posedujoči m ras-redom in nemaniči, ki sa bodo vršili z vso srditostjo. Townsend naredil zmedo v kongresu Obdolžitve in očitki dežujejo z vaeh strani Washington, D. C. — (FP)— Člani "nepristranskega" kon-greanega odseka, katerim je bila poverjena preiskava Town-sendovega penzijskega gibanja, so zabredli v veliko zagato, iz katere ne vidijo izhoda. Dr. Townsend se je uprl inkviticiji. ki Je zshtevala, da morajo on in drugi voditelji penzijskega gibanja "povedati vse". Zsslišsnja Je bilo konec, ko je Townsend potem, ko so gs obdolžili izrabljanja pošte v sleparska nsmene, demonstrativno odšel Iz kongresne dvorane In Izjavil, da se ne bo vrnil raten, še ga aretlrsjo. Člani odseka so ia-gnsli veliksaski krik, da Je trs bs doktorja obbrfitJ taljenja kongresa, a so se kmalu ohladili | Ugotovili so namreč, da se Townsend ns straši aretacije, temveč Jo celo šoii. To Je vtroli. da niso hoteli nsrediti muAent- Mahatma Gandhi, vodja nacionalistov v Indiji, ki je nedavno naananll, da ae bo umaknil ia političnega življenja. - odgovoril James R. Sullivan, pravni avetovalec kongresnega odaeka, da ao Townaendovi pristaši komunisti. Kongres je določil za financiranje preiakave penzijskega gibanja |ft0,000, a vse kaže, da ae bo izjalovila. Kongresni odsek odkril nov škandal Trgovec napravil ogromen profit s vladno kupčijo Washington, D. C. — Kongresni odsek sa mllitaristične zadeve je končal preisksvo glede proda* JanJa vojaške opreme privatnim trgovcem in podkupovanja kon-gresnikov ter uradnikov vojnega departmenta na debelo. Preiskava je prinesla ns dsn, da Je vojni department prodal vojaške obleke v vrednosti več milijonov dolarjev R. J. Byersu, visokemu uradnflcu državne organizacije Ameriške legije v Mi chiganu, in G. 8. Kreigvrju, privatnemu trgovcu, po smešno nizki ceni. Byers in Krelger sta a-pelirala na vojni department, naj Jima proda previšno obleko, katero bosta potem razdelila med brezposelne. Dasi ao uradniki departmenta vedeli, da je bila to le pretveaa in da nameravata obleko prodati v Evropi, so vseeno aklenili kupčijo. Vojni department Je bil Informiran, da vsa stvar diši po rake-tirstvu, a je vseeno sklenil kupčijo, DrugI trgovec Joe Silverman Je nsredil $20,000,00« profits a kupčijo, ki Jo Je sklenH z vojnim departmentom. Evidenca, ki Je bila predložena kongresnemu odseku, govori, da Je Silverman imel na svoji plačil-nI listi več kongresnlkov In od-vetnikov-lobistov t«*r uradnikov v vojnem depsrtmentu. Dva višja vojaška častnika sta bila odstavljena, ko sta bila spoznala za kriva sprejetja podkupnine, proti trem drugim pa Je bila vložena tožba in bodo kmalu prišli pred «odišAe. Drugi dokazi govorijo, da Je vojni department sklepal tajne kupčij« s privatnimi trgovci hi Jim prodajal previšno vojaško blago. Odbor za industrijsko organizacijo dobil ultimat «'(»mlce, Dragi |»rt- ka iz doktorja, čigar gibanje Je I ^ ** jaUljl in pnjateljke. »Ikd« r vas U' večkrat jsiudarllo, da ima ml 1 Prlho4nJ| Izvršnega odbora M p,«aMla. oetanete nama lijone pristašev v vseh krajih I '"fr'"«*! Amerike l>ewi« reporter Jem, ki so ga Townsend. rev. raid SmlUi, * ^ 1 pokoril zahtevi eksekittive Ameriške delavske federacije. bivši vodja v organizaciji pokojnega senatorja I^onga iz l/»ulsl sne, ki Je propagirala razdelitev bogastva, in John Kirfer, direk tor penzijskega gibanja, so se umaknili v Baltimore Tam mi podali izjavo, da je preiskava j kongresnega odseka "komuni William Green, prediu-dnik ! ADF, je izjavil, da Je poslano I pismo rezultat razgovočov med 1 Harrisonom. Bugniazetom, We-berjem In rvprezentsntl rudarske unije, federacije steklarjev stičns Na to izjavo ja hJtro i" Združen« unije tekstilnih de- v spominu dokler bovs šivels. to Je bil nama prvi "Surpri ne Party" v najinem življenju. Ae enkrat najlepša hvala vsem skupaj in za vae, pripravljena sva vam. kadar Ito prilika nanesla, povrniti. Srčna vam hvala za krasno darilo/ ki «te ga nama poklonili ob ti priliki, ostalo nama bo v vednem »pominu. Vaša: Thomas in Mary Tnha, N. Chicago, III. —(Adv.) L Mislil tem, d« bo to utvari napravilo konec; a mol je radevolje navdal vaemu; U bi ai bil izmislil ime kakor Bar »bel Roienkranc, bi najbrie to prav tako ne vzbudilo njegovega sumnidenja. * "Menda je prav vrt človek, kot mri slUal, je rekei in te poskuAal Ae dalje. — "Oh, to vam je prekanjenec," Mm odgovoril, "vrl trgovec, agent za vae mogoče, za kitaj-ake brusnice, rusko perje in puh, kote, črnilo , . "He-he vražji človek to!" me Je prekinil starec v najvišji meri obradoAčen. Zadeva Je pričenjala biti zanimiva. Ves prizor Je povrtoglavil z mano vred in lat za lai-jo se je usipala iz mojih moiganov. Sedel sem nazaj, pozabil na časopis in tehtne dokumente, se pričel razvnemati in prekinjal svojega aobesednika. Zaradi lahkovernosti starega pritlikavca sem postal ves objesten, hotel sem ga brezobzirno nalagati, ga velikopotezno poraziti in prisiliti, da onemi od začudenja. "Ali je le kaj sliial o električni pesmarici, ki Jo Je bil izumil Happolati? "Kaj, — o elek . . Z električnimi črkami, ki se svetijo v temi! Velikansko podjetje, neiteto milijonov kron naloienih, livarne in tiskarne v polni pari, trume stalno nameščenih mehanikov zaposlene, kot um sliial, okoli sedem sto ljudi. "Da, da, kaj nisem dejal!" je rekel mol predse. Več ni rekel; veroval Je prav vsaki besedici tega, kar sem pripovedoval in vendar ae ni čudil. To me je nekoliko razočaralo, zakaj pričakoval sem, da ga s svojimi izmiiljo-t i nami spravim vsega iz aebe. Izmislil sem si Ae par obupnih lati, pričel govoričiti kar na slepo, pripovedoval, da je bil HappolaU devet let minister v Perziji. "Vi gotovo niti ne slutite, kaj se to pravi, biti minister v Perziji?" sem vpraial. To da je vse kaj več nego kralj tu pri nas doma, pribliino toliko kot sultan, ako ve, kaj je to. Happ6lati pa da Je opravil z vsem. In nato sem pripovedoval o Ylajali, njegovi hčerki, vili, prince-ski, ki je Imela tristo suienj in je počivala na leiiJču od rumenih rož, najlepše bitje, kar sem Jih kdaj videl, za boga, v vsem svojem življenju nisem videl nič sličnegat "Res? Tako zala?" je rekel starec z odsotnim izrazom na licu in je strmel v tla. Zala? Lepa je, pregrešno krasna! Oči ko surova ilda, roke kot jantar! En sam njen pogled je zapeljivejši od poljuba in kadar me je poklicala, je šinil njen glas kot vinski curek v foafor moje duše! Zskaj da naj bi ne bila lepa? Ali jo je mar smstral za kakšnega blagajniškega slugo ali bog vedi koga pri ognjegaacih? Ona da je pač diato enostavno nebeško lepa, to mu lahko razodenem, bajka. "Da, dat" je rekel mož nekoliko osuplo. Njegov mir me je srdil; lastni glas me Je razburjal in govoril sem povsem resno. Ukradeni spisi iz arhiva, traktati te ali one velesile so bili pozabljeni; mali, ploščati zavoj je letal med nama na klopi In niti nsjmanj me ni več mikalo, da bi ga prelskal glfde njegove vsebine. Bil sem ves zatopljen v svoje lastne zgodbe, ki so gonile čudne slike mimo mojega pogleda; kri mi je silila v glavo in iz polnega grla stm ae pričel smejati. > Zdajci se je zazdelo, da hoče mot oditi. Dvignil ae Je in da bi mc ne prekinil preveč na kratko, je dejal: "Gotovo Ima tudi ogromna posestva, pravijo, ta Happolatir Kako je umel ta slepi priskutni Marec to tuje ime, ki sem ga izumel jaz, izgovarjati, ko da je povsem navadno ime, ki gn lahko čitaA na isobesku poljubnega kramarja v mestu? Niti ob eni sami črki se ni spotaknil in ne enega sloga ni pozabil; to ime se je zagrizlo v njegove motgane in takoj pognalo korenine. Razjezil sem se; polotil se me je »nI do tega zadrego človeka, ki ga ni moglo nič spraviti v in ga napraviti nezaupljivega. "Tega ne vem," sem zatorej odvrnil naglo, "tega absolutno ne vem. Sicer pa vam povem enkrat za vselej, — da se piše mot, sodeč po njegovih začetnih črkah, Ivan Arendt HappolaU." "Ivan Arendt Happolati," je ponovil moiak nekam začudeno zaradi mojega srda. Nato je molčal. "Njegovo teno bi morali videti," sem dejal skoro besno, "bolj debele ienske ... No, nazadnje nemara niti ne verujete, da je bila prav posebno debela T' Pač, temu ni hotel nikakor oporekati, prav lahko je mogoče, da ima tak človek precej debelušno teno. Blago in mirno je odgovarjal starec vsem mojim izpadom in iakal pri tem besed, ko da se boji, da bi se ne pregrešil ter me razdraiil. "Vrag vas jaši, človek, ali mislite mar. da vam hočem navezU polno koto lati T' sem vzkliknil ves iz sebe. "Nemara nazadnje niti ne verujete, da je na avetu človek z imenom Happolati? V svojem življenju še nisem videl toliko trme in zlobe pri tako starem človeku! Kaj, hudiča, vam ne pride na misel! Nemara ste si vrh tega celo domišljali, da sem jaz takšen reven človek, ki aedi tu v svoji najboljši opravi in nima v žepu tobačnice s cigaretami ? Takšnega ravnanja niaem vajen, vam pravim, in si ga bogami tudi ne pustim napaaU, ne od vaa, ne od koga drugega! Da si zapomnite to T Starec se je dvignil. Stal je tam nemo in z odprtimi ustmi in je poslušal ves moj izbruh, dokler ni bil pri kraju, nato je hlastno vzel svoj zavoj s klopi in šel ali — bolje povedano — tekel s capljajočimi, starčevskimi koraki po poti navzdol. Jaz sem ostal in gledal njegov hrbet, ki je polagoma Izginjal ln~ae je vedno bolj krivil, kot se je zdelo. Ne vem, kako je prišlo, toda mahoma mi je bilo, kot da nisem še videl bolj nepoštenega, razvratnega hrbta od tega in prav nič se nisem pokesal, da sem ozmerjal tega človeka, preden je šel od mene . . . Dan se je nagibal, aolnce je tonilo, tiho je vel veter skozi drevje in pestunje, ki so tam doli sedele v gručah, so se napravljale, da popeljejo svoje vozičke domov. Bilo mi je dobro in pokojno. Razburjanje, ki me je še pravkar obvladovalo, se Je polagoma poleglo, postal sem truden in pričel me je loviU spanec. Kos kruha, ki sem ga povili, tudi ni ostal brez učinka name. V naj prijetnejšem razpoloženju sem se naalonil na klop, zaprl oči in postajal čezdalje bolj zaspan; zadremal sem in sem bil malone na tem, da bi trdno zaspal, ko me je paznik potrepal po rami in dejal: 'Tukaj ne amete spati." "Ne," sem rekel in se nemudoma dvignil. In na mah ml Je stopil moj talostni položaj zopet živo pred oči. Storiti Je bilo treba karkoli, vreči se na to ali ono! Ni se mi posrečilo, da bi našel kako alužbo; priporočila, s katerimi sem se izkazoval, ao bila zastarela in so jih izstavile vse premalo znane osebe, da bi krepko učinkovala; razen tega ho me ti neprestani odklonilni odgovori vse poletje napravili nekoliko malodušnega. No — ne glede na vse drugo mi je bilo treba plačati stanarino in moral sem najti kakršenkoli Izhod, da si jo preskrbim. Za vse drugo J« bilo še časa dovolj. Nehote sem spet vzel v roko papir in svinčnik in sem docela mehanično jel v vse kote pisati letnico 1848. Ce bi me v»aj ena sama kipeča misel zgrabila s silo in mi hotela položiti besed v usta! PrejAnji čas se je že zgodilo — resnično se J« zgodilo, da so me obšli trenutki, ko sem brez naporal napisal dolge in vrh tega še izredno posrečene odstavke. IDaUa prihodajU.) Krank Kroll: Kaznovani lovec Skupina lovcev Je organizirala klub in sestavila pravila, ki so med drugim določevala, da se mora vsak član udeleževati sej. na katerih so rešetali l><»lj ali manj valn« stvari. Juiv Žiko, trgovec s suho roljo, je bil izvo-ljey za predsednika, fciko je bil petičen in ugleden mož in to jr bil glavni vzrok, ds so gu postavili na odlično mesto. Hili «h» u verjeni, da se bo klub p™! nje govim vodstvom rszvijal in ns predoval. Neki dan so se člani zbrali na seji svojega kluba V dvom ni jih je bilo okrog trideset, ko Je pred sednik fciko slo\ esno «»tvoril »rjo, Poleg drugih stvari Je pritla na dnevni red pritožba proti nekemu članu. ki je kršil pravila lov skega kluba. TotitelJ je vprašal za benedo In začel favoriti. A prstom Je pokazal na svojega tovariša, ki je mirno čepel v kotu. povzdignil glas in rrkel: "Cospod predsed- kluba, je uganjal na lovu neumnosti in s tem kršil pravila nabira kluba." "Tako. kakšne neumnosti pa je Skok uganjal?" je vprašal predsednik tošitelja. "Le na dan obtožbo, da bomo vedeli, kaj je zagrešil." Tožitelj si je obrisal potno telo, zbral potrebne besede In nadaljeval: •■'tijij Predsednik, v»e bom do plči-«« razodel, potem pa naj člani našega kluba izrečejo svojo razsodbo. Zadnji teden smo šli na lov na lisice in lisjake. Milo nas je šest in med nas *«• je pomešal tudi Skok 'To ni nikak prestopek, saj Ja Skok tudi član lovskega kluba, je pripomnil pn>dsednik. "Saj ne pravim, da ni član kluba. Povedati hočem le, da je kršil pravila. Ko smo bili na lo> vu. je Skok pokazal, da se še nI ratvil v pravega lovra. Ko Je ¿»repodil lepega lisjaka, je začel vpiti, kakor da bi ga kdo drl na meh, namesto da bi pomeril in u«trHil lisjaka, ki je bil oddaljen od njega le kakih dvajset metrov. I.isjak se seveda ni obo- plat in udri v goščavo in tam izginil. Selc potem je začel streljati in odstrelil lisjaku rep. Tako vidite, gospod predsednik, kako ga je ta nedeljski lovec polomil." Gromska strela, ali Je to resnica?" je vprašal jezno predsednik fciko. Kes Je, res." je zagrmelo v dvorsnl. Uvel so se začeli kroho-tatl, kar je spravilo grešnika v veliko zadrego. Predsednik fciko je zahteval nadaljnje podrobnosti, da se atvar o Skokov! zadevi in odstre-IJenem lisjakovem repu popolnoma razčisti. "Ali morete podpreti svojo obdoHtitev s dokazi?" je vprašal tožitelja. •To je lahka stvar." je odgovoril tožitelj in segel z roko v žep. is katerega je privlekel dolg lisjakov rep. 'To je dokaz, da boljšega ne morete dobiti." Spet se je razlegalo krohota-nje po dvorani. Obtoženca Je ob-llla rdečica, ker je bila njegova nemdnoat dokazana. Rilo ga je sram da ni vedel kam bi pogledal. Žalostno je zrl v predsednikov obraz, ki je bil trd in nelz-prosen. ter fi z rokavom brisal PtOSVETA Ure ni videl izhoda, tovariši lovci pa so aa mu režali v obraz. Predsednik je udaril a kladivom po mizi. da opoaori navzoče, naj bodo tiho. Dovolj je dokazov o krivdi, le vsedite ae." je rekel toiitelju, ki Je še vedno stal in vrtel v roki dolg lisjakm rep. Po kratkem razmišljanju se je spet oglasil in vprašal navzoče, kaj bodo napravili i grešnikom. Kaznovati se ga mora. ker je kazen zaslužil. Pouči U ga je treba, da bo v bodoče bolj previden, da ne bo delal sramote sebi in Članom lov. skega kluba ter ogražal njihov ugled. Da, da, kaznovati ga moramo," je odmevalo po dvorani. "Mi ne smemo trpeti, da bi nam kdo delal sramoto." To se razume, toda kakšno naj mu naložimo?" je ponovno vpraial predsednik. Predsednik.' se je oglasil neki član. "Po mojem mnenju bi bila najprimernejša kazen, če določimo, da nora Skok nositi od-streljen liajakov rep na svojem klobuku, kadar bo na lovu ali v naši drutbi." To je dobra ideja, imenitno si jo pogodil," je predsednik pohvalil lovca, ki je predlagal kazen. "Skok naj nosi lisjakov rep na evojem klobuku v svarilo drugim, ki bi ae lahko spozabili in kršili pravila našega kluba" Predlog je bil dan na glasovanje in soglasno sprejet. Treba je bilo še določiti, kako dolgo naj Skok noai sramotno znamenje na svojem klobuku. To vprašanje je bilo kmalu rešeno. Odločili so, da mora Skok nositi lisjakov rep tri mesece. Nato je predsednik dal Skoku primerno lekcijo in ga posvaril, da v bodoče ne sme več delati takih neumnosti, da se mora obnašati kakor pravi lovec, ki je vreden, da noai puško. Od njega je sedaj odvisno, da se izkaže kot lojalen član lovskega kluba in sprejme določeno kazen brez u-govora. To pahtevajo pravila in disciplina kluba. Skok je pokorno sprejel naloženo kazen in skesano obljubil, da odslej naprej ne bo odstrelil repa nobenamu lisjaku. To je bil prvi in zadnji pregrešek, ki ga je napravil. > S tem je bila zadeva zaključena. Na dnevni red so prišle še nekatere druge malenkosti, katere je bilo treba rešiti. S tem delom so kmalu končali, nakar je predsednik 2iko zaključil sejo. Lovci so se razšli veselih obrazov, samo Skok je bil poparjen, ker so mu tovariši naložili sramotno kazen, vrh tega pa so se mu režali v obraz, ker so ga tako ponižali. Skok je po tisti seji redno hodil na lov. Na njegovem klobuku je bingljal lisjakov rep, a to ga nI dosti oviralo. Pokorno je prenašal naloženo kazen, čeprav so se mu tovariši smejali v obraz in brili norce iz njega. Trdno je sklenil, da ne bo nikdar več odstrelil repa kaki živali. Kar je sklenil, je tudi držal. Na lovu je bil silno previden. Kadar je pomeril s puško in sprožil petelina, je tudi vselej zadel. Končno so pretekli trije meseci, ko je smel odstraniti lisjakov rep in tako je sramotno znamenje izginilo s njegovega klobuka. Strogo se je držal pravil lovske discipline in imel je srečo. Vsakikrat. ko je šel na lov, je pobil dosti divjačine in se vračal domov z bogatim plenom. S tem je opral svojo Čast in postal lovec. da malo takih. Tovariši so ga spoštovali In cenili njegove vrline. Nihče se ni več norčeval iz njega, ko je skesano odslužil kazen in napravil pokoro, katero so mu naložili. Zanimivosti iz vsega sveta JESELi JUNUi V novejšem času so izmerili svetlobnoet kresnic in ugotovili, da je lahko zelo različna. Povprečno pa sveti kresnica z normalne sveče. Ce pomislimo, da poznajo ljudje steklo že «00O let, lahko trdimo, da je steklarska industrija v zadnjih 20 letih bolj napredovala kakor v preteklih 5980 letih. Uspelo Ji je zlasti izdelati tako odporno steklo, da ao zidovi iz stekla v mnogem pogledu trpežnejši nego zidovi iz opeke in betona. Prof. Bridgeman s Harvar-dovega vseučilišča je zgradil pripravo, ki lahko pritiska s tlakom preko 80,000 kg na štir-jaški centimeter površine. Ta priprava je posebno uporabna za vsakovrstne znanstvene raziskave. V stari angleški gostilni uPri lisici in pseh" v Beauworthu v Hampshireu imajo vodnjak, iz katerega vlečejo vodo s pomočjo velikega kolesa, ki ga poganjajo s prestopanjem v njegovi notranjosti Sedanji gostilničar je izračunal, da so ljudje samo za njegovega življenja v tem kolesu opravili 4000 km dolgo progo. Rekord v stradanju je dosegla menda tista kača z Madagaskarja, ki je prebila v ujetništvu pariškega živalskega vrta 4 leta brez vsake hrane. Neredko se zgodi, da ujete kače na ta način z gladovno stavko protestirajo proti svojemu ujetništvu. Ogromna kača ae je v londonskem živalskem vrtu postila n. pr. 18 mesecev, preden je glad zmagal nad njeno upornostjo. Skoraj 50 odstotkov Angležev živi v mestih z nad 50,000 prebivalci. Dočim je danes če-trtiita angleškega prebivalstva v otroških letih, bo 1. 1961. po sedanjem naraščanju porodov na vsakih 7 odraslih oseb prišel 1 otrok, v sto letih pa ,bo v deželi samo še pet milijonov ljudi in od teh bo 50 odstotkov starih nad 60 let. ( t Angleške ženske izdado vsako leto okrog 60 milijonov funtov šterlingov za lepotičenje. Najmlajši vladar na svetu, 10-letni siamski kralj Ananda I., se vzgaja v Švici in prejema vsak teden okroglo $1 za svoje osebne izdatke. Na Angleškem se je lansko leto poročilo 342,307 ljudi. Od teh je bilo 427 nevest in 463 ženinov nepismenih. Vsak Londončan opravi na leto povprečno 435 voženj s podzemsko železnico, avtobusom ali navadno železnico. Najmanjši človek na svetu je menda 14-letni culujski pritlikavec, ki meri v višino le 45 cm. Poldrug meter blaga mu popolnoma zadostuje za celo obleko. Avstrijski kancelar Kurt SchuHchnigg (levo) in kna E von Starhemberg, vodja avhtrijskih fašistov, katereira i* ¡U ' nigg potisnil iz vlade. iiik, Jane« Skok, član našega tavtjal. »koku Je pokata! zadnjo potno čelo. Ril je v zagati, iz ka- Agitirajtc ga Proa veto! Junaštvo "O sinko!" se ponaša Dreta pred svojim nadobudnim prvorojencem. "Ko sem bil v vojni, so me vsi poznali kot velikega junaka. Če me je sovražnik le videl, se je že spustil v tek." "Pa te je dohitel, oče?" Nazorno "Papa, kaj je to: finančni genij?" "To je mož, ki več zasluži, kakor more njegova žena izdati." o Profesorska Gospodinja: 'Gospod profesor, jutrnja zarja je že tu!" Profesor: "Dajte mi mir! Zdaj ne sprejmem nikogar!" N«va občinaka elektrarna v aie*tu Piqua. O, *ai r«wr. HUMOR Angleiki humor "Iščem slugo, ki bo za vse po-raben," je rekla dama, ki se ji je prišel nekdo ponujat na oglas. "Znati mora šofirati, čevlje snažiti, okna umivati, konje oskrbovati, pospravljati stanovanje in prijeti tudi na vrtu za delo . . "Kakšno prst pa imate na vrtu?" je vprašal prosilec. "Zakaj bi radi vedeli?" "Veste, ljuba gospa, če so tla ilovnata, bi potem lahko še mimogrede tudi opeko žgal!" • Ameriški humor Hotelski nočni vratar se je zdrznil, ko je zagledal nekega opotekaj očega se, vsega zamazanega in raztrganega moža, ki je z zavihanimi srajčnimi rokavi primajal k njegovi celici. "Želite?" "Prosil bi," je z muko povedal tujec, "da bi me spremili v sobo U. 220 v drugem nadstropju." "220?" je ponovil vratar in 10 pogledal v zapisek Kontov sobo ima mister Oskar Bili» Toleda, Ohio, in je zdaj pozno, da bi budil goste." "To prav tako vem kakor je rekel pijani neznanec, temu želim, da me spremiti brez pre-pre-pre-rekanja varjanja." "Kaj bi pa radi tam?" j< šal vratar. 'To je moja stvar." "Prav. Kako vam je pa "Oskar Billups je i, Toleda sem doma in sem prej padel skozi okno." imi Vedno nizke cene za X-RAY Ure: 8:30 do 8:30 trti* Phone: Harrison 0751 32 6 S S TAT t. >1 Opposite D.itis «»iiir»-, d h NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklepa lt. redna konvencije ae lahko neroli aa list Prssvet* k «tele eden, dva, trt, Miri tU pet ¿laser is «ne družin« k eni nsrotaiaL Prosveta atase za vae enako, sa ¿lañe aH aoflan« $«.W ta ena Mat ■ lino. Ker pa ¿lani le plačalo pri neeementn $1.20 za tedaik, m j« h «teje k naročnini. Torej aedaj nI vzroka, roti, da Je liat predrag al S. N. P. J. Lisi PreereU Je «afta lastnina In gotore J« ▼ vaald draiM ■ id U rad ¿ital list vsak dan. Cena liste Prosveta le: Za Zdrvi, države ln Kanade IS.M Za Cieero in Chkaie J*....J 1 tednik la. ,.............. 4M t . tednika In...............I N S tednike in............... »M 4 tednike In............... l-2t I tednikov in............. nié Za Brrepe.Je.... Izpolnite spodnji kupen, prileitte Order r pismu in ai naroiite Proeveto. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Bul ali êe ae preseli proé od druiine in bo sahteval tam svoj list tednik,! moral tisti élan h dotiéne druiine, ki Je tako skupno naročena na t* Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem dcplsésti M rs«to listu Proareta. Ako teffe ne store, tedaj mora upravaiitv» datum za to rsoto naročniku. Za Cicero in Chitara 1 tednik la......... t tednika in........ t tednike in........ 4 tednike in........ f tednikov la....... ..........$•.©• potrebne vsoto denarja U Je vala lastnina. PR08VETA. 8NP/, ÍS57 So. Leumdal« Av«„ Chlrafe. HL Priloženo poMlJani naročnino za Uet Proerete vaoU» f....... I) Ime.........................................ČL druètra Naslov ...........................»,........................... Ustavite tednik is ga pripiiite k meji naročnini od sledelik Asa* I družine: t) ...........................................CL droWva * t) ............................................ČL dmitva 4) •••••.............••<••••..•......• «••••••• O« drnltvs k H S) »e««eoooeeee*< CL draMvs It. TISKARNA S.N.P •PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila ta veselice in shode, risitniot, ** knjife, koledarje, letake itd. f slovaAkem. ¿eákem. nemlkem, angJ«Ak«n j«**« VODSTVO TISKARN K AfWLOLA S.N.PDA TISKOVINI* NAKOCA V SVOJI TISEAKM Vse pojasnile daj« «edatr« Uaksm« oni Jako delo prve rrtw PlftHe po infeneertje ee seal*»: