xvu. letnik.
V Gorici, 15. julija 1009.
”3. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vrr-čajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSu za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemfijo je cena listu b K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tlskarna“ v Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeiiiška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobak,arnah v’ Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartt v Korenjski ulici in na Korenjskem breg u (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice sc računijo po petit j vrstah in sicer:' če j se tiska enkrat 14 v.,, dvakrat 12 v., tri-| krat 10 v. Večkrat! po pogodbi.
'• rV
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskar na“ (odgov. L. Lukcžič) v Gorici.
Slovenskemu ljudstvu!
V	resnem času stopamo pred Vas, slovenski bratje. Izkazali ste nam ob državnozborskih volitvah pred dobrima dvema letoma sijajno zaupanje; poslali ste nas na cesarski Dunaj zastopat koristi slovenskega ljudstva. Svesti si svojih dolžnosti smo zvrševali svojo nalogo ; pred očmi smo imeli vedno tožno sliko svoje ljubljene, a tako zanemarjene domovine od Drave do Adrije, zaničevanega, od sovragov v smrt obsojenega naroda, skrbi in žuljev njegovih najboljših sinov, ki v potu svojega obraza s svojim delom skrbe, da se ohrani slovenska zemlja slovenskemu rodu. Vaši poslanci so šli v dunajsko zbornico upanja polni, z veseljem na delo. Marljivo so sodelovali v odsekih in v zbornici, priborili so si ugled tudi I pri nasprotnikih; uspešno so se potegovali za svoje ljudstvo in z mirno treznostjo pospeševali pomen državne zbornice, ne pozabivši pri tem nikoli, da je usoda naše domovine najtesnejše združena z napredkom avstrijske države. Svojo prisčrno domovinsko ljubezen so združevali z jasno in odločno mislijo na krepko, pod habsburškim žezlom zedinjeno državo.
Vladna politika, ki je v najusodnejšem času kruto prezirala avstrijski slovenski jug in njegov narod, jili je prisilila v odpor proti Bienerthovi vladi. Ta se je poostril, odkar so sedli vanjo zagrizeni nasprotniki slovenskega imena in slovenskili ljudskih koristi. Ves slovenski narod je odobril to dejanje. I’a tudi v tem odporu niso pozabili, kaj so dolžni avstrijski državi. Vladi so odrekali vsako zaupanje; državi so pa dali, kar je bilo potrebno in so s tem znatno pripomogli, da se je odvrnila od lanske jeseni do letošnje pomladi grozeča vojna nevarnost.
Odločilno se je pa 'preobrnilo stališče nas zastopnikov slovenskega ljudstva — odkar je Bienerthova vlada dovolila oderuško bosensko banko proti soglasnemu sklepu cele zbornice, ki ga je izzval nujni predlog našega načelnika. Svojih kmečkih bratov v Bosni in Hercegovini nismo smeli pustiti prodajati nikomur. V obrambo cesarjevega imena, z ozirom na neizmerno škodo za vso zunanjo politiko naše države, seveda pa tudi glede na naš vzvišeni cilj državnopravnega združenja vseh južnih Slovanov avstrijske države, smo se slovenski poslanci postavili na čelov boju proti odiranju bosenskega kmeta. Dne 4. junija, ko se je že pričelo glasovanje
o	naših predlogih, so vladne stranke s surovim kričanjem, brezvestno presto-pivši določila zborničnega poslovnika, z nedopustno in sramotno obstrukcijo preprečile, da nismo zmagali. Par dni kasneje se jim je posrečilo z minister-skimi glasovi in z raznovrstnimi nečednimi pripomočki doseči večino pet glasov proti našim predlogom. Že takrat smo pa javno izjavili: Zbornica, ki nima toliko spoštovanja do same sebe, da bi drugič izrekla to, kar je prvič soglasno sklenila, ki se ne upa povedati vladi, katera je pogazila njen soglasni sklep, da tega ne dopusti zbornica, ki potemtakem sama zameta svojo veljavo, in ki ji je par ministrov več, nego usoda sto tisoč kmetov, ni vredna, da živi; taka zbornica nima za nas nobenega pomena več. Vladi smo pa obnovili napoved svojega boja.
Upali smo za trdno, da z navadnim odporom pri proračunu obračunamo z vlado. Všteli smo sc, ker si nismo mogli misliti, da bi nas pri tem zapustili lastni bratje; zopet smo se pa prepričali, da se na liberalca ne moremo zanesti v nobenem slučaju. Proračun, ki se pa ne dovoljuje samo vladi, marveč v prvi vrsti državi, se je ustavno sklenil. Niso bile pa s tem zaključene sovražne nakane sedanje vlade in njene večinice proti nam. Brez nas in proti nam so hoteli še to poletje spraviti v veljavo stvari, ki bi bile v nepopisno škodo našiti narodnih in gospodarskih koristi: Lahe, ki so pomagali pri agrarni banki nemško-poljski zvezi in njeni vladi, so hoteli nemeneč se za nas, obdariti z laškim vseučiliščem v Trstu; kmeta sopa hoteli pritisnili z rumunsko trgovsko pogodbo in s pooblastilnim zakonom, po katerem bi se bile odprle Srbiji, Bolgariji, Crnigori in južnim ameriškim državam meje za govedi in prašiče. Tu je bilo treba odločnosti. Morali smo pokazati. da ima naša potrpežljivost svoje meje. in da smo sposobni tudi za naj-Ijutejši, najbrezobzirnejši boj. V zvezi s češkimi kmečkimi zastopniki smo zastavili dnevni red s svojimi nujnimi predlogi in tako izpričali, da se mora v stvareh, ki se tičejo koristi našega ljudstva, govoriti tudi /. nami.
Mi nismo proti laškemu vseučilišču, kakor tudi mi nismo krivi, da so jim ga nemški razbijači onemogočili v \Vil-tenu pri Inomostu, kjer so že dlje časa imeli svojo pravno fakulteto. Smo pa proti temu, da bi se to vprašanje rešilo enostranski, in samo na našo škodo.
Pripravljeni smo bili in smo še na pameten, moški dogovor z vlado in z Lahi; ne moremo pa dopustiti, da bi mnogo manj številni Lahi za svojo vladno politiko dosegli to, kar se nam Slovencem, naj smo med vladnimi strankami, ali v odporu, žaljivo in prezirljivo odreka.
Tudi to vemo, da se moramo trgovsko zbližati balkanskim narodom, in da so trgovske pogodbe ž njimi potrebne, toda to se ne sme zgoditi, ne da bi se popolnoma, za vso škodo, ki bi jo imel od »ega, odškodoval naš kmet, ki nas je' poslal na Dunaj, da ga branimo v njegovem težkem življenju. Doseglo se je tudi z našim prizadevanjem od vlade, da bi bila razdelila po šest milijonov kron skrozi 10 ietvpovzdigo živinoreje, toda to je odločno premalo. Združili smo se s češkimi kmetskimi zastopniki, ter zahtevali ob ti priliki, naj se v zakonu sklene zavarovanje zoper ogenj, točo in za živino tako, da vsaka dežela ustanovi v ta namen svojo zavarovalnico, in da se ves zemljiški davek prepusti deželam v te zavarovalne namene. S tem bi v resnici odškodovali kmete za bremena, ki bi jih prevzeli z novimi trgovskimi pogodbami in po tem bi mogli mirno dovoliti vladi pooblastilni zakon. Pred očmi smo in bomo vedno imeli koristi vseli stanov, tudi trgovine in obrti. Vsak resen in uspešen pripomoček proii neznosni draginji, proti umazani, dobičkaželjni špekulaciji z živili delavskega ljudstva bo našel pri nas največjo podporo. Politik-', ki bi kmeta bilr, delavcu pa nič ne koristila, pa za-metamo, ker je hinavska in neiskrena.
V	tem oziru gremo mirno mimo lažnji-vih demagogov in hinavcev svojo pot.
Dolžni smo pa pri ti priliki svojemu narodu in avstrijski državi najod-ločnejše obsoditi hinavščino tistih, kateri so na eni strani trdili, da je treba s trgovskimi pogodbami dobiti prijateljstvo balkanskih narodov, na drugi pa bili krivi, da se je potrdila oderuška bosenska banka. Nobena pogodba nam nič ne more pomagati, če se bo pod cesarskim imenom z oderuškimi obrestmi (10%) i/.žemal bosenski kmet, tiral na beraško palico in njegova zemlja, ki jo je stoletja s krvjo in znojem obranil svojemu rodu. prodajala madjarskim judom, morebitna izguba pa pokrivala iz žepov naših davkoplačevalcev.
To je bila za nas prva in poglavitna reč. ko smo se pogajali z vlado in vladnimi strankami o tem, ali naj
umaknemo svoje nujne predloge. Vlada je ta naš pogoj kratkomalo zavrgla, kakor je tudi zaničevalno odklonila vsako besedo o našem vseučilišču in o deželnih zavarovalnicah v prej povedanem zmislu. V petek dne 9. t. m. so se pa vladne stranke na videz brez vlade začele pogajati z nami. Postavili smo jim kot svojo politiško zahtevo, naj glasujejo za nujni predlog, ki bi ga v prvi seji državne zbornice vložil naš načelnik in ki bi v njem državna zbornica odločno zahtevala od vlade, naj z vsem svojim politiškim vplivom prepreči delovanje oderuške bosenske banke z ozirom na odkup kmečkih posestev. Voditelji vladnih strank so pa šli vprašat Bienertha. Ta je pa zopet odklonil to zahtevo, voditelji so se mu udali in pogajanja so se razbila.
Državni zbor je zdaj zaključen. Vladne stranke so rajše rešile barona Bienertha nego zbornico. Nanje pada vsa odgovornost. Javno so vladni poslanci izjavljali, da obsojajo oderuško banko in da bodo obračunali z vlado, če jo ne prepreči. Ko je pa treba odločnega koraka, jim zmanjka poguma, doslednosti in značaja in več jim je na Bienerthovi vladi, nego na usodi avstrijske zbornice in bosenskih kmetov, več na tem. da je vlada proti nam, nego da bi se storjena krivica popravila. Krivica, ki jo je storila sedanja vlada stotisoč slovanskim kmetom, skeli v živo vsa-cega pravicoljubnega človeka. Slovesno izjavljamo, da je ne bomo nikoli pozabili. Zastopniki slovenskih in čeških kmetov, ki smo si podali k trdni bratski zvezi roke. ne bomo mirovali, dokler je ne popravimo, ne bomo pa tudi mirovali, dokler ne dvignemo iz teme in pozabe svoje zapuščene domovine in njenega Bogu in državi zvestega, značajnega ljudstva.
Državni zbor je zaključen v znamenju kmetskih pravic, v znamenju boja proti oderuštvu in hinavstvu. V tem boju, ki smo ga začeli, bomo tudi nadalje vzdržali in ne moti nas, da je par liberalnih slovenskih poslancev izkušalo prekrižati naše namene. Naša pot je ravna. Vest nam pravi, da je tudi edino prava. Prepričani smo, da se bo slovensko ljudstvo, ki mu mirnega srca izročamo sodbo o našem delu. ravno tako izreklo. Na Vašem zaupanju, prijatelji. sloni naša moč. Ker se ga zavedamo, zato ne odnehamo, naj st zaganja v nas. kogar je volja. Svobodni možje smo. ne poznamo človeških ozi-
rov, še manj pa strahu pred mogočnfrc sedanjega dne, nobenemu nasilstvu ne uklonimo tilnika: Bogu in ljudstvu zvesti pojdenio veselo naprej v svojem boju ko vemo, da bo dan nasprotnikove moči minul, in da zasine potem tudi našemu ljudstvu dan boljše bodočnosti.
Na Dunaju, dne 10. julija 1900. 1. r.
Dr- Šušteršič, Povše, I. r. Demšar, 1. r. Gostinčar, 1. r. Dr. Gregorčič, I. Jaklič, 1. r.
Pišek, I. r. Roškar, 1. r.
Or.
Žitnik,
f)r. Korošec, 1. r £)r. Benkovič, 1. Fon, I. r. Grafenauer, 1. r. Hočevar, 1. r.
Dr. Krek, 1. r. Pogačnik, 1. r. Šuklje, 1. r.
1. r.
Ptiček ušel.
Devetnajsto državnozborsko zasedanje, ki se je začelo dne 10. marca t. 1., je bilo v soboto nagloma zaključeno. Važno je vedeti, zakaj se je to zgodilo.
Dne 11. marca je bila namreč zbornica soglasno sklenila, da se ne sme dovoliti agrarna banka za Bosno. Ta sklep je meril edino-le na to, da se kmečko in kolonsko prebivalstvo Bosne in Hercegovine pri odkupovanju zemljišč ne izroči oderuškim nakanam madjarskih krvosesov, kar bi se gotovo zgodilo, a ko bima-djarsko-bosenska banka smela svobodno in neovirano izvrševati svoj posel.
Dne 30. aprila pa so naši poslanci izvedeli, da je naša vlada vendar-le potrdila bosensko agrarno banko. Slovanski poslanci, na čelu jim d r. Ivan Šušteršič, so pričeli najod-ločnejši boj proti tej oderuški banki. Kakor levi so se borili proti tej nakani, ki bi uničila ubogega kmeta in kolona v Bosni. Treba je vedeti, da ga ni sedaj v Avstriji bolj ubogega ljudstva, ko je kmečko in kolonsko ljudstvo v Bosni. Naši koloni v Furlaniji in vBrdih so gospodje proti ubogi bosenski raji.
Da bi se popravil pogrešek, ki ga je storila c. k. vlada, je dr. Šušteršič v zbornici predlagal da se vlada po-zivlje. naj anulira osnovo agrarne banke, naj se odkup kmetskih zemljišč izvrši le z uporabo deželnih sredstev izključivši vsako privatno podjetje in naj se ta odkup izvede edino !e po deželnih organih.
Ta predlog, ki meri edino-le na to. da se prebivalstvo Bosne in Hercegovine pri odkupovanju zemljišč ne izroči oderuškim rokam, je tak. da bi ne smel
Podoreharji.
Povest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov.
(Dalje.)
Drugo jutro, še zvezde so svetile na nebu. so bili pri Sitarjevih že po-koncu. Iznad hiše se je dvigal kakor lahna meglica dim in pričal, da kuha Sitarica zajutrek.
Hitela je, da bo prej ko prej gotov.
Oče pa je dajal sinu nauke.— Ko mu že ni vedel nič več povedati, je šel, odprl skrinjo, vzel iz nje denarnico ter dal Janezu par goldinarjev. Vedel je sicer, da je nekaj sam zaslužil, a vendar se mu ni zdelo lepo. pustiti sina kar z lepo besedo od doma.
„Nekaj časa boš že izhajal mu je rekel — ko pa ne boš imel več. piši domov ali pa bratu. Ti že kaj pošljemo".
.Mati je skuhala in Janez je hitro pojedel. Zunaj nad vasjo se je zasmejalo že jutro in solnčni žarki so lili skozi zrak kakor snopi zlatega klasja.
„Trarž... trara... t rani ra... rara...“.
»Pošta! Sedaj bo treba kar iti!"
mm glasovati noben poslanec, najmanj pa f u r i a n s k i in ital i-j a n s k i poslanci, ki zahtevajo o d k u p kolonskega ljudstva v Furlan i j i. Zgodilo pa se je drugače. Vlada je podkupila furlanske poslance z raznimi obljubami na pr. z univerzo v Trstu in tako so ti poslanci glasovali za vlado proti dr. Šusteršiče-vemu predlogu. Radi vladnih obljub so izdali na s t o t i s o č e ubogih kmetov in kolonov v Bosni. Dr. Šušteršičev predlog je bil dne 8. junija odklonjen z malo večino 5 glasov. Furlanski in italijanski poslanci so to zakrivili, ker so upali, da jim bodo potem z vladne mize kar pečene race letele v usta, ki so jih na široko odprli. Dočim odrekajo Italijani Slovencemjv Trstu in v Gorici par ljudskih šol, dobili naj bi oni kar vseučilišče in to radi tega, ker so postali čez noč vladna, državo vzdržujoča stranka in so pomagali vladi pri bosenski agrarni banki na brezmejno škodo bosenskih kmetov in kolonov. Toda slovenski poslanci so jim prekrižali izdajalske račune. Za nečedno izdajstvo kmečkega in kolonskega ljudstva Bosni maščevali so se Slovenci v državnem zboru z najodločnejšo obstrukcijo, s katero so zaprečili vsako obravnavo o ital. vseučilišču v Trstu in sploh vsako delo razen državnega proračuna. Ministerstvo je bilo prisiljeno zbornico zaključiti. Italijani gledajo sedaj za ptičkom, ki so ga imeli skoraj v rokah, pa jim je ušel. „L’ Eco del Litorale" si skuša svojo jezico ohladiti s tem. da obdeluje dr. Šušteršiča kot sebičnega moža, kateremu ni bilo za drugo, ko za minlsterski stolček.
Drobne politične vest!.
Odnošaji med Bolgarijo in Turčijo postajajo vedno bolj prisrčnejši. Staro sovraštvo torej gineva. — V Srbiji bo uvedena za narodno himno stara himna Obrenovičev. — V Perziji je buknila revolucija, ki je naperjena proti šahu, katerega bodo najbrže odstavili. Mnogo šahovih vojakov je prestopilo k revolu cijanorcem. — V Sinago blizu Bukarešte so nekateri o priliki dohoda Franca Ferdinanda sežgali madjarsko zastavo na ulici. — Velikih vojaških vaj na Moravskem se najbrže udeleži poleg nemškega cesarja tudi ruski car Nikolaj in angleški kralj Edvard. Torej se snidejo štiri vladarji. — V Carigradu je umrl brat sultana Suleiman. Naš cesar je včeraj odpotoval v Išl. — Vojska med Turčijo in Grško je skoraj neizogibna. Položaj se . je poojstril. — V torek so pripeljali iz Nemčije v Carigrad 14 vreč zlata in drugih dragocenosti, ki so bile last bivšega sultana Abdul Hamida in ki so tehtale blizu 500 kilogramov ter so jih položili v otomansko banko, Vrednost vsebine omenjenih vreč se ceni na 8 milijonov frankov.
Darovi.
Politični pregled.
Državni zbor zaključen.
Ker so se pogajanja med vladnimi strankami in slovansko opozicijo tekom sobotnega dne razbila, je vlada zaključila državnozbozsko zasedanje. Zmagala je torej nad vlado barona Bienertha. ki je hotela po vsi sili vladati proti Slovanom, slovanska opozicija. Vladni in drugi nemški listi so zaradi tega kar iz sebe in se z vso silo zaganjajo v slovansko opozicijo in v dr. Šušteršiča, ki je stal na čelu slovanskih akcijskih strank. Splošno je mnenje, da se baron Bienerth ne bode mogel več vzdržati na čelu vlade, ker se je skazal nespretnega politika. Državni zbor sc skliče, kakor poročajo listi, šele koncem oktobra k novemu zasedanju.
Jubilejni darovi za „Slovensko sirot išče":
Dr. Ignacij Kobal, stolni vikar,
K, Josip Valentinčič, Plave 40 v, Jakob Grilj, pek 2 K, Josip Novak, župnik 10 K, Pavlin Josip, Dol. Vrtojba 1 K, Franc Kuštrin v Gorici 60 v, Miha Drufovka, Podsenica 20 v, N. N. v Gorici 20 v, Marija Lisjak, Saksid 50 v, Ivan Brezavšček, kaplan 1 K. Albert Kodrič, Vidmaršče 1 K, Anton Bratina, vikar K, Nekdo iz okolice 40 v, Ivan Kumar, kurat 3 K, Marija Slokar v Gorici 1 K 60 v, p. n. občina Ajdovščina drugi obrok ustanovninelOO K, (G. župan in deželni poslanec Ig. Kovač nam naznanja hkrati, da bo županstvo v Ajdovščini stavilo v proračun za prihodnje leto K 1000 v zmislu sklepa zadnjega občnega zbora „Slov. sirotišča" in poslane okrožnice z dne 1. junija t. I.), Terezija Černe 1 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Za „A 1 o j z i j e v i š č e":
Herkov, trgovec v Devinu 5 K. Alojzij Corte, dimnikar 1 K, A. Uršič, trgovec v Mirnu 2 K. Slov. bogosl. go-riške nadškofije 27-64 K. Prisrčna hvala! Živel: posnemalci!
Janez je vstal, vzel povezano prtljago. stisnil očetu in materi, ki je začela jokati, roko in stopil na cesto, da počaka pošte.
Ni trajalo dolgo in pridrdrala je dol po vasi in se vstavila. Janez se je vsedel vanjo, zaklical starišein še enkrat z Bogom in poštiljon Mate je prijel za vajeti in konj je potegnil.
Sitarjeva sta gledala za Janezom, dokler ni poštni voz krenil za ovinkom. Mate je rekel Janezu: „Si pogledal proti Podoreharju? Marica je stala pred hišo in žalostna je bila".
In Janez se je ozrl.
In ni videl ne matere ne očeta, samo njo je gledal.
On vrtni ograji je stala, in ko je zapazila, da sc je ozrl. mu je zamahala z belim robcem, a se potem obrni stran in si brisala solze z oči.
Voz je prišel za ovinek in ni videl več. Samo žalostna slika mu ostala v duši....
VII.
Rumeno listje prosniških gozdih z
je že bukev,
la v
je
je
popadalo v
ki so
pregi-
bale počasi in žalostno prazne veje. kot bi slutile nekaj težkega in usodepolnega... Res, človeka je moralo spreleteti, ko se je vzbudil vrhu gora pozni jesenski vihar in drl. žvižgajoč zmagoslavno pesem. skozi bukovje v dolino, katero je pokrivala večji del dneva bela slana, uničevalka zelenja po travnikih in njivah.
Ob takem času, ko je umirala narava, ko so odletele veselo žgoleče lastovke na jug, v kraljestvo vedno enako prijazno toplih dni. so se oglasili v prosniških gozdovih prvi krepki udarci sekir in enakomerno žaganje.
Podorehar je začenjal z delom.
Poiskal je delavce v Kredu in po sosednjih vaseh in odšel z njimi v Pros-nid, kjer je dobil še nekaj domačinov, ki so že težko čakali, kedaj pride in začne sekali, da zaslužijo doma kak krajcar, ker ta in oni je krvavo potreboval denarja, a ga ni vedel in ni mogel kje dobiti in zaslužiti.
Dan za dnevom in teden za tednom so delali in gozd se je ožil Podoreharju v upanje in veselje.
(Dalje prihodnjič.)
Domače in razne vesti.
Novomašniki, Nj. prevzvišenost naš knezonadškof posveti prihodnjo nedeljo v mašnike te le čast. gg.: Mihaela T o r o š. Alojzija Majcen, nadalje Antona Grat-ton. in Ernesta Scremin za našo škofijo. Julija Rutar pa za tržaško-kopersko škofijo.
Matura na gimnaziji. Matura, ki se je vršila pod vodstvom g. deželnega nadzornika dr. Kauer-ja, je končala včeraj. Maturiralo je 44 kandidatov. 43 rednih in eden privatist. Slovencev je bilo 21. Italijanov 20 in trije Nemci. Padlo jih je 6 in sicer štirje Slovenci, eden Lah in eden Nemec. Odličnjakov je bilo 5, med temi štirje Slovenci in eden Nemec. Izmed Slovencev so napravili maturo z odliko sledeči: Andrej Budal iz Št. Andreža, Hinko Lasič iz Mal. Žabelj, Anton Mauri iz Trsta in Vekoslav Vrtovec iz Vel. Žabelj. Z dobrim uspehom so napravili: Marij Besednjak iz Gorice, Ernst Bratuž z Dunaja, Janez Bregant iz Nabrežine. Josip Godnič iz Komna. Fran Gorkič iz Vrtojbe, Avguštin J u g iz Št. Ferjana, Kristjan Kacafura iz Ročinja, Ivo Lenar iz Hudajužne, Ivo Lulik iz Ajdovščine, Josip Markočič iz Št. Andreža, Anton Mrevlje iz Sv. Križa, Edvard P i t a m i c iz Tolmina in Josip Rijavec iz Gradišča o. S.
Maturo na c. kr. realki so napravili ti-le Slovenci. E. Bol tar (z odliko), J. Brajnik, K. Draščik, O. Ozvald, V. Šček, And. Duša in R. Skočir.
Pomanknjeni so v VIII. plačilni razred sledeči gg. c. kr. vadnični učitelji: Ivan Mercina. Franc Sivec, Karol Trava n, telovadni učitelj Jos. Janov-skvterokr. šol. nadzornik v Sežani Matko Kante.
Imenovanje. — Za ratjinska asistenta pri deželnem knjigovodstvu je imenovan g. Karol Podgornik in N. Persa.
Več mest poštnih praktikantov je razpisanih pri poštnem ravnateljstvu v Trstu s adjutumom letnih 600 K. Prosilci se morajo izkazati s spričevalom dobro dovršene mature.
S hribov. Vprašanja c. kr. okrajnim šolskim svetom.
1. Sme li kak učitelj pred učenci govoriti v šoli: a) proti cesarju, b) proti papežu, c) proti cerkvi, č) hvaliti anarhizem, d) ščuvati proti drugim narod-' nostim, e) hvaliti socijalna demokratična načela.
2. More li kak učitelj vzgajati versko-nravno, ki sam nima vere, ki je moralno umazan, ki ne hodi nikdar k sv. maši, k spovedi, ki prepoveduje v šoli kršč. pozdrav ter pred šolo in po šoli ne moli ?
3. Sme li kak učitelj med procesijo sv. Rešnjega Telesa šolske otroke javno zmirjati, prepovedovati^ jim peti nabožne pesmi ter preporočati jim narodne. sme li učitelj odpirati odraslim mladeničem med popoldansko službo božjo šolske prostore, da ne gredo v cerkev ?
4. Morejo li krščanski stariši z mirno vestjo izročati svoje otroke v vzgojo takim učiteljem? Blagohotnega odgovora prosijo
krščanski stariši. Vinogradniki! - Neprestano deževno vreme zadnjega časa vpliva škodljivo na Irte in pospešuje trtne bolezni. Zato škropite in žveplajte čim prej mogoče. Modro galico in žveplo najboljše kakovosti dobite pri „Cioriški z -ezi“.
Obširno veleposestvo v Brdib, ki je bilo last pokojnega predsednika dežel, sodnije v Trstu Urbančiča, je kupil Amadeo Bolaffio v Gorici. Okolu 150 njih lepe slovenske zemlje je spet prišlo v roKe tujcu!! Zakaj se ni tega naznanilo merodajnim slovenskim krogom in denarnim zavodom v Gorici?
..Delavski list'1, glasilo primorskih socialistov, ki je izhajal z Trstu, je nehal izhajati.
Sv. krst je prejela v pond. v kne-zonadškofijski palači v (iorici Židinja gospa Lidija Maria To rib o 1 o. Krstil jo je don Klement Corsig, kurat iz Turjaka. Prevzvišeni knezonadškof pa ji je podelil zakrament sv. birme.
Prošnje za sprejem v »Alozije-vlšče" je treba doposlati vsaj do 1 avgusta. Potrebne priloge: 1. krstni list, 2. šolska spričevala, 3. ubožni list, 4. zdravniško spričevalo glede zdravja pro-silčevega, 5. priporočilo duhovnega pastirja. Prošnje z omenjenimi prilogami naj se pošiljajo	i z k 1 j u č n o le na odbor
slov.	„Alojzijevišča“	v Gorici	(ne na
osebo voditelja).
Prošnjam	naj	priložijo	prosilci
znamko za 20 vin, da se jim vrnejo spisi.
V o d s t v o.
Pregled učeče se mladine na zavodih »Šolskega Doma" v letu 1908—09:
V	15 razredov ljudskih šol je pohajalo
dečkov	deklic
326	504
„ pripravljavnico za srednje šole..................52
„ pripravljavnico z dvema razredoma za izobraže-vališča za učiteljice .	.	—	108
„ dekliško obrtno šolo .	.	—	79
„ deško obrtno šolo . .	.157
„ 3 otroške vrtne ....	117	125
652	816
Zavode »Šolskega Doma" je obiskovalo torej skupaj 1468 učencev in učenk, približno toliko, kolikor prejšnje leto. V razrede ljudskih šol se je vpisalo za leto 1908—09 40 učencev in učenk več kakor v 1. J 907—08, manj pa v moško pripravljavnico in v obe obrtni šoli. Da se je v deško obrtno Šolo vpihalo manj učencev je vzrok to, ker so učenci iz Solkana pričakovali, da se|dan na dan odpre tam obrtrib-nadaljevalna šola.
Veselo znamenje je, da se število otrok ljudske šole množi od leta do leta.
Tako je bilo leta
1903—04	. . . '	533	otrok
1904—05	...	641	„
1905—06	. . .	667	„
1906—07	. . .	77.5	„
1907—08	. . ,	800	„
1908—09	...	840	„
Iz tega razkaza je razvidno, da po
skoči vsako leto število slovenskih otrok v Gorici od 20—30. Izjemo dela I. 1904—05, ko je poskočilo število učencev za celi stotak. V tem letu se je namreč otvo-rila nova železnica in se je naselilo mnogo slovenskih družin v Gorici.
Ker število otrok raste od leta do leta. se, kakor samoobsebi umevno, tudi razredi innože, ki se tudi vedno bolj napolnjujejo. Tako n. pr. je pet razredov ljudske šole štelo po 60—73 učencev, kar je več ko dovolj.
Kar se tiče vspehov na šolskih zavodih »Šolskega Doma" moramo omeniti, da so ti dobri, in kaže, da razpolaga »Šolski Dom" z dobrimi učiteljskimi močmi. Učiteljski zbor v zavodih »Šolskega Doma" šteje: 10 moških učiteljskih moči in 18 ženskih učiteljskih moči.
Kjer dejanja in števila govore, ni treba komentarja. Podpiratelji ,.Šolskega Doma" pa naj premotrijo navedena števila. ki naj jim bodo v vspodbudo, da ostanejo še nadalje zvesti sodelavci pri reševanju goriškega slovenstva.
t Shod S. L. S. v Ljubljani. — S.
L. S. sklicuje za nedeljo dne 18 t. m. v Ljubljani in sicer v veliki dvorani hotela »Union" za svoje somišljenike shod. na katerem bodo poročali dr. Šušteršič, dr. Korošec, Roškar, Grafenauer, dr. Brejc, Fon in dr. Krek.
Sklicanje tržaškega in istrskega deželnega zbora. — Tržaški deželni zbor bode sklican na dan 21. t. mes.»
istrski pa na dan 22. t. m. Istrski deželni zbor bode zboroval v Kopru. Istrski deželni glavar postane dr. Rizzi, njegov namestnik pa dr. Laginja. Zasedanje bode kratko in ima v prvi vrsti le ta namen, da se deželna zbora konstituirata.
Romanje v Lurd. — Poroča se nam. da bodo romarji odšli z Dunaja v Lurd dne 30. avg. t. 1. Za vožnjo in hrano se plača v prvem razr. 620 K, v drugem 460 K in v tretjem 310 K.
Drugo romanje z Dunaja bo 27 sept. L 1. Takrat obiščejo romarji tudi Santjago di Compostella na Španskem. Več se poizve pri č. g. Karolu Krasa, župniku (Wien VII. Bez. Altlerchcnfeld.)
Žetev na Ogrskem. — Tudi drugo poročilo, katerega je izdalo ogersko mi-nisterstvo o letošnji žetvi, se glasi zelo neugodno. Pridelalo sc bo na sploh mnogo manj nego minolo leto. Pridelek pšenice ceni ministerstvo za 34,198,500 q, t. j. 7,236.500 q manj nego v letu 1908. Rži bo 11,508.100 q, t. j. 759.900 q manj, ječmena 14,200.000 q, L j
1,906.000 q več, ovsa 12,639.100 q, t. j 2,639.100 q več. Tudi iz drugih držav prihajajo slaba poročila, tako cenijo n. pr. na Francoskem, da bodo tudi tam imeli precej slabejšo žetev. V Nemčiji cenijo letošnjo žetev srednje vrednosti, v odstotkih računajo da bo zrnja 92*2 od sto proti 100*8 od sto v mino lem letu, slame pa 84-6 proti 100 5 od sto v prejšnjem letu.
Listnica uprave: Našim cenjenim naročnikom priporočamo ob priliki, ko se selijo iz enega kraja v drugi, naj nam naznanijo kraj in pošto, kjer so zadnjič stanovali, da se bo moglo pravilno naslov zapisati.
Mesine novice.
m Nesreča. Včeraj popoldne se je peljal preč. g. dr. T a r 1 a o s svojega stanovanja na postajo južne železnice.
V	ulici Sv. Klare se je konj splašil. G. dr. Tarlao je hotel skočiti z voza. Pri tem se mu je zapletla obleka med kolesa in padel je tako nesrečno na tla, da se je hudo ranil na glavi in na obrazu in so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je bil kake tri ure v nezavesti.
m Odborova seja „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici bo v nedeljo dne 18. t. m. ob 11 in pol predp. v društvenih prostorih.
m Šolska poslopja v Gorici. Jako značilno je, kar je izjavil mestni proto-fizik o poslopjih goriških mestnih šol. Rekel je namreč, da nobeno šolsko po slopje razun onega pod Kostanjevico ne odgovarja zdravstvenim predpisom ter bi se morala vsa do tal podreti. Kaj ne, lepa sodba o upravi mesta Gorice. Ako je rekel tako mestni fizik, potem ni nobeno čudo, da Slovenci nočejo pošiljati svojih otrok v nezdravo podturnsko šolsko poslopje, ki bi se moralo po izjavi omenjenega strokovnjaka, podreti do tal. Mestnemu magistratu pa bi ne bilo treba zidati za Slovence novega šolskega poslopja. Saj bi imel na razpolado tri krasna in moderno zidana šolska poslopja. ako bi hotel plačevati primerno odškodnino in vzdržavati učiteljske moči.
m Povožen. V noči od nedelje na pondeljek je bil povožen za Gradom v Gorici delavec Vincenc Gorjanec, ki je vsled dobljenih poškodeb uže isto noč izdihnil svojo dušo.
m Stanovanje se odda v najem v
ulici Ponte Isonzo št. 32. Poleg hiše je krasen gozdič in vrt. Več sc poizve pri našem upravništvu.
Iz goriške okolice.
g S čim se liberalci hvalijo. —
Pred nekaj tedni so liberalci napravili
na Ajševici veselico. Strašno so se hva lili en teden poprej in še bolj en teden poznej. Kdo pa je nastopil pri tej veselici? Nasto li so 1. cerkveni pevci i/. Ozeljana-Št. Mihela, 2. cerkveni pevci iz Šempasa, 3. cerkveni pevci iz Oseka in 4. nekdanji cerkveni pevci iz Črnič. Ta je lepa. kaj ne? Med vsemi zbori so najboljše peli pevci iz Šempasa. Domačini Ajševičani pa so peli precej revno. Organistu iz Oseka pa svetujemo, naj težke pesmi pusti pri miru, ker jim nikakor ni kos.
g Liberalna surovost. Liberalci se kaj radi bahajo se svojo oliko in zmirjajo druge z divjaki, a navadno je narobe res. Na praznik Sv. Petra so prišli fantje z Lijaka z vozom v Grgar k veselici. Ko so se pa hoteli vrniti domov so zapazili, da so bile vse kape s koles pri vozu pokradene. To je ostuden čin Iiberaln« podivjanosti! Kako lahko bi se bila zgodila velikanska nesreča. če bi ne bil voznik voza dobro pregledal predno je zapregel.
g Vabilo k veselici, katero priredi telovadni odsek „Orel" kat. bralnega društva v Št. Ferjanu v nedeljo 18. julija v prostorih g. F. Terpina. Vspored: Predpoludne: Ob 10. uri slovesna sv. maša. Po sv. maši procesija z Najsvetejšim. Popoludne: Sprejem gostov, ob
2.	uri telovadna skušnja. Ob pol 5. uri nastop telovadcev. Po telovadbi veselica, ki bo obsegala: govor, petje, deklama cije, šaljivo srečkanje in šaljivo pošto ter prosto zabavo. Pri procesiji zjutraj in pri veselici popoludne sodeluje vojaška godba iz Gorice. Vstopnina in sedež I. vrste I K, vstopnina in sedež
II.	vrste 80 vin., stojišča 40 vin. V slučaju slabega vremena se veselica od loži na dan 1. avgusta. Na veselo svidenje v Št. Ferjanu in krepak »Na zdar" kličejo	»Orli".
g Čipkarska šola se je otvorila v pond. v Sovodnjah. Najprej je bila sv maša, potem pa vpisovanje. Dosedaj se je vpisalo 54 čipkaric. Število čipkaric se gotovo še poveča. Ravnatelj čipkarskih šol je v svojem nagovoru povdar-jal, da je čipkarska obrt danes na še precej visoki stopinji. Pridne čipkarice zaslužijo mnogo več kakor delavke v nezdravih tovarnah, ki si večkrat nakopljejo bolezen, ki postane usodna za celo njih življenje. — Čipkarska šola je nastanjena v »Občinskem Domu", kjer se uže sedaj nahaja košarska šola. Poučevala bo posebna učiteljica.
g V Gorenji Vrtojbi smo imeli mi nulo nedeljo vsakoletno cerkveno slav nost s procesijo, ki pa letos ni šla ven vsled slabega vremena. Cerkev je bila krasno okinčana. Maševal je novomaš-nik s štajerskega, procesijo v cerkvi je vodil preč. g. dekan šempeterski. čast Občinarjem in cerkv. oskrbništvu, ki skrbe za kinč hrama božjega!
g V Biljah je bil v nedeljo javni ples, zraven plesa seveda tudi pretep, kateri se je posebno v pondeljek nadaljeval v Nemčevi gostilni. Marsikdo ima vidno znamenje tega pretepa, ki pa je le žalostna slika podivjanosti nekater-nikov, ki se pa Štejejo za jako izbra-žene. To je seveda moderno - napredna izobrazba.
g Občinske volitve v Št. Ferjanu so sc vršile v pondeljek, torek in v sredo. Naša stranka je naskočila to agrarno trdnjavo, a je vsled raznih nepravilnosti zmagala s 43 glasovi le v lil. razredu. Uložen ho utok.
g Iz Št. Ferjana. — »Soča" se je s surovo svojo maniro zagnala v naše fante-telovadce, ki jim očita surovost. Nato odgovarjamo, da surovosti ni bilo in je ni pri naših Orlih, pač pa smo jo v ogromni meri lahko opazovali na sokolskih urhih. Glasilo liberalnih urhov očita fantom, da so od dne do dne v večji meri surovi. Resnica pa je, da je naših fantov od dne do dne več. Toda
ne napadajo nikogar. Pač pa liberalci niso nikdar mirni. To se je pokazalo tudi. ko so liberalci imeli svoj ples na prostem v vinogradu, ki ga je lahko prišel gledat vsak. V resnici precejšnja družba naših je bila zbrana; a so se zabavali v svoji družbi v gostilni gosp. Kneza. Vedli so se naši pošteno, medtem ko so se urhi vedli kot zverine. Res sta bili zraven dve Marijini hčeri. Obe pa stanujeti v isti hiši: ena je hči, ena pa sestra gospodinje. „Soča" pravi, da sta pozabili svoje medaljice. Resnica pa je, da so liberalci pozabili nekje svojo izobraženost in oliko. Naši so bili mirni, liberalci pa so izzivali. In proti napadom braniti se, po krščanskih načelih ni prepovedano, Vsak je moral dobiti vtis, da liberalci po svoji obliki zaslužijo, da avancirajo v kak gozd skrit se.
Dne 21. junija so poslali zopet največje nemirneže v gostilno g. H. Kneza, da bi napravili nemir med našimi. Naši pa so jih pustili pri miru, vsled česar liberalci niso mogli dobiti nobenega „kšefta“. V ponedeljek so bili tako pijani ti urhi, da so skozi okno rinili iz gostilne domov. Prišli so okrvavljeni domov. Še danes se jim pozna.
g Tatovi so udrli v pond. ponoči v gostilno g. Ivana Lutmana v Št. Andrežu na mirenski cesti ter odnesli nekaj orodja, spili dopjon vina in odprli razne shrambe. Ker pa je ropot tatov zbudil hišne, so jo dosedaj neznani »prijatelji" poorisali.
g Pevma. — V spomin in v znak hvaležnosti do svojega večletnega načelnika preč. pokojn. Jožefa Goloba, je darovala vsled sklepa obč. zboru dne 20. VI. t. I. »Hranilnica in posojilnica" v Pevmi 50 K. Od teh dobi 15 K »Alojzije-višče", 15 K »Sirotišče", 10 K za obmejne Slovence.
g Bolezen na krompirju se je pojavila v Gor. Vrtojbi. Stebovlje začne veneti in se zvijati (kodrati). To bolezen so opazili pa lenatakoimenovanem »Bu-dalovem" krompirju.
g V Pevmi je mnogo bolnikov, ki imajo legar. Zdi se, da je provzročila bolezen slaba voda. Širi se vedno bolj. Včeraj, 12. t. m. sta obiskovala bolnike c. kr. zdravnik iz Gradišča in dr. Gre-sig skupaj.
g Bilje. — Blagoslovljenje zastave »Kat. slov. izobr. društvo v Biljah" bo dne 25. julija s sledečim vsporedom: Opoldne sprejem bratskih društev; ob
1	uri skupni obeh, potem vaje telovadnih odsekov. Ob 2. in pol uri v cerkvi slavnostni govor (govoril bo č.g. Ciril Metod Vuga, kurat iz Podgore.) Zastavo bode blagoslovil preč. g. kanonik Janez VVolf. Potem pete litanije z blagoslovom. Po blagoslovu odhod na veselični prostor z godbo, kjer se bo vršila ljudska veselica, ki bo obsegala: telovadbo, pevske točke domačega in drugih bratskih društev, slavnostne govore, izviren šaljiv prizor, šaljivo pošto in srečkanje.	Odbor.
g Kmetijsko društvo v Biljah naznanja, da priredi izzreden občni zbor v nedeljo 1. avg. ob 4. uri pop. v društveni gostilni „Pod Hrastom". Predmet: a) Prememba pravil, b) Razni predlogi in slučajnosti.	Odbor.
Iz ajdovskega okraja.
a Hranilnica in posojilnica za farno občino Kamnje, registr. zadruga z neomej. zavezo bo imela svoj IX. redni občni zbor v občinski pisarni (stari šoli) v Kamnjah v nedeljo 25. t. m. ob 3. pop. s temlč dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva. 2. račun za I. 1908. 3. branje revizijskega zapisnika. 4. volitev načelništva in nadzorništva.
Iz tolminskega okraja.
t Na Idriji	pri	Bači je	pretečeno
nedeljo predaval g. Kremžar o »svobodni misli-' in dokazal iz opravilnika italijanskih in belgijskih frainasonov, da je to njih delo. Namen svobodomislecev pa je: 1. Odpraviti vero v Boga in cerkev ter vpeljati sežiganje mrličev. 2. Svobodna šola. 3. Razporoka. 4. Ločitev cerkve od države. Da se pa to doseže, je potrebno, da svobodomisleci dobijo večino v vseh javnih zastopih: v županstvih, v deželnem in državnem zboru in v šolskih svetih. G. govorniku sezačasu primernopredavanjesrčno zahvaljuje odbor.
t Podbrdo.	—	Povsod	poznani
stari „mežnar“ Ivan T o r k a r, ki je opravljal svojo službo v cerkvi vestno in marljivo čez 60 let, kateri je bil do zadnjega časa čvrst in šaljiv, podleči je	moral starosti.	12.	t. m. ob	5. zjutraj,
je	v	80. letu svoje	starosti, večkrat pre-
viden mirno v Gospodu zaspal. Star „mežnar“ je preminul, njegovi izvrstni dovtipi pa bodo še dolgo ostali. Naše sožalje spoštovani družini.
t Iz baške doline. — (Postyčn.) Kaj pa je to — „pestijen“? — Ako hočeš to vedeti, prijatelj, ki se voziš z ; državno železnico skozi baško dolino, izstopi, ko ti bo dopuščal čas, pa oglej si malo čakalnice na postajah. Prvo, kar bo tam zanimalo tvoje oči, so klasične slike z mažars kimi napisi., Barve teh slik niso oljnate, temveč diše zelo po narodni jedi izvoljenega ljudstva, namreč — po Česniku. — Ena teh. slik ima napis: „P0styčn". — Je-Ti to: kaka „b e s ti j a", ka-li? Ne, ljubi moj, ta beseda, kakor priča že njeno mongolsko blagoglasje, je mažarska. in nam predstavlja „magyar ember-a", t. j.i čistokrvnega Mažara v Adamovi uniformi, ki kaže zvest pravilom hunske dostojnosti — slavnemu občinstvu — vsaj mažarski glo bus.,. Kar je prvotni sliki še manjkalo, to so pozneje dopolnili in dodali razni „sra-mežljivi" slikarji in slikarice, ki so se pod podobo tudi podpisali s svojim nesmrtnim imenom in priimkom. Ta izpopolnjeni in še vedno izpopolnujoči se „nagy pttsty6n“ bi gotovo delal večjo čast kaki nesramni h i š i, kakor pa čakalnici c. kr. državne železnice v cislajtaniji. Take slike na takem prostoru so kakor nalašč zato, da navdušujejo komaj šoli odrastlo mladino, da se spušča celo z oženjenimi v podjetja, pri katerih tvega vse-------------
£ r t i On a z t = razumete to? — Torej — *vegyen, kčrem, magyar em-bernek mertčket egy ingnak", t j. pomerite, prosim, Alažaru eno srajco-da ne bo stal še nadalje pred nami tak-kakor bosenski kmet, ko ga bo mažarska banka stekla! /
Alazatos szolgaja!
Vdani sluga baškodolinski.
t Volčanski hribi. — V naših hribih se pripeti mnogo nesreč pri goveji živini. Enemu pogine vol, drugemu krava i. t. d. Živina pa je našim posestnikom velik kapital, s katerim morajo preživeti sebe in družino. Sicer bi se pri nas lahko veliko več živine redilo, a ljudstvo je revno in mora sproti teleta prodajati. Ali bi ne bilo mogoče prepričati našo vlado o naši bedi, da bi nam dala brezobrestnih posojil Saj dovoljuje dežela in država brezobrestna posojila vinogradnikom za obnovitev vinogradov. Če so potrebni vinogradniki te podpore, smo gotovo tudi mi. S tem bi si gotovo opomogli. Nakupili bi si živino, pridelali bi več gnoja, polje bi vsled tega več rodilo, nadalje ustanovili bi si mlekarno i. t. d. To bi gotovo povzdignilo blagostanje našega vbogega ljudstva. Naše ljudstvo je dobro, zvesto državi in delavno. davek plačuje, siAove pošilja k vojakom i. t. d. Torej je tudi dolžnost
države, da skrbi kaj za nas. Prosimo one faktorje, ki bi nam mogli kaj v tej zadevi pomagati, da nam priskočijo na pomoč. Hvaležni jim bodemo.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. — Ukrotil jih je. namreč Gabršček naše napredne. Vidno je namreč cerkljanska liberalna trdnjava pokala pred meseci, in sam »Primorec-je zajamral, da se pojavlja na Cerkljanskem razkol v stranki, in to med naprednjaki, ki so baje silili k „raz-kolnim" agrarcem. V tej nevarnosti, ki je obstojala v tem, da so upali nekateri liberalci res liberalno, t. j. prosto, misliti, pa prihrumi sam Gabršček med nje, jih grdo pogleda, nekoliko okrega, in „kalamon" je deloval, naši napredni ne mislijo od 6. junija naprej več z svojimi možgani, ker jim je to prepovedano. Za nas ima ta Leondorijada le v toliko pomen, da smo spoznali ob tej priložnosti v pravi luči neke osebe, ki so se do tedaj štulile za nepristranske. Vse to ljub.... pardonl »Kalamon"" stri! —
c Hranilnica In posojilnica v
Cerknem, reg. zadruga z neomejeno zavezo, vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v nedeljo dne 25. j u I i j a t. 1. ob 2. uri popoldan v dvorani „Gospodar. doma". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za upravno leto 1908. 3. Volitev •načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
'Odbor.
Iz kobariškega okraja.
kd BorJ&na. — Naša posojilnica začne te dni poslovati. V pondeljek smo imeli prvo sejo načelstva in nadzorstva, katere se je udeležil tudi odposlanec „Goriške zveze", gosp. Premrou. Uradni dnevi bodo vsako prvo in tretjo •nedeljo po blagoslovu. Hranilne vloge obrestuje posojilnica po 4l/,°j0, posojila po 5 na vknjižbo, ,po 5'/.% pa na poroštvo.
Iz komenskega okraja.
km Komenščina. — Čez pol leta opravlja službo organista naš preč. g. kaplan Al. Makuc; a za ves svoj trud ni še beliča dobil. Ali ni čudno to? Ureditev organistove plače je za nekaternike zelo trdo jajce, katero se ne da zlahko izleči. Županstvo bi moralo določiti g. kaplanu primerno nagrado in nikdobi se ne protivil. Sicer pa kakor se sliši, bi se to že davno zgodilo, a se temu upira neka „visoka“ a ne »debela" komenska glava, ki terorizira celo starešinstvo.
km Veliki Dol. — Po naši občini se širi govorica, — širi jo nek agrarni agent, katerega smo svoj Čas uže malo oprali v „Prim. Listu", — češ, da je dobil od »Goriškega kmetijskega društva" brezplačno 50 klg modrc galice in zraven agitira za agrarno stranko in pravi: »Glejte, tako skrbe agarci za kmete". Poprašali smo na kompetentnem mestu in reklo se nam je, da to ni res. Imenovano društvo ni nobenemu podarilo niti klg modre galice, ker ono kaj takega tudi ne more storiti, ker mora tudi ono blago plačati. — Znanemu agrarnemu agentu Kantetu povemo na uho, da je farbal, ko je širil to govorico.
km Iz Gabrovice. Našemu »zaslužnemu" županu smo že davno pri volitvah pokazali, da ga ne maramo. A glejte! Pri vsej ti ..gorki" zaušnici se mož krčevito drži županskega stolca. Poslušajte! Volitve so bile razglašene. Volili smo. a ne županove ..klape". Pričakovali smo odobrenja volitev. A glej
»zlomka"! Župan in njegovi »kompa-njoni" so ovadili glavarstvu pregreške v vol. spisih, katere so sami zagrešili. Sicer jim povemo uže naprej, da če tudi bo rekurz rešen njim v prilog, naj se pripravijo na drugo še hujšo blamaža.
Iz sežanskega okraja.
s Krajnavas. — Letošnji poljski pridelek bo dober pri nas. Krompirja in fižola bo še precej. Tudi vinska trta ne kaže slabo. A dež preveč nadleguje. Krme pa ne bo skoro nič. Kobilice so nam vse pojedle. Z velikim naporom kosimo in žanjemo ostanke kobilic. S čim preživimo našo živino preko zime, je vprašanje, s katerim ne moremo tudi mi priti na noben način na čisto.
Loterijske številke.
10. julija.
Dunaj................ 81	10	8	16	34
Gradec............... 16	27	11	36	31
MlnHanift Pošten- srednje starosti, midueillb išče službe vrtnarja ali oskrbnika. Več se izvč pri našem uprav■-ništvu.
'I	t
Rojaki! kupujte narodni holeh »Šolskega Doma".
i	i
r
L
JVfaznanilo.
..Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4ljl°|0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5 V|0 (pet in en četrt od sto ;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6#)0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
A
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjamo, da smo pre-vzeli od s. ANT. JER E TIČ A
mirodilnico
in papirnico
v tekališču Josipa Verdija,
(tik sadnega trla.)
Za mnogobrojen obisk se toplo priporočamo
Toroš-Drobnič & drug.
Priloga „Prim. Listu" šf. 28. z dne 15. julija 1906.
Gospodarske vesti.
Krmljenje molznih krav. Čc imaš več molznih krav, potem je napačno če rediš vse enako in jim pokladaš ravno tisto krmo. Pri nas je žalibog ta na vada, kar pa ni prav. Dobre molznice potrebujejo zmeraj več krme in boljšo krmo kakor slabe molznice, zato sc po naprednih gospodarstvih daje kravam v prvi dobi mlečnosti t. j. po porodu in toliko časa, dokler nam veliko molzejo, boljša krma kakor kravam, ki vsled brejosti opešajo v mlečnosti.
Deteljni pojalnik sc je letos močno prikazal med domačo deteljo. Ta plevel je zelo škodljiv, ker zajeda deteljne rastline, ki vsled tega hirajo in se suše. Napadena detelja, ki mora to zajcdalko rediti, ne more od tal, zastaja v rasti in se nazadnje posuši. Umevno je, da se vsled tega tudi košnja močno zniža. Proti deteljnemu pojalniku ni druge pomoči kakor ta, da se pravočasno po rije namreč prej ko mogoče. Pojalnik se razmnožuje s semenom, ki je silno drobno in ki kali le na deteljnih kore ninah, iz katere sprejema tudi živež za svoj razvoj.
Za iranje predenlce. — Letos je zopet veliko prcdcnice po detelji. Poživljamo naše gospodarje, da jo pridno zatirajo.
Kako preženeš mravlje iz sadnega drevja In drugod. Dobro sredstvo proti mravljam je kreda, ki se mora dobro namazati okolu debla in sicer na takem mestu, kjer je deblo gladko. Posebno mlado sadno drevje, ki po navadi naj več trpi zaradi mravelj, se lahko varuje s kredo, s katero je po potrebi namazati deblo. Večkrat nam mravlje tudi drugje napravljajo preglavico, v stanovanjih in drugih prostorih. Za preganjanje mravelj se v tem slučaju priporočajo različna sredstva. Mej drugimi se priporoča slanik (arenk), ki se položi na tisto mesto, kjer nam prihajajo v stanovanje. Zoperni duh slanika jih baje hitro vžene. Tudi polaganje svežih stebelc peteršilja jih odganja, ker jim je peteršilov duh zopern.
Drobtinice.
Drobne vesti. V Petrogradu je neka deklica telefonirala nekemu zdravniku, da se ustreli. Zdravnik jo je skušal odvrniti od tega koraka, a uže med pogovorom je čul. iz samokresa 2 strela.
—	Vožnja z Zeppeiinoviin zrakoplovom bo draga. Stala bo 36 K na uro. Otvo-riti nameravajo vožnjo iz I.indenheima v Ziirich. — Operni pevec Caniso je sklenil z nekim newyorškitn gledališčem pogodbo, glasom katere bo dobil na večer 12.000 K. — Najvišje sodišče na Dunaju je razsodilo v neki zadevi, dn morajo hišni posestniki razsvetliti stop-njice hiš tudi v jutranjih urah. -149.455 žganjarij je v naši državi. Spilo se je žganja lani 97.600.000 litrov. Na vsakega prebivalca pride 3*70 litra žganja. — V Švici so bili te dni silni viharji. Sneg je močno zapadel. — V Hamburgu je te dni zbolelo nad sto oseb, ker so jedli meso krave, ki je bila kužno bolna. — Na Dunaju je veter odnesel nekemu dečku klobub v Donavo, za katerim je tekel nek mož, ki pa je v Donavi utonil. Rešiti je hotel klobuk, pa je sam utonil. — V Pekingu na Kitajskem so vladne čete poklale pretendenta in več njegovih pristašev. — Tarif na avstrijskih državnih železnicah se poviša.— VMeksiki seje utrgal oblak. Vsled strašnega naliva je utonilo 120 oseb. — Največ grmi na otoku Java, kjer 97 dni v letu neprestano grmi in treska. — Mnogo snega je zadnje dneve padlo po raznih krajih Švice. — V Sol-nogradu je 12. julija 60-letni bogataš Hoffer ustrelil svoje 3 otroke v starosti od 13 do 18 let, svojo ženo in samega sebe. Vzrok ni znan. — V Parizu ni
padlo uže 100 let toliko dežja v poletnem času kakor letos. Iz Kijeva (v Rusiji) se poroča, da je bilo 2000 vojakov, ki so stražili železnico, po kateri se je peljal car, zastrupljenih; od teh je baje 600 uže umrlo. — 80.000 delavcem rudarjem so službo odpovedali škotski lastniki rudnikov. Povišati nočejo njih plače. — Turška vojna mornarica je silno zanemarjena. Sicer ima 36 admiralov in 5600 častnikov, a če se pomisli, da je jeden admiral sultanov kuhar, potem smo koj na čistem ž njo.
— Ameriški milijonar Rockefeller je daroval ob svoji 70-letnici 10 milijonov dolarjev v dobrodelne namene. To je drobtina njegovega ogromnega bogastva.
— Rotšildov sin na Dunaju, 21-letni mladenič sc je te dni tamkaj ustrelil. Poročiti je hotel neko sobarico, a oče mu ni tega dovolil. Ostal je mrtev.
Za kratek čas.
Žena je zbežala od moža. Cez nekaj časa pa sc je skesala in prišla nazaj. Padla je na koleni pred moža in ga prosila, naj ji odpusti, ker je zbežala od njega. Mož ji je rekel: To, da si od mene zbežala, ti sem uže kedaj odpustil, a tega, da si spet k meni prišla, ti nc odpustim.
Bolezen. A.: „Kako gre tvoji ženi?" B.: „Ah, ona — ima grozno dela s svojo glavoI" A.: „Gotovo je tako nervozna." B.: „Kaj še! Ona hoče imeti vsake štiri tedne nov klobuk."
Književnost.
Nove knjige. — Priporočamo cenjenim naročnikom in čitateljein v nakup sledeče nove knjige, ki sc dobe v „Katol. bukvami" v Ljubljani:
1. Dolina krvi. — Angleški spisal A. Sheehan. Prevel Prane Bregar. Povest iz irskega življenja. Cena broširanemu izvodu 4 K 20 v, vezanemu pa 5 K 80 v.
2. Mešani in ženski zbori. Uglasbil Prane Ferjančič. Cena partituri 3 K, glasovi po dva skupaj po 50 v.
3. Zbrani spisi za mladino. — Prvi zvezek. Pripovedni spisi. Spisal lingclbert (jangi. Last in založba »Društva za zgradbo učiteljskega kon-vikta" v Ljubljani. Cena 1 K, s poštnino !6 v več.
4. Zgodovina novejšega s 1 o ve n s k ega sl o v s t v a. — Spisal : Ivan Grafenauer. Založila „Katol. bukvama" v Ljubljani. Cena 2 K. To knjigo priporočamo še posebe vsem izobražencem. Knjiga je izšla iz peresa učenega šolnika in je strogo objektivna.
Ples.
(Dalje.)
Sv. A n t o n i n: Kakor uničujejo kobilice kmetovo polje, tako opustošajo plesavci in plesavke lepo polje sv. cerkve, oropajo človeka vseh dobrih lastnosti in sposobnosti in zapeljujejo ga v grde pregrehe. Hudobni duh je izumel ples. — Grde strasti se na plesu vzbujajo in nasičajo. Plesavke so prišle, kakor se zdi, ob pamet in drve okoli kot neumna živina. Ples je procesija v pekel in njen voditelj je sam hudobni duh. —
Kaj pa pravijo o plesu protestanti, najbolj zagrizeni nasprotniki katoličanov?
Spangenberg Cipr. piše: Pri plesu izgubljajo hčere in žene svoje dobro ime in poštenje. — Marsikaka mladenka se je naučila na plesu stvari, ki bi ji za vedno imele ostati tajne. Kdor ples odobruje, je zlobnež in nepridiprav.
Bogotajec Bayle: Ples ne more biti za drugo kot za kvarjenje srca in
najhujše orožje za uničenje nedolžnosti in čistosti.
Plesi ne končujejo nikdar brez smrtnih gre ho vi Po plesih se vidijo stvari, katerih se ne bi smelo videti, se slišijo reči, katerih bi se ne smelo slišati. — Na plesu se vrše prizori, ki ne morejo biti všeč nedolžnim očem, prizori, ki niso vredni pametnega človeka. — (Petrarka.) — Plesavke so večinoma brez sramežljivosti. — Brezobzirno se vedejo tako, da moškim do-padejo in vzbujajo one strasti, radi katerih so drugemu spolu najbolj všeč. — lato je pri plesavcih. — Brez srca, brez ozira grabijo svoje žrtve in jih v divjem vrtenju mučijo slepo sledč povelju brezčutne godbe. — Plesi današnjih dni diše po mehkužnosti.
Ples je sam na sebi zelo nevaren ali še nevarnejši je radi o k o I-ščin in nasledkov. — Ni možno umeti, kako more biti kršč. mati tako neprevidna, da pomaga svoje nedolžne hčerke kvariti na plesu, da jim ples dovoljuje, da jim ga odobruje, priporoča, da še ccl6 — sili.
Najizdajnejša sredstva za pohujšanje na kmetih so javni plesi.— Nadzorovanje starišev je pod ničlo, da večkrat izključeno, ker otroci nočejo plesati pod nadzorstvom svojih (morda revnih) mater in očetov. — Greh, ki se je začel na plesu, se dokonča, ko se plesavke v družbi plesavcev vračajo domov po samotnih krajih po noči.
Le malo deklet jc, ki se obvarujejo pred pogubonosnim plesom. Ko so pa mladenke tako nesrečne, da so prevečkrat šle na ples, se kar čez noč nagloma spremene. — Omotica čutnih naslad jim kmalu izbriše iz srca vtise krščanske vzgoje. — Na mah zgine je sadovi prvega sv. obhajila in sadovi dolgoletnega lepega krščanskega življenja. — Naenkrat i z-gube smisel za kršč. dolžnosti. T e ž ek j a re m jim je vse, kar jim je bilo prej podpora in obramba. Ne ljubi se jim več ne pridiga, ne krščanski nauk, ne sv. maša, ne sv. spoved. ne Marijine družbe, ne dobro berilo, — in tako postaja propad vedno večji, in padec vedno gotovejši. — Kako bridko je dušnemu pastirju, ko vidi, kako mu volk plesa trga ovčice, ne da bi jih mogel braniti, ker nočejo, da bi jih kdo branil. Če tudi pridiga, opominja, svari pred plesom — njegove besede so večkrat (vsaj za nekatere) bob ob steno, ker marsikdo posluša rajši glas zapeljivega sveta in svoje slabo nagnenje kot glas dušnega voditelja.
Ko se dušni pastirji trudijo, da ples odpravijo, se zam erj a j o mladini, ki hoče plesati, v s e m krčmarjem, ki hočejo bogateti, vsem prodajavcev, ki hočejo ob priložnosti plesa narod izkoristiti, godcem, izletnikom, ki gredo raje k plesu nego k službi božji.
(Dalje prihodnjič).
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbdr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada A cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz
h hišni upravi. Glede lastnih delavnic. --------
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
Prosiva zahtevati listke!
h
o
M
O
b
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC i ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrado izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
o
M
O
•i
H
P
o
ff
o
p
0
g
1
p*
o
i
Prosiva zahtevati listke!
<3r *
t*
Goriška zveza
'l©
4
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovaua zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
Anton Iv.Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi ln črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Bkim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-v Inskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej Iranko goriška postaja.
Cene zmerne.
§]. Sbiiemž
= urar c. kr. državne zeležnice
t GORICI, Gosposka ulica šl. 25,
POZOE!
Edini specijalisi - optik 1» Primožič
Gorica na Komu St. 13,
priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih.
Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko.
Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, — Cena blagu konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča
J. Primožič, optik.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovalisče nirnberškega in drobnega hUgater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
sa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna oblivala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
^ ©• Slovenska maizufakturna trgovina
DFraic linikiri
- Raštelj 16
GORICA
GORICA
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega
oblačilnega blaga po najzmernejših cenah.
\
m- Postrežba ločna in solidna!
$
mizarska
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Dve opravljeni sobi sc oddastc v najem. Oglasiti se je v gostilni na tc-kališču Josipa Verdi št. 32.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Ciiila in Metoda.
IS Umske stiskalnice
so naše stiskalnice Fripnlo44 najnovejšega in izvrstnega sestava so	UUltJ	9 strojem za dvostroki
in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidrnvližke brizgalnice
„5yphonla“
Delujejo same.
Posode za grozdje' sadje, plugi za vino giade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za seno ; mlatilnice zan vrsteno, mlatilnice za pšenic slitnice za žito, rezali slroji za krmo in ročnimalni za žito, razne velikost Se še raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo ir Prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz-dorne, priznane in odlikovane
Ph. Mayfarth-ove in (lr. Nagrajeni v vseli državah z \ee ko 000
"	,	zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami,
tvarnlce gospodarskih ln vinarskih strojev na |lustro’vani ceniki in mnogobrojni poli-
Dunaju, II. Taborstrasse 71.	vale	v	dokaz.
PfT Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani
IVAN SCHINDLER,
Dunaj lll.|i., Erdbergstrasse 12.
pošilja že veliko let dobro znane Stroje vsake vrste za poljedelstvo.
Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčene cevi.
(Ml sedaj po zopet zriuttio znižanih cc udi!
Kavno tako vse priprave za kletarstvo: mi dene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi. gumijeve ploče, s'n j za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehnice, decimalne tehnice; zelezno pohištvo, železni' blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd,
Vse a večletnim jamstvom!
Po naModn# plačilnih popjih, tudi na obroke!
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno, prekupci in agentje za/eljeni. =
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Piše naj se naravnost
i¥$n Schindler,
Dunaj ///]/ Erdbergstrasse št- /j.
Mii
Naznanilo.
Podpisani se priporoča slavnemu občinstvu za popravo In čiščenje raznovrstnih ur In čiščenje šivalnih strojev.
Dela se izvršujejo dobro in hitro. — Ob enem priporočam tudi svojo zalogo ur in šivalnih strojev, lldani
Franc Klinkon,
urar In organist
v Tolminu.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
== delavnico. —
Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Lekarna
(jfistofoletti v Gorici
Prave In edine iel. kapljic«
a *n»mko sv. Antona Pado-v&nskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan pc jedno žličico (V«r»tv«oa znamka) p0p|j0.— Okrepi
želodec, atorč, da egine v kratkem času omotica in ii-votna Unoti (mrtvost). Te kap. ljice tndi stori, da človek ra/e /č
Cena steklenici 60 vin
fr
t
Jf'
Odlikovana pekarija	^
hi sladčlčarna $/>	^
| K. Draščik %
v Gorici na Kornu ▲
(v lastni hlil)
A Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance
♦ in poroke, pince itd. Prodaja različna (ina vina in likerje na
t drobno ali orig. buteljkah. Pri-poroča so sl. občinstvu. Gene Jako nizke.
t
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja ln cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
Blago si razpošilja franko.