Poštnina plačana v gotovini. Ule PostgebOhr bar bezahlt. IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJI Slovenski dom PREIS • CENA L 2.— | leto X. — Stev/Š TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA Sobota, 10. februarja 1945 Beseda o našem begunstvu Predsednik odliora za dolenjske, notranjske In belokrajlnske licgunce g. svet. K. Škulj Jo pred kratkim v ljubljanskem ra-dlu govoril o begunskem vprašanju ln med drugim dejal: S prvo svetovno vojsko Je naslopll tudi v našem narodu begunce, In »Icor takrat, ko *o prišli ob ofenzivi avstrijskih ln nemških čet proti Rusiji k nam Gallčanl ln no jih porazdelili po deželi. Ko so so tl umaknili, »o pa 1. 1915. prišli slovenski begunci Iz Goriške In Primorske, katerih Je mnogo So danes med nami. Druga svetovna vojska Je pa onesreflla s begunstvom večino slovenskega ozemlja, I,n Ljubljana In njena bližnja okolica sta doslej Izvzeti od tega grenkega deleža. Kdor sam okuša begunski kruh, nehote npazl, kako čudno sodbo Imajo v Ljubljani meščcnskl krogi o begunstvu. Nekateri al predstavljajo begunca kot duševno ln telea-no strUga človeka. ki se preklada sem In tja brez vsake energije In volje do samo-pomoči; drugim Je begunce delomrznež, ki stika le za podporami In teži le za golim uživanjem. Zato smatrajo taki ljudje hegun-co za moralno manjvredne, družabno manj ugledne, za javno delo manj poklicne. Kar mu priznajo, mora smatrati bolj za nekako usmiljenje, ki se mu lzkazujo lz zgolj dobre voljo. Takega vtisa nima samo begunce razumnik, marveč Se holj preprosti kmetski človek, ki Je nekaj časa bival v Ljubljani. Zato Je sodba beguncev g podeželja o delu Ljubljane zelo ostra. Begunci sl snujejo na deželi nov« središča, ker ne strpijo več v Ljubljani. Da to škodi narodni skupnosti, ho pokazala bodočnost bolj kot sedanjost. Begunstvo Je danes splošno narodno vpra tanje pri nas In drugod. Ce ga prav rešimo, ho v korist naroda samega, če ga ne, mu bo pa v tvarno ln duhovno škodo. Begunci so bistven del našega naroda. In sicer tisti del, ki ni vetrnjafikl, ne špekulira z Idejami. ni oportunist, ni obupanec, ni lahkožl-vee, marveč je Idejno tako močan, moralno tako Izrazit, narodno tako odporen, da Je rajši žrtvoval vse Imetje In vse udobje, ko pa da hi se hll Izneveril protikomunističnemu odporu In boju. Nudila se mu Je prilika, da bi se Izognil begunstvu, če bi lili postal nezv,st Nuijemu prepričanju. Tega ni storil, rajši ,'e tvegal, kakor da bi bil mislil na tako rešitev lastne glave. Ila se ta zdravi, odporni, moralno visoki del našega ljudr.tva reši, se mora ves narod zanj zavzeti ln mu pomagati v vsakem pogledu, da se ohrani tudi v begunstvu Idejno močan, ln da se bo telesno zdrav mogel vrniti zopet na svoj dom In da ho krepko pon.agnl pri delu za narodno vstajenje, saj piav bcguncI niso obupani. Peš sa.l Jo vso lzguMieno, marveč, noč ln dan m'sll.'o, kako bodo iz razvalin po- stavili spet nov doni. Zaradi tega hudo greši nnd narodom, kdor begunce zameta In Jih smatra za odlagano vejo narodnega debla. Begunstvo Jo za vsak narod, za njegovo zavednost In povezanost huda preizkušnja. Nobena prll'ka naroda tako na drobno ne prerešeta, koliko Je vreden, kakor prav begunstvo. Kako smo Slovenci prestali to prelzknšnJoT Na to vprašanje najbolje odgovarja poročilo Odliora za dolenjske, notranjske In belokranjske begunco za leto ItIJ, ki kaže tole sliko: Po S. ». 1*13 smo se začeli begnnc| lIrr|. njatl v Ljubljano, misleč, da smo tukaj na jbolje preskrbi'eni, saj Je Ljubljana sre-dlščo za vso narodno življenje, odkoder smo Slovenci hlll vajeni dohlvr.tl vse vodstvene smernice. Kakor so begunci v Lluhllano prišli, tako so ostali — osamljeni. Takrat v Ljubljani ni nlkdo razumel položaja, ki Je z dohodom beguncev nastal za begunce same. Bill so osamljeni, sami sebi organlza-torlčno prepuščeni. Tvaruo pomoč Je posameznik dobil v toliko, v kolikor sl Je sam znal pomagati. Zaradi tega Je Iz beguncev samih vzrasla misel o združitvi, saj Jih družijo Iste koristi. Iste rotrehe. Iste želje. Ista bolečina. Isti načrti. *. XII. 1*0 Je S moških, ki so zastopali Dolenjsko ln Notranjsko, organiziralo Odbor za dolenjske, notranjske In belokranjske begunce In ustanovilo pUamo kot svojo eksekutlvo In kot pribežališč« beguncev v vseh potrebah. Ta pisarna ni kaka zastopnica kmečkih koristi, marveč pomoč za vse, ki prihajajo z dežele v Ljubljano. Imo je bilo »rečno Izbrano In je vsakomur povedalo, kam naj se obrne. V 12 mesecih Je šlo »kozi to pisarno U.»M oseh. Izključno s kmetov! Odbor je orgnnlzlra! delo v štirih smereh. In sicer: upravno, kulturno, materialno In versko. Upravno delo: Reguneem Je dajala pisarna nasvete, posredovala za begunce pri vseh upravnih oblasteh, cerkvenih I" vojaških. Sestavljala Jo prošnje za podporo, za obleko. za stanovanje, posredovala zaposlitev, bila v zvezi s Pokrajinsko upravo, posebno za prevoze beguncev z avtobusom, ki Je hll priključen vojaškim kolonam za Kočevje. Pri pisarni Je večja ogrevalnlra. kjer Je Mio vso zlino polno beguncev. Tu Je bila čitalnica In kraj za skupne razgovore. Pisarna Ima večjo sobo za prenočevanje, dokler al begunci prenočišča drugje no poiščejo. Odhor Jo sam delil podpore v obleki, obutvi ln stanovanju. Pisarna Je v stalni »vezi s Socialno pomočjo. Škofijsko dobrodelno jMsarno In Pokrajinskim podpornim Trii)-)r flfr/ljlijipi . i 'm, iT.Ml ' MS?® Immcr dem Feinde nach — Neprenehoma za sovratntftom domovino, PRVI TREZNI GLASOVI IZ DEMOKRATSKE PUŠČAVE Angleške ugotovitve o komunističnem značaju »osvobodilnih« gibanj v Evropi Pod naslovom »Novi sovražnik snel krinko. — Grčija kot avarilo« opozarja dolgoletni angleški srednjeevropski dopisnik lista »limes* Dr.u.i'as Reed angleško javnost na zaroto »mednarodno levice«, ki pripravlja svetovno revolucijo. Volika Britanija je z oboroževanjem tako imenovanih uporniških gibanj v Franclji, Belgiji in Grčiji zagrešila tomeljiio napako, katero mora že aoiiaj plačevati • krizo, ki je za obstanek angleškega imperija daleč novarnejša. kakor pa »o bili kočljivi trenutki v letih 1V14, 1918, 1939 in 1910. »Čeprav si angleška javnost še v marsičem ni na jasnem glr.Jo pomena te krize, so vendar poslednji dogodki v tako imenovani osvobojeni Evropi nenadoma odstrli zaveso s stroja svetovne-* revolucijo. Povsod so so na dolo zagrizeno vrgli »krajni levičarji iz odporniških gibanj, katere je An. gllja oboro/.evala. UrMJa ni osamljen primer, kajti tam »o rdeči spravili avoj revolucionarni »troj v pogon, da bi ga preizkušali. Ti »vneti prijatelji demokracije« uporabljajo od Angložev dobljeno orožje za boj proti svojim rojakom in prod demokraciji, katero hočejo »braniti«. Ta politična trenja r Franclji, Belgiji in Grčiji so prvikrat sprotila v tok vso skrivno prokuoilško organizacijo. Po zaključku sedanje vojno bo nedvomno prišlo do tretje svetovne vojne, katero bo zacotll boljševizem, ako »e Velika Britanija ne bo pravočasno otresla dlkta/ure levičarjev in prokuculiov. Zato je Volika Britanija zdaj v najbujši krizi svojega obstoja. Pogubno trojno vprego, katero vodi JA Stalin, Churchill in Itoosevclt, dolži angleški list »Tribune« krivdo za bodo v tako Imenovanih osvobojenih državah. »V osvobojenih mestih in vaaoh so danes samo še jokajoče ženske,« piše navedeni list. »Na Poljakom, v Grčiji in Belgiji in v drugih deželah ne poznajo ljudje, odkar so bili osvobojeni, nič drugega kakor bedo in »ti »ko. Ustvarjalci te osvobodilne mizerije »o trije odgovorni možje iz Liondona. Vashing. tona in Moskve.« Trpko razočaranje, ki prevladuje v vseh osvobojenih dožoiali, je linijo omajaio ugled Velike Britanije ln njenih zavetnikov. Politika Sovjetov je med potlačenimi narodi priborila Sovjetski zvezi nekaj prijateljev. BoljSevikl teptajo koristi ln pravice svojih sosedov. Niti luhlinska vlada, niti umetne vladavine na Balkanu ne izražajo pravega lju:!skega hotonja v prizadetih deželah. Sovjetska zveza velja v družbi ostalih zavetnikov za močnejši del, ker »e j« vsak hip lahko naslonila na levičarje v zahodnih evropskih državah. Zato »o morajo Angleži ln Amorikancl,« zaključuje angleški list, »zavesti posle.lio tehorunseke Politike, dokler ue bo prepozno.« Britanski Hat »CatlioHo Times«, ki edini dosledno za-itopa protiboljševiško »tališče že dvo leti, ugotavlja, da Imajo Togliatti v Italiji, Thoroz ▼ Franclji, komunistični voditelji na Poljskem In v Grčiji samo en eilj: povsod zasejat! bedo ln nomir ln končno državljansko vojno, da s U>m pripravijo najpreprostejšo pot za komunistično diktaturo. , Zaradi neizprosnih udarcev, katere je Angležem prinosla dosedanja neuravnovešena politika, se je začelo »vitatl t.udl v glavah tistih vodilnih njihovih ljudi, ki so zastavili ve« svoj vpliv ln veljavo v prid uporniških gibanj ter ai zatiskaj! ušesa pred trpečimi narodi, ki so morali seči po samoobrambi, ne meneč se »a marnje zahodnega »veta. Državljanska vojna v Grčiji jim je ■ I*" • —•• — M dala misliti. Britanska vlada m Je morala braniti že pred domačimi rde&karji, ki bi bili zaradi nastopa britanskih čet proti grškim prokucuhom »koraj sprožili vladno krizo. Zato je morala na dan z dejstvi, zaradi katerih je Dlla prisiljena z orožjem nastopiti proti komunistom. Te dni je angleška vlada Izdala »Belo knjigo« o dogodkih v Grčiji. Natisnjeuo ln javnosti j* bilo Uročeno porodilo britanskega poslanika v Atennh, Leeperja, zunahje-mu ministru Edenu. B»la knjiga obravnava grozote, kaiicre je EliLAS, grška »Osvobodilna fronta«, zogreJila nad tisoči talcev, in navaja uradno ugotovitve ob izkopavanju pobitih talcev. Hkrati daje pregled političnih dogodkov, posebno zmede v zadnjih meseoih. Kakšno »Belo knjigo« hi potem-takem lahko tele izdali o grozodejstvih OK na Slovenskem. 'Sodao-inedicinski odsek grškega pravo, sodnega ministrstva navaja število talcev, katore so komunisti pobili in ki ao jih v Atenah žo odkopali, a štovllko 1218. Uradna izjava pristavlja, da Je mod njimi tudi 168 ženskih trupel. Ostalo »o trupla častnikov, vojakov, orožnikov In policistov, v pretežni večini pa ao to olvilistl lz srednjih In nižjih slojev. Med pobirtimi so ugotovili tudi pet duhovnikov. Uradna izjava pravi daljo, da ja nad polovica žj-tev nosila znamenja o mučenju. V sedemnajstih primerili »o ugotovili, da so Imelo žrtve iztaknjene oči. Pri 1218 ugotovljenih žrtev ne gre za tiste, ki »o padli v času bojev. Vsa izkopaua trupla so bila brez obutve ln na pol naga. Večina je imela roke zevzano. Zdaj torej Angleži sami uradno ugotavljajo t/isto, kar razni evropski narodi, med njimi tudi Slovenci, ugotavljajo že tri leta, pa Je' bil »vet z Anglijo na čelu za njih trpljenje In njihove ugotovitve gluh. »» —— odborom. Preskrbovala Je delo služkinjam In drugim. Oskrbela je beguncem posebne legitimacije, katerih Je bilo Izdanih »1$. Prijavljenih Je lillo v»ega 812* ljudi, po večini moških. Oni, ki »o Bil k domobrancem, legitimacije niso dobili. Pisarna Je posredovala za potovanje v 1321 primerih. Oskrbovala Je begunce z drvmi, T letu 1111. Sat kvadr. metrov, kar se sedaj nadaljuje ie v večjem obsegu. Odbor Je sam prevzel gozd za posek, begunci so oskrbeli napravo drv, s čemer Je razbremenil druge ustanove, ki Jim Je poslala kuriva za Ljubljano naložena. V kulturnem pogledn se Je delo osredotočevalo na pouk beguncev s predavanji. tečaji, skloptlkonom In kinom, vse * dvorani poleg pisarne. V glavnem se Jo dajal protikomunistični pouk. Sad teh predavanj se kaže na Dolenjskem In Notranjskem. Moški begunci so Imeli predavanja trikrat tedensko, vsfga S* predavanj In J tečaje: socialnega, zadružnega ter KA. vsako po * predavanj. Sprva Je bila udeležba po *•# mož. Za begunko so bila posebna predavanja v ženskem odseku, In sicer 1« predavanj ter trije kmetljsko-gospodlnjskl točaji po 3 mesečo za dcklcta-begunke In en tečaj za prejo. Vsega 123 predavanj, poleg dekliških tečajev. Poučni obiski so hlll trije. Poleg lega j« odhor delal za razširjanje dobrega čtiva, za razvedrilo (Igre), In zbiral podatke za razne statistike. Delo na verskem področja: Odbor Je priredil za begunce dva sveta večera, eden z obdaritvijo otrok In posebno božičnico pri gospe prezldentovl, kjer Je bilo obdarjenih 18t begunskih otrok; eno skupno romanje k brezjanski Materi božji v stolnici, večkrat duhovne vaje In »kupne prejeme zakramentov. Odbor Je naraščal s pritokom hegnnrev Iz raznih občin, tako da Ima vsaka občina svojega odbornika In J« narasel od I na Sl oseh. Poleg begunskih zadev Je odhor v 1(1 seji obravnaval vsa pereča vprašanja našega podeželja. Z resnim delom je dobival vedno vei zaupanja pri raznih oblasteh. Prvi podpredsednik odbora Jo postal kmečki poverjenik. Predsednik Kmetijske zbornice Jo tudi član odbora. Nadalje Ima odbor ! za-.stopnlka v PokraJ. obnovitvenem sosvetu, enega v Pokrajinskem podpornem odboru In enega v odboru za Italijanske In nemške vojne terjatve, poleg drnglh odborov. Skoraj S* odstotkov sedanjih občinskih komisarjev Je Izšlo Iz odbora. Ko so začeli begunce pošiljati v večje pod, žclske kraje, je odbor tudi tam osnoval »voje podružnice. Prva In najmočnejša Je v Novem mostu, kjer Jo 2#0* beguncev. Odseki so v Logatcu, na Rakekn, v Vel. Laščah, v Ribnici; sedaj »e snnje nov odsek v flrosuplju. Razumljivo je. da vsega tega dela ne hi mogol zmagati odbor sam. Prvi. ki Je razumel begunstvo In mu je dosedaj naj-večja opora. Je prezldent gentral Rupnik, ki Ja povzel pokroviteljstvo nad odborom že oh ustanovitvi. Izkazal se Jo kot »krbnl oče. česar mu begunci ne bodo nikdar pozabili. Gospa prezldentova je dala toliko stvarnih dokazov o dobrosrčnosti do deklet-hegunk v tečaju ln še posebno otrok-hegun-eev. da JI bo ohranjen hvaležen spomin po vseh naših vaseh. Tndl prevzvlšenl gospod škof dr. Rožman nam Je oh vsaki priliki pokazal, kako ga boli naša nesreča. V gmotnem ozlrn so odboru veliko pomagali: Sozlales I!llfswerk pri dobavi kuriva s znatnimi vsotami In dobavi obutve. Socialni Oddelek Pokrajinske nprave. Zimska pomoč. Škofijska dobrodelna pisarna. Kmečko poverjeništvo In Kmečka zbornica. Tudi Mestni magistrat ni odrekel pomoči. V najtesnejši zvezi je odhor s Slov. domobranstvom. aaj je v domobranstvu ve« up beguncev na zaželeno vrnitev domov. t Popolno razumevanje za položaj 1n potrebe beguncev so pokazale tudi nemške vojaško In druge oblasti. Da se Je to delo za slovenske begunce moglo tako uspešno opraviti, pa ni zasluga samo pri odboru In pri tistih, ki so beguncem kakor koli pomagali, temveč tndl zasluga beguncev samih. LJndJe, ki »o Izgubili vse Imetje, ki Jih je revoluelja razmetala Iz družinskega kroga na vse strani In Jih povrh vsega ožigosala še za Izdajalce, »o pokazali zavidanja vredno In vzgledno zavednost. Komaj so se rešili Ig prvega viharja. so že začutili, da morajo spet začeti delati zase In s tem za skupnost. Zastavili so tam. kjer so včeraj nehali — kakor da hi se ne Mio nič zgodilo, zakaj gledali ao ne v preteklost, temveč v bodoče dni. Združili so se za akupen cilj, saj Jih Je vse povezala atlska In bolečina, tisto, kar ljudi naj bolj tesno zrirutt. delali In. brž ko so mogli, šil spet vsak v svoj kraj. v boj ln trud za lepšo bodočnost nas vseh. Leto liti, prvo lelo našega begunskega problema. Je Izpričalo vso zavednost In zvestobo trpečega slovenskega ljudstva In nam daje močno poroštvo za srečnejše nove dni. SMISEL SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA »Slovensko domobranstvo ni nastalo zato, da bi služilo nekaterim politikom! Slovensko domobranstvo je nastalo iz samoobrambe slovenskega kmeta zato, da alutl slovenskemu narodu! Slovenski domobranca ne sme dopustiti, da bi mu zaradi brezvestno igre nekaterih politično pokvarjenih elementov bilo izbito orožje lz rok In bi bil tako na milost In nomilost izročen zverinskim komunistom! Kdor se bavi a početjem, ki bi lahko imelo za posledloo odvzem orožja iz rok slovenskega domobranca, je hote ali nehote v službi komunistov in s tem izdajalee veličastne domobransko misli, rušilec vstajenja slovenskega naroda ln Izdajalec slovenskega naroda, pa naj no»l kakršen koli iln ali kakršen koli naslov!« (General Rupuik.) DRAGOCENO PRIZNANJE Dr. Subašič, Titov trgovski potnik za kupčije med Londonom, Moskvo in balkanskimi gozdovi, je ob pogajanjih, ki jih jo imel julija v Beogradu, dal rdečemu podtalnemu tisku naslednjo izjavo: »£a sedanje stanje v Jugoslaviji »mo krivi sami’, ml politiki, državniki ln diplomacija. Narod doma no nosi nobene krivde. V teh letih vojne mu nismo z ničemer pomagali. Namesto tega smo storili vso, kar smo mogli, da bi ga še globlje potisnili v no-srečo.« Priobčujemo to dragoceno priznanje, ker sodimo, da ostane resnica resnica, pa naj pride ti še tako rdečih, še tako prodanih ali umazanih ust. Bolje In odkrltosrčnejo kakor Subašič ni Se nihče označil krivdo in krivcev za razpad hlvše države in za vao, kar so njeni narodi morali trpe*U po razpadu. Naj bo to odkritosrčno priznanje zapisano tudi na tem mestu, za vsako morehlt-nost. če bi se le Se kdo od raznih emigrantov, katerih vodilni zastopnik je Suhnšič vse od aprila 1911, kdaj hotel delati lepega, kako ie reševal ta ali oni narod ali celo Jugoslavijo, ali č« bi so — kakor nam obljubljalo — celo drznil klicali na odgovor narod in tiste. ki so ga doma. v revoluciji, državljanski vojni in narodnih stiskah reševali, in sicer vse drugače kakor emigrantske kobilice s svojim preskakovanjem od belega do rdečega korltca in nazaj. PRVA PODGANA V novi jugoslovanski begunski »vladi«, katere sestavo, je Peter II. po zapovedi bivšega cerkvenega tatu Tita moral »pet zaupati dr. Subašiču. je od Slovencev ostal samo še dr. Drago Marnšlč, bivši ateher centralistične čaršijske diktature v nekdanji Drav. skl banovini — zdaj »demokratični federalist«. V njej ni več drugega zastopnika pre-»kakovalske »kuplne slovenskih emigrantov dr. Izidorja Cankarja. Prva podgana je *e zapustila Titovo londonsko barko, aristokratskemu užival, cu lepote In drugih dobrot starega reda, Cankarju, ne diši, da bi moral s Kuhašlčcm v Rcograd. Tam je ctieka In ruševine, so I razočarani maščevalci ln pištole GPU, skrat- | ka komunizem In njegovi blagoslovi v do- ; »egljivi ln otipljiv) bližini. Toda Cankarju, Kuharju in drugim je komunizem všeč samo, če ga lahko uživajo iz daljave nekaj tisoč kilometrov In v starem buržujskem razkošju. MI NISMO POZABILI! Dr. Izidor Cankar si z izstopom 1* Su-baAičeve rdeča, vlade očitno hoče pripraviti možnosti za novo politično prelevitev, ki bo najbrž prej ali aloj »pet aktualna, če hoče mož ostati na vrhu, to je, pri oblasti in po»e»ti. Ne Cankarju, ne njemu podobnim »načelnim« Slovencem v tujini ne bo taka prelevitev nič pomagala. Ml nismo pozab da je dr. Cankar dal juUja 1911 naslednjo uradno izjavbt »Vstopil sem v to vlado v upanju in želji, da pomagam popraviti dobo političnih napuk onega dela (= večine op. ur.) slovenskega naroda, ki je po mojem najtežja v njegovi zgodovini. En del Slovenoev je organiziran v domobrancih. Jaz sera poteg vso. ga... imel priliko, da na osvobojenem teritoriju od blizu opazujem partizansko gibanje. .. Med partizani so komunisti, a partizansko gibanje ni komunistično... Prosim v»e »*ste Slovence m»d domobranci, ki so dostopni za prepričanje, da prestopijo v borbene vrste partizanov, V tem bodo sodelovali pri osvoboditvi svoje slovenske zemlje in iivell v zgodovini...« (»Slov. po-’ ročevalec«, 31. avg. UM, št. 21. str. S.) Mi nismo pozabili te izjave, ki jo j* dr. Cankar dal kot Titov najemnik tedaj, ko »mo se Slovenot a vsemi silami borili med drugim tudi za to, da bi se Cankar In Cankarji Imeli kam v^ltl. Dal jo je kot Slo. venec, kot kulturni dolaveo ln kot politik tedaj, ko smo bili v svojem boju najbolj potTebol bodrila, saj j« ve» svet pritiskal na nas, naj odnehamo ln se dnmo uničiti. Dni jo j«, tedaj, ko Je na lastne oči vi>' kakšno je rdeče »osvohojenje« v bivši Jugoslaviji. Dal jo je, ker mu je paš t^ko kazalo. Ml, ki tega nismo pozabili In tudi ne nameravamo pozabiti, bomo z Cankarjem in njemu podobnim tedaj, ko bo prišol 軫 storili enako; to je, kakor bo kazalo elovon-skemu narodu. Kako ho to, al je Cankar lahko že dane« na jasnem. TEDE« V SVETU *Hn»* tetnib jngoslov. vlad* ▼ Lnd«. na Je spat nastavil predsednik prednje dr. fiubašli. Kralj Peter II, ki J* ftu-baAlča odrta vil, ae Je moral spot »kloniti prlttoku cerkvenega Uta TU«, Aa-giaiev la Borjotor. V nori rladi ao val prejšnji ljudje, rum Srba Blatite ln dr. Cankarja. Kralj, Ja M r popuščanju tako daleč, da Ja prirodi! tudi r imenovanje mgeintekBele knjige« Izdajali lahko povsod, kjer so Imeli oblsst Sovjeti ali-njlhori plačanci. »Med sarJetsUad ta aagle«k»-amerU)dmI vojskami al nobenet« uspešnega sodelovanja rei. Generali zahodnih sil niso niti vedeli, kdaj ao Sovjeti začeli i »ad-njo ofenziv«. Stalin Churchilla ln Roosevelta ne obrešča o svojih naArtlh. Zavezniški dopisniki a* aa vzhodnem bojišča ne smejo prikazaiH. Zaradi ter« nerazumljivega sovjetskefa ravnanja ni moči dosti upati • skupni organlaaoljl bodo*era mira,« teši angleški dnevnik •Kows Chronlcle«. Stalin, Chnrehlll la Roosevelt ao s* menda |e setll n« nor posret Nasloviti mislijo na Nemee skupen okllo. Nemški listi na te glasove odgovarjajo, da nobena sila, najmanj pa alla besede in obljub, ne bo Nemcev premamila, da M zaveznikom verjeli ter naredili isto napako kakor leta 191*. ▼odltelj lagMM delavskih organ Kad] Citrtne Je sfclakal Atene ter sl tam ogledal delo grških »eavofcodlloeir«, ka-ter* Je njegora stranka ra* do nadnje*« zagrizeno zagovarjala. Po obtoka J* te-javll: »Nekaj nedvomno d ril, aajmroč da ao bili lnvedeni r GrMJi premišljeni ln načrtni umori-« »Najpodlejfto la najbolj aaiasaa« drslb*«, ao anglcdkl rojaki r Atenah imenovali (Triko or. k* Jih Je angirfM delavaki prvak dtrine Izpraševal, kaj mlatijo o tolovajih. Kanadski škofje as sbJartM skupne pastirsko pismo proti venskemu la duhovnemu nasilju Sovjetov nad Poljski ln proti rsodelHvi Poljak*, ftkofj* zahtevajo od Anglije la Amerika, naj zaje- zita razmah brezverske*« koonmiama.' Prisilni nabor vseh moških r Združenih državah od 1*. do 45. leta J* zahteval načelnik ameriškega vrhovnega poreU-stra Marshall la utemeljeval arojo zahtevo s rellkimi am*riSklml izgubami aa evropskih bojlftMh. ▼ zasedenem dela Slovaike as BarJsM pobrali rse otroke ter moftke od M. do 60. leta ia Jih odvlekli kdo r* kam. »Psrsod taaratl trpljenj« nemir te aaaad-ajs državljansko vojno, ki naj v uajod-n Mn trenutka nvods komnniatlftno dlk-ta taro, ta Ja cilj komunizma r ra»h »osvobojenih> de&elah. Komunisti r Italiji. r Pran el Ji, aa Poljakom, r GrMji la drugod De vedno dobivajo aar*lle razpusta Kominterne vsa navodila lz M rak ve, < ugotavlja glasilo angleških katoličanov »Gathollo Times«. Trt Italijanska divizije, šolana v VtaMU. a* sdaj bor* na Apeninih ln Jih J« **d-njii pregledal tndl Mussolini. ▼•dltelj romanskih kmetov Msnln, ki Jo • svojo poli M ko r rlsvnem omogočil za-aedbo Romuni j* po Sovjetih, j* poslal zdaj, k* ao ga boljierikl rrgli la viad*, Angliji ln Ameriki prito*bo, da a* Sovjeti a* drfe določil premirja, da a*-preneboana kršijo romunsko noodvisnosrt la ograi a Jo samostojnost drtara. Hkra-ta Ja zaproall Anglež* la Amerikcmoo aa aajaa pesno*. Sovjetska rlada zahteva *d PrsaslJ«. aaj takoj raapusM vs* orgaalaaotj* protL sovjetskih Pollakov ter ra* ajlhosr* »lana poMJe r končan traoljsk a ta*ar«6a. Dalja ao Borjstl o#ro proterMrali pri kanadski rladl. kar J* Mr« poljski »r-hovni poveljnik Somkomki lm*l r K«-A r*8 psedavanj, r katerih Je ra*-HI boljflerlflko nasilje r zsssrienl g^lMflitvr • urednik: Mirko Javornik — Heransgeber — Izdajatelj: Jožki* Cvo^elj — Ftlr die Ljudska tiakar-ain u m Ljudsko tiskarno: Jote Kra-jamH - Uredništvo, uprara in ttakair-T^nbljatia, Kopitarjeva 6, Telefon 2T3-M do Žh-V — Rokopisov n® vrača-im. — Meaetea naročnina 8 w. Naš tedenski vojni pregled: Prva ustalitev vzhodnega bojišča —ob reki Odri Takoj v začetka »zlaga pregloda moramo ugotoviti, da se Je boljčorlika ofenziva aa Nemčijo te preeej polegla. Ce dober teden nam ursdna vojna poročila ne postre-iejo z nobenim novim Imenom. V presenetljivo kratkem času je uplahnila sila sorjetske veleofenzlre, ki je s svojim zagonom svetovno javnost skoraj oslepila ln ustvarila videz, da Je ni na svetu sile več, ki bi bila sposobns postaviti se tej uničujoči poplavi po robu ln JI zapreti pot do Berlina. Bajne kteviike o oklepnliklh ln motoriziranih zborih ter o morju strelskih divizij, ki so prstrgale zaporne je. sove, so le za kratok čas pustile veljavo prepričanju zasanjanih iustvpnjakov, ki »o rdečega oarja te videli r osrčju omikane Evrope, ksko kroji »najpravlčnejSl ln najso-elalnejU« red tega sveta. Nobena s tolikimi sredstvi začeta ofenziva ni nsshnlla tako hitro kakor prav ta boljierlika. Ali s* tedaj ne vsiljuje sama po sebi misel, da as tudi i zaglulnlm hrupom prodirajoča rdeče vojske ne da odpraviti s sveta glasovi ki trdijo, da za hrbtom boljflevUSkib vojnih trum poka prav tako, kakor je pokalo za hrbtom cesarskih vojska leta 1917. Dokler s* boijievliks nagls oklepnlike čete stal* na konleah t* omotične ofenzive, so one dqločevale zagon oolotnega napredovanja. Ko pa so to edinlee morale postojanke r prednjih črtah prepustiti pehoti' ln njenim zaMltnlm oklepnUklm oddelkom In ko hitre ln late oborožene sovjetske enote niso reč Ule kos redno triemu nemikemu odpora, Je drveča nagliea morala ponehati. Tedaj je odklenkalo tudi naglemu osvajanju ob&irnlh ozemelj. V ospredje so morale stopiti sovjetske strelske pehotne divizije In a tem je zagon bitke močno popustil. Dnevno zmogljivost pehotne divizije Jo namreč po vojaSklh lzkufinjah prooej lahko vnaprej določiti. Zaradi toga opažamo, da nepričakovanih boljSevlSkih prodorov lu uspehov ni nič več. 8 tem je za branilca nastopil trenutek oddiha. S tem se stopnjujejo motnosti za premiiljeno Izkoriščanje pridobljenega časa. BoIjAerlkl s* s* pri rvojem napredovanju proti vahodnl nemiki meji d riali večinoma east Z njih so zarili povsod, koder so čutili močnsjSi nemjki odpor. Hoteli so s tem obiti utrjens točke, ki bi zahtevale zamudno obleganje, ln z enakomerno naglico napredovati proti zahodu. Zato so pustili za ssboj v*8 močnih nemUkth postojank In prepustlll boj a njimi svoji pehoti, ki je Sla za oklepniki. TakKne točke so Potnan), 8ehneidemtthl, Tontnj ln trdnjava v Aforien-burgu. Poglavitna vojna iarlUa so »daj v Zgornji Sletiji, ob 04ri in v V t kodni Prusiji. Na prvna terIMa se Je Sovjetom posrečite vdrsti v Industrijsko področja. Nadalje- Poljski te načel srgnnlzlnrfl kanadske Poljake aa boj proti Sovjatom. Sovjeti zahtevajo tudi, naj Angleži in Amerlkan- oi rae poljske dlrlzije, ki s* bor* pod njihovim poveljstvom, takoj poAJejo v Bovjetljo. % Zaradi dogodkov r Beograda tar asradl rav-aanja kralja Petr«, ki Je privolil r načrte na rpoatarltor boljSorUk* Jugosia-rije, DlsU hrva&ka rlada spremeniti sodanjo ustava tar oklicati Ilrraiko hm*6ho rasnih 11 ko po zsmlaU Stefana Radič«, da M as Hrv»tJo ubranili komunističnega pritiska. O tem pite voditelj hrvsAke propagande dr. Ivo Bu. Tukaj bi radi boljievikl dospeli do Stettina ln spravili vse nam£ke dlvtaije vzhodno od tod v zagato. V vthadni Prusiji se boljievižkl napori usmerjajo na Konigtberg, ki ga Nemol trdovratno branijo, potem pa na Elbino in Ma~ rUnburg, ki Jima prav tako branita dostop do morja in čez Vislo. Boji so siloviti, toda omejeni na navedene odseke. Učinkovita nemflka orožja za uničevanje oklepnikov lz bližine so mnogo pripomogla k omehčanju sovjetskih klinov. Udarna sila zaradi silnih Izgub je tudi tu uplahnila. Zaradi tega so spodleteli tudi vsi boljSnviSkl naskoki na zahodno letontko obalo. Prav tako so boljBevlkl drobili svoje sile v Budimpešti ln pri jeseru Velencie na Madžarskem. V madžarski prestolnici divjajo fie vedno ogorčeni ulični ln hišni boji, na prostorn Blatnega jetera do Donave pn so se boljAevlki zaman prizadevali, da M Nem-oem Iztrgali osvojeno ozsmljs. Drugod na Madžarskem niso poskusili nobenih suqkov, najbrž ker nimajo moM. V Italiji js teden potekel mirno, zato pa so Amerikanci ln Angleži pripravili nove sile in začeli s njimi pritiskati na prodnje posl uike Siegfriedove črte. Boji so ndj-hujši ob reki Roehr, pri ScMeidenu ter pri Urftu. Pri Schnee-BUlelu so Amerikanci vdrli v skupino bunkerjev, pa so obtičali takoj po začetnem uspehu. Enako srditi boji so v Zflornji Alzaciji, kjer be Amerlksnol ln Franoozl trudijo, da hi stisnili nemško Izboklino zahodno od Rolmarja in se polastili mesta sampga. Obramba Je pri mostu prestregla napadalce in obdržala svoje postojanke. Boj, žrtve, napori... IZroniha domobranske posadke na Dobrovi ob dvelctnici Zvesti obljubi, ki srn* Jo dali v predzadnji številki, ko smo prloočlli samo sliko posadk« na Dobrovi ob priliki njenega obstoja, prinašamo danos kroniko dela ln uspehov te za- , služno posadke, naslednice Vaške straže, ki praznuje dvoletnico boja ln skrbi za ohranitev domačij ter miru v vsej okolloi Dobrova. V kroniki |od a. Januarja UM3 do 8. septembra 1943) te domobranske postojanke beremo med drugim naslodnje: JS. Jan. 19«. — Nad prihod J* prablvatetvo navdušeno pozdravilo, pri tolovajih pa J* povzročil velik pireiplah. Bilo naa j* vae*rs a mo*. Puško, ki smo jih dobili, so Ml* po večini slabe ln neuporabne, pozneje pa »mo Jih zamenjali. V začetku smo Imeli poleg pušk le tri ročne bomba, avtomatskoera orožja nam niso daU. 1K. I. — Nade Število J« naraslo na 9. sr. I. — Ob treh zjutraj J* naša strada opazila ogenj v tukajšnji šoli. Kar naa J* bilo premalo, zaradi tolovajskih zased al bilo misliti, da hi šil iz vojašnice gasit. B strojnicami smo streljali v smer, kjer smo domnevali, da so tolovaji. Tl so res takoj odgovorili x nekaj streli na našo vojašnico. Ljudje no povedali, da so tolovaji zjutraj med peto ln testo uro skrivaj pri Ali gledat, kako padar napreduje. Ob pol 8 smo odšli na kraj požara. Okoli 1 so prišli is Ljubljane gaslloi ln ogenj zadušili. — Iz Stranske vasi sta se nam pridružila dva nova člana, isti dan pa sta pristopila tudi dva s Dobrave ter smo tako dosegli število U. ». L — Zopet ogenj r teli, , ki smo ga šli takoj gasit. Pri tem s* Je eden lam*d naših laže ponesrečil, ko s* j* pod njim rdrl strop. — Isti dan zvečer so prišli r Kozarja tolovaji pod vodstvom snaaega Velkavrha, doma 1« Vrhovcev. Pripovedovali no ljudem, da so Bosanci ln Hrvatje la da gredo na Dobrovo, da se tam poskusijo s »belimi«. A Jih al bilo, čeprav so pravili, koliko jih j*. M. L •— bredli smo dre pohoda, anera proti Stranski rasi, drugega pa na Sujteo. Tolovaji so se r obeh primerih »junaško« umaknili. 7. II. — Proti večera s* s* pri kazati aa hribu nad nulo vojašnico tolovaji. S strojnicami ln metalei min smo Jih brž pregnali. 8. II. f— Za vstop r našo posadko so ss priglasili trije novinci lz Kozarlj. f. II. Na poti na Vič, ki smo Jo naredili, da savarujemo prevoz žlrll za Prevod, ss nam Je v Komanljl ln Podsmreki pridružilo spet deset novlneev. Naša posadka je tako narasla že na 49 mož. Zvečer so tolovaji pobrali r vasi Brdo precej moških. 10. II. — Zalotili smo manjšo tolovajsko skupino (1( do U mož)), ki se je pomikala po pobočju hrjba od Šujice proti Stranski vasi. Razvili smo se »v strelce«, nakar sO se tolovaji hitro umaknili više tor začeli streljati na nas. Ko smo Jim tudi ml odgovorili ■ streli, so spet zbežali. Na Brdu smo zvedeli, da so tolovaji tam dva večera po vrsti pobirali ljudi. Zvečer so tudi r Stranski vaal Topali Uvež. 14. II. — Tolovaji so. nocoj pobrali II-. vino ln ilvei Berdnlku Lajsu Is Podsmreke. Odpeljali so drs kravi, eno tele. anaga vola, 300 kilogramov ajd*. 300 kilogramov koruze, 100 kg pšenloe in obleko. — Ko smo se vračali iz Ljubljane, so nas tolovaji napadli s hriba nad Dobrovo. Med ognjem smo jih potisnili proti Bujlei. 18. II. — Na pohoda v Stransko vas so nas napadli tolovaji la bllilna MO m. Boj Je trajal od » do 11 dopoldne, nakar nam je napelo priti v vas. Tum so nam ljudjs povedali, da so tolovaji rekli, da nikdar reč ne bo prišel r Stransko ras belogardist. Čeprav Je napadalo okoli M tolovajev, vendar ni bil na naši strani nihče niti ranjen. 18. IL — Zvedeli smo. da J* v Škofovem požganem hlevu tolovajska zaseda. Sli naših fantov se Je Ukoj priglasilo prostovoljno za pohod na to zasedo. Z naglim nastopom so hitro obkolili vas, pri čemer so tolovaji streljali na .nas z bližnjega hriba. Del naših Je kril hTbet s ssverne strani, drugi, manjši del pa je vdrl v vas ter začel napadati tolovaje, ki so streljali lz hiš. Čeprav bo bili tolovaji skoraj po vseh hišah r skrivališčih tor J* pokalo laza vsakega < grma ln ogla, sc naši z občudovanja vrednim junaštvom prisilili tolovaje k umiku. Pri tem napadu, ki so se nanj očlvidno že dalj časa pripravljali, je Bodelovalo 200 do 800 tolovajer. Treh svojih mrtvih tolovaji niso utegnili odpeljaU s seboj. Na na&l strani pa j* padel Remle Matij«, la Podsmreke, zgled JunaAtva. požrtvovalnosti, discipliniranosti la skromno«tl tor narodne zavod nos tl. S. B. - Ob I dopoldne M moral Mtl pogreb padlega Remica Matije, pa so tolovaji skušali to preprečiti * atreljanjem > bližnjih hribov, nakar amo Jih z ognjem prepodili. Tolovaji so streljali colo na žensk«, ki so šle na pogreb. JS. IL — Zadnjs dni so tolovaji izropali hite: Mikal Janez, Podsmreka M (škod* ak- 25.000 lir), Lacnlk Jais, Podsmreka Sl ((škode 90.000 Ur), Berdnlk Lojze, Podsmreka (škode okoli 40.000 lir)), Košir Tone, Stranska vas (škode okoli JO.000 lir). Oerne Frano. Ko-uu-j. (ikodo okoli 46.000 lir) In Vidmar Joža, Brezje (škode okoli 25.000 Ur). %, II. — Preteklo noA so tolovaji ia ropali hite Orna Irana la Dobrova tor naredili 30.000 lir škode. P od minirali so svet okojl kozoloev na severni Btranl Dobrove. X. II. — Poveljstvu a* J* Javil Tonili Stanko, bivši uslužbenec pri Trobcu Fran-os tu v Kozarjah. Tolovaji so ga bili odvedli 26. jan. 194«. V IL — Tuk. posadki aa Ja Javil Škraba Vinko, ki ao ga Mil tolovaji odvedli I. fobr. 1541 tor jim Je sdaj ušel. I. ni. — Javil se je Kenk Alojzij, ki so ga svoj č«s tolovaji odredil. (. III. — Preteklo noč so tolorajl Izropali Suhadoltero družino r Gabrju ter na-rediU okoli 100.000 Ur škode, IB. IIL — Zvedeli amo, da a* tolovaji pred srojirn odhodom lz Gabrja podmlnirall nekatera pota, ki drže tja, ter prekopali cente. JI UL — Ponoči J« prispel la Ljubljane lete« bataljon M mož ter nekaj italijanskih tet, ki so ob sodelovanju s tuk. posadko Izvedli pohod na 8elo ln Hruševo. Tolovaje smo presenetlaU v Selu ln bi bili lahko vse dobili v roke, če ne bi bili badoljaii tako zanikrno Izvedli »obkolitve«. Badoljevel so s topom obstreljevali hfte v Gabrja. Na selu Je bilo zaplenjenih i tolovajskih konj ter tri krave, ki smo Jih potom vrnili lastnikom. 1*. IH. _ Ob treh popoldns so tolorajl nsnadno začeli streljati Iz zasede na dvorišče tuk. vojašnice, kjer Je bilo tedaj precej ljudi, ki so prišli po zasebnih ln uradnih poslih v vojašnico. Streljal) st ■ strojnicami z dveh strani. Eanjena Je bila neka ženska. Takoj smo odgovorili z ognjem, nakar so se tolovaji sp«t oddaljili. 22. III. — S 80 možmi naše posadke amo odšli na pohod proti Brezju. V Bezenlčar-jevl hiši smo naleteli na tolovaje, ki so skušali brž pobegniti, pri tem pa Jih Je 10 padlo na mestu. Ostali pa so kmalu nato spet zašli r zasedo, kjer Jih Je spet nekaj obležalo. V omonjenl hiši smo ujeli T tolovajev. Naši bo bb nato začeli vračati čez hribe po vrhovih proti Dobrovi. Pri tem Poziv Ljubljančanom! Socialna pomoč stalno kupuje oblačilne predmete ▼ svoji nakupovalni« v Ljubljani, GradiSče 4. Razen tam bo nakupovala take predmete tndi pri zasebnih strankah na stanovanjih, kjer se bodo v to svrho zglasili njeni odposlanci. Prosimo, da preličete omare, skrinje in predale ter nam prodaste take stvari, ki jih lahko pogrešate. Plačanu) vam jih po dnevnih cenah. Pomagajte nam obleči naSe sorojako, ki so zaradi vojnih razmer zaSli v bedo in stisko. Socialna pomoč. so jih tolovaji napadali. Na naši strani sta samo dra ranjena. Tolorajsk. Izgube r teh bojih: 19 mrtvih, S ranjenih ln 7 ujetih. 19. IIL — Popoldne smo šil r Gabrje, kjer smo s posredovanjem dosegli, da ni bilo požganih več hiš. Soverno od Gabrja odkrili spretno skrito jamo, r kateri so se držali tolorajl, ter začeli ob našem prihodu tja la nje metati bombe. Iz jame so skočili trije, od katerih sta dra padla, tretji pa Je ttel. — Pod neko hišo lz Gabrja smo Isti daa odkrili spretno zakrito podzemsko sobo, r kateri je bilo mnogo tiskarskih stvari: pisalni, razmnoževalni stroji, papir ln dr., rsega za oel avto. Kaže, da Je to bila glavna tiskarna Dolomitskega odreda. Rešili smo Oblaka Stefana, člana posadke v Bevkah, ki so ga bili tolovaji svoj čas ujeli. (L Ul. — Dobili obvestilo, da leži pri mgstu na Vrhovolh mrlič. Oddelek 20 mož tel takoj tja, da ugotovi, kaj je. Bil je to Skuble Ivan s Viča, ki so ga tolovaji s pomnilo nekih drnoih odpeljali ln ustrelili. 1. IV. — Preteklo noč so tolovaji povsem Izropsll hišo Košir Apolonije lz Stranske vasi, tako da se družina zjutraj niti obleči ni mogla. Dal) smo ji lz blagajne naše po-sadke podporo. To družino so tolovaji žs tretjič izropali. UL IV. — Ofenziva na tolovaje. PrelskaU smo teren okoli Hruševa. Na domu poveljnika DO Riharja JCranca (Kelnača) smo odkrili dre podzemski skrivališči, v katerih je bilo mnogo raznega nakradenega blaga: obleke, čevljev, strojev, čevljarsko orodje, živež ln dr. IS. IV. — V bližini Hrnšavoga odkrili sedem tolovajskih podzemskih skrivališč ln skladišč: v njih J. bilo mnogo raznega blaga in važnih listin. V enem smo zalotili intendanta IX), nekega »Tolstoja«, ki je bil baje dom* v Vnanjih gorloah, nslnžben pa pri ljubljanski tvrdki Sever. Voz na pod nstrojsnlh kož smo nbjll pri Cašnovarju na Hrestenlcah, pri Plestenjakovih pa tiskarno pod hišo v prezidani kleti. Naložili smo dva avtomobila raznega blaga: tiskarski stroj, ogromno papirja, klišejev, fak, matric ter raznega orodja ln kablov. 14. IV. — Ofenziva, ki Je Izredno dobro uspala, J* Ula zjntraj končana. Ubitih Je bilo precej tolovajskih roditeljev, med drugimi tudi ananl Valkarvrh. mnogo pa ujetih. Zajeli smo tudi precej živine, ki smo jo vrniU lastnikom. jg. iy. _ v Gabrju pri J aren odkrili M litrov Žganja ln I kadi kod, namenjenih tolovajem. I. v. - Na Tolikem telu odkrili grobove Remica Andreja, Kušarja Jožefa ln Peklaja Ivana, ki so1 jih bili tolovaji januarja odpeljali ln umorili. Vsi trije imajo zdaj brate r naši posadki. 12. V. ~ Na Tolkem telu lakopall tri žrtve .komunistične podivjanosti tar Jih prepeljali na Dobrovo: Peklaja Ivana, Remioa Andreja lan Kušarja Jožeta. Zdravniška komisija Je ugotovUa. da so bili vsi trije umorjeni s topim predmetom; vsi so namreč imeli hudo razbite lobanje. j#, v. — Na Hrušsva ujeli tolovajskega tersnea KoSIrja. P- <*• yi v bllilnl Hrušera odkrili te- lorajsko skladišče, v katerem amo našli I pisalne stroje, elkloetllskl aparat ln mnog* pisarniški)! potrsbšiin. 10. VI. — Oglodnlea, ki J* odšla proti Brezju, J® T Podobnikarjevi hlfil zasačil« Sk«fa lz Dobrove. U. VI. — V Zadnikarjevem kamnoloma na Logn odkrili r neki luknji U litrov žganja, ročno bombo ln nekaj nabojov aa puško, v bllilnl pa sakopane tolovajske zapiske ln listine. M. VI. - Na Utlku odkriU večje tolo-vajsko podzemsko Bkrivallšče. »7. VI. — Na Osredku našli M min vrste »Sipe«, na Babni gori pa 100 m Izolirane žloa ter nastavljeno mino. g. VII. - Na Snjlcl pri Jo*e» našli zakopanega 200 litrov žganja, 100 kg masti, nekaj vojaške obleke, precej volne, IKK kg sladkorja v kockah, raznega blaga. Dalje na 4. strani. MUKE PRVIH ŽRTEV OF V BELI KRAJINI (PO KRVAVIH SLEDEH OF OD KOČEVSKIH GOZDOV DO ČRNE GORE - II.) k* Prvi streli Poln temnih slutenj sem se yrnil v hi&o. Kako se razvija ta OF? Kaj prav za prav hočejo ii ljudje? Zakaj me hočejo prisiliti? Ves dan so vozili okrop avtomobili in pobirali ljudi za internacijo. Prišli go tudi v na&o vas. Vsi smo pobegnili, doma so ostale samo Jenske. Po tem dnevu smo spiili vse noti zunaj v skrivališčih. Starejši so oboleli, šli domov, badoljevci so lovili. Strašno je bilo takrat. Komunistična agitacija pa se je smejala: prav vam je; čo nočete k nam, morate v internacijo. Zvonelo je po sporazumu. Delaj ni nihče, vsi so le spraševali, kaj bo. Prvega julija zgodaj zjutraj so od-ekniti pod vasjo streli in nato rafali. Cakor preplašena čreda ovac smo se dvignili z ležišč in se hitro' razbežali. Kmalu prileti do nas okrog 30 tolovajev in nam plašno pripoveduje, kaiko so potolkli 11 badoljevcev in da bo kmalu konec vojne. Hoteli so nas odpeljati s seboj, pa smo 6e uprli. Badoljevska patrola, ki je pregledovala telefonsko napeljavo in štela 5 mož, od katerih jih je bilo 11 ubitih, je imela enega ranjenega ter je kmalu dobila pomoč- Ojačeni badoljevci so ee tedaj pričeli znašati nad prebivalstvom in pobirali, ker so moški vsi pobegnili, starčke, ženske in otroke. Hoteli so ji hodvesti s seboj ali pa na mestu postreliti kot talce. Komaj bo »e dali pregovoriti joku mater in otrok, da so iih izpustili. Preden so odšli, so vas doccla iz ropaj i in jo hoteli zažgati. Kdo je hujši sovražnik? Vsi moški smo 6e vrnili iz skrivališč in tuhtali, kaj bi nacedili. V tem žalostnem trenutku sem se prepustil usodi, naj ona odloči. Vsi so se odločili, da pobegnejo od doma in se skrivajo, kair »o še isto noč naredili. Le jaz sem ostal doma. Zvečer sta prišla dva skrivača po hrano in odšla zopet nazaj. Za njihov tabor ni vedel nihče. Badoljevci tudi ne. Spet so prišli v vas in iskali samo mene. Ves potrt sem nato zvečer premišljeval, Kaj naj storim. »(Poslušaj vest,* m« Je večkrat opomnila mati. Če bi bil njo poslušal, bi ne bi bil naredil koraka, ki sem ga: še isto noč — bilo ie 3. julija zvečer — sem se pridružil skrivačem; naravnost k tolovajem še nisem hotel iti. Štiri dui smo se skrivali pod milim nebom. Od okoliških kmetov smo si kupovali hrane ter se preživljali, dokler niso za nas izvedeli tolovaji in nas prišli iskat. Nekoliko smo se upirali in nismo hoteli iti z njimi. Zagrozili so nam z likvidacijo ter nam dali dve uri odloga, da premislimo in se odločimo. Dva sta šla takoj k njim in povedala, da imamo puške. Ko so tolovaji izvedeli, da imamo orožje, je bilo konec odloga, šlo je za glavo, zato smo se hitro odločali in šli z njimi. Odrinili smo. Tema Je bila kakor v rogu. Čudne misli so me navdajale, ko sem talko zastražen stopal v »novo« življenje, kjer me je čakalo toliko trpljenja. Šli smo _ mimo samotnega mlinn pod Popoviči, ko se je kolona ustavila. Iz mlina je prišlo nekaj mož. Vodja patrole jih je pozdravil in poročal. Nato sta stopila dva k meni. Ko me zagledata, se začudita: »A, ti si!« Gotovo jima je moral tolovaj nekaj povedati. Bila sta I'aderšič in Fuks Emanuel iz Metlike. Zadnji mi je rekel: »Zdaj si pa partizan.« Pader-šič jo dostavil, da nisem prostovoljec. Stopila sta na čelo in nai da le vedno poslušate poveljal Vojaki niso hoteli vei poslušati. Mimo njihovega taborišča v Trientu so šli Madžari, polki honvedov in redne madžarske vojske c rdeče-belo-zcleniml trakovi. Smejali so se, vriskali in pelll Na Cel* madžarskih polkov so razbijale ciganske godbe. Godil so krucovske pesmi in vzpodbudno Rakoczyjeyo koračnico. Odhajali ao domov, na sever, na severi Kje so cigani kar naenkrat dobili toliko gosli? Odkod naenkrat toliko pisanih trakov? Da, kako to, da so trlentsklm ženskam v hipu tako zažarele oči, in odkod to samozavestno vedenje mladih Italijanov? In odkod alednjič oni škodoželjni smeh čeških vojakov in nemirno tekanje gospodov iz armadega poveljstva sem in tja? Toda Ralnce ln Hessence lahko vzpodbudiš. Tl bajuvari počasi mislijo. Včasih se nekoliko upirajo, a ravnati ne smeš z njimi pretrdo. Brž ko ao pa na posto- janki, »e raje dajo pobiti, ko da bi se umaknilL Pred Lahi se enostavno ne umaknejo, čakaj to )• bila zdn) njihova vojna in je bil njihov sovražnik Italijan. Tn doli je bil notranjeavstrijske polke prevzel povsem nov duh, tu so bili prej vedno zmagovalci, tu se je bila v njihovih srcih rodila nova Avstrija. Tu je pričala vsaka gora, vsak gorski vozel o njihovi iJavi ln njihovih junaštvih; tn ni bilo one brezupne raške ravnine, kjer ao se zgubljali — tu so poznali le svojo lastno, vedno znova potrjeno preudarnost. Če se Madžari n« bodo več udeleževali bojev vzlic temu. da so njihove divizije ves čas vojne dobivale več kruha, več moke in več slanine, potem bodo morali vse tvegati ravno vojaki planinske divizije, cesarski lovci, nemško-češkl in hrvaški polki. Ne, vojald iz Linza niso hoteli poslušati. Udarni bataljon je bil prodrl že do Piave, zdaj pa je priilo povelje, naj ta polke razmestijo na visoko planoto. Tretja četa Hessencev, ki so jih bili že natrpali v železniške vozove, je spet stopila iz vlaka. Bataljonski poveljnik je hotel te vojake pustiti tam — ni smel izgubljati časa — in z drugimi četami odriniti dalje. Toda v hipu so se med njegovim moštvom pojavili vojaki iz drugih polkov, železniške vozove so jim železničarji pomagali odklopiti in nič več ni bilo moči iti naprej. Bataljon so potem spet zbrali in odpeljali n“zaj v Marduzzo-vo vojašnico. Vojakom je bilo treba povedati kaj bolj privlačnega) Treba je bilo znova podžgati staro navdušenje) Zdaj je nastopil trenutek, ko |e bilo treba, da se častniki res izkažejo! Naslednje jutro je divizionar sam pohitel k Hcssencem v vojašnico. Vojaki so bili zdaj že dostopnejši In so bili pripravljeni 'oditi na bojišče. Divizionar je ginjeno Vzkliknil: »Živelo Njegovo Veličanstvo cesarl« Vojaki niso nič kaj navdušeno ponovili vzklika. Bili so čemerni. Rabiči so sl blU zamislili svojevrsten upor: ko so jih dežurni prišli budit, niso hoteli vstati s prlčen. Dežurni so odhiteli k častnikom, in ti so prišli ter začeli vojake prigovarjati, naj bodo vendar pametni In naj ne dolajo neumnosti. C« bi bili vojake lepo prosili, bi bili gotovo kaj »po______ dosegli. Lepi besedi se vojaki ne bi mogli ias< in j« sarjevo vojajko povelje, da prisega prej SP‘ „ upirati. A kričanje in oster nastop nista tu nič zalegla. Toda sklicevanje na ce- ko slej za vojake velja, je izzvalo le hudoben posmeh. Cesarju bi bili ob spominu na majsko oienzlvo leta 1916' le marsikaj opustili, a o kraljici tudi zvesti vojaki niso hoteli slišati ničesar. Zanje je bila cesarica Lahinja in kar se je o njej šušljalo — bile so to same slabe stvari — so radi verjeli Polk so končno pripeljali s vlakom do Grigna. Tam so vojaki zvedeli, kam jih nameravajo poslati. Šli bi bili, kamor koli bi kdo hotel, a tja gor, sa tiste strme skalnate pečine, tja gor nad oblake niso hoteli itL Niso marali več iti v krvave Irenzellske globeli, zakaj tam so se bila skalnata tla in meliiča pred letom dni in potem znova pred pol leta preveč napila salzburške kivi. Tja gor v to po- krajino lakote, od koder se v jasnih dneh vidi, koko se lesketajo beneške lagune, tja, k|ar so ljudje poleti prav tako pogosto mokri in prav tako zmrzujejo kakor pozimi in kjer se je po vsakem hudem streljanju odtrgal oblak — tja gor niso hoteli iti ycč. Zdaj bi bil vojni kurat lahko desetkrat prišel k njim in jih opominjal na izpolnjevanje svetih dolžnosti, ki so bili nanje prisegli, pa ne bi nič opravil; na njegove besede niso dali nič večl Tam gori je za vsakim kamnom ležal vojak, pri vsakem vodnjaku crknjeni konji, po vseh jarkih okostja z jekleno čelado na goli lobanji. Tam jim je noč in dan sovražno topništvo puščalo kri iz njihovih žiL Tam so udarjale po meliščih mine, da se je človeku do grla želodee obračal, tam je bilo malo hraqe in še tn je bila Icdenomrzla, Tja gor vojaki nočejo iti več, pa naj jim častniki prigovarjajo, kolikor hočejo. Zdaj so tudi Rainci gluhi za to. In zdaj? Poglejte vendar na cesto! Ali mar ne gredo že od ranega jutra po vseh cestah sami vojaški vozovi po Sugansld dolini? Mar se ne vračajo že vse povsod Madžari in Čehi brez orožja domov? Ali ni vse to povsem podobno usodnemu umiku? Oni po naj bi šli Se enkrat naprej? Čemu neki vprav oni šc? Mar niso bili meseca junija na Col di Rossu trčili skupaj s češkimi legionarji, katerim niso prav nič prizanašali? In zdaj naj bi bilo drugim dovoljeno spet izdajati ln teči domov, Salzburžani pa nnj bi opravljali ie naprej vojaško dolžnost? če hoče njihov novi poveljnik polka Schllhawsky s starimi podčastniki in častniki iti sam na visoko planoto, lahko to stori. Linčani tudi ne gredo več na postojanke, odšli bodo rajši domov, prav tako kakor drugi, tako kakor Madžari. Spraševali so jih, ali ne slišlfo vendar bobnečega ognfa z visoke planote sem, in če niso nič pomislili na to, da vojska polaga vanje še poslednje svoje upanje. Nič ni zaleglo, vojaki niso hoteli slišati. Hoteli so priti na kakšno drugo bojišče, hoteli so se združiti s svojim udarnim bataljonom, hoteli so iti domov. Tja gor v asiaški kotel, kjer čepi sovražnik v krogu temnih gozdov in neti svoj ogenj, da skuha vsa, kar bi prišlo tja, — tja gor ne gredo več. Nič ni pomagalo nobeno sklicevanje ua slavna junaška dejanja njihovegp polka, pomagale niso nobene prošnje, nobene grožnje, nobeno nagovarjanje in prilizovanje. Sa tretjič nihče več ni hotel iti tja gor nad oblake. Poveljnik štirinajstega polka fe stekel za svojimi možmi in jih za božjo voljo prosil, naj nikar ne odidejo; te sramot« da ne bo mogel preživeti, on, ki j« vse od začetka služil pri tem hrabrem polku. Toda vojaki ga niso več slišali, pridružili so se toku odhajajočih vojakov, toku, ki ja bil buče drl mimo njih. Zvečer je Schilhawaky sporočil v Levico, da tudi on ne more ničesar do6ečL Armadno poveljstvo je odgovorilo, da polk lahko odrine v Borgo, da vprašanje napada na visoki planoti ne prihaja vač v poštev, da se je položaj bistveno telo spremenil in da je več ko sUtb, že obupen. Po tem dogodku sta de7ertirala dva tolovaja. Tolovaji eo poslali patrolo, da jima pobije starše in oropa posestvo. To 60 nam f>ovedali pred zborom. Kljub temu sem mislil na beg. Hotol som pobegniti od teh strahot kamor koli, samo proč, proč, proč... Živeli smo pod strašnim nasiljem. Za v«a:ko malenkost je bilj smrtna ka7.cn, taiko da nisem vedel, kaj lahko naroditn in česa ne smem. Patrole so »e vračale za patrolaml in gonile nove žrtve. Pesem miičeništva Je bila na dnevnem redu. dokler ni za to izvedela javnost in so ee ljudje začeli zgražali nad zverstvi. 'Treba je bilo ubrali drugo struno. Spremenili so dlako. Vse aretirauce so pošiljali na »štabe bataljona, ta jih je zaradi lepšega zaali&al ln premestil v drugo četo v Koprivnik, kjer so jih v»e brez izjeme likvidirali. Tako je nastalo geslo: »V prekomando v Koprivnik«, Pri teh besedah so se tolovaji režali, obsojenec pa jo mislil, da je odnesel glavo. Ko bi bili vsi tisti, ki «c .iih tam po-Mli, vedeli, kaj je »prekomamila v Koprivnik«, ne bi bili pisali domov pisem, da jim niso nič žolega storili in da so sedaj pri »tovariših tovbrišU ... »Prekomanda v Koprivnik« Proti koncu julija so pripeljali iz Iglenika pri Dolžu dva krnela. Starejšega so poslali v »prekomando v Koprivnike. Prej je napisal ženi pismo, da se mu ni nič žalega zgodilo, da so tolovaji dobri ljudje, samo da mora ostali pri njih in ji bo lahko še večkrat pisal. Kako je bila ženica tega pisma vesela I Marsikdo je rekel, da le rdeči niso taki, kakor ee o njih govori. Revež 'pa ni prišel niti do Koprivnika, ker ga je med potjo potolkel bandit Divjak Ivan iz Prekope pri St. Jerneju. Mlajšega kmeta sp pridržali v Pogorju« in je prišel na vrsto naslednji dan. Peljali so ga v tisto strašno dolino, ga nečloveško trpinčili in zasmehovali, če mu je kaj dolg čas po dekletu. Mučeni je samo stokal. Jurjevičeva se je zagrohotala in rekla svojemu ljubčku Perkoviču Milanu iz Metlike, da nimajo vsi tako prilike kakor on. Nato jo porinila mučenemu bratu nož v vrat (DoJje.) Avstro-ogrska komisija za premirje na italijanskih bojnih črtah Slednflč< slednjič se fe 30. oktobra 1918 opoldne cesarsko kraljevi gcneral-štabnl stotnik Camlllo Ruggiera vendarle vrnil v Rovereto. Načelniku komisije za premirje, pehotnemu generalu Webru v on Webenau, je že lahko sporočil, da je prcjinjl d*n dopoldne pri tretjem bataljonu 36. italijanskega pehotnega polka na sarravallsld zaporni postojanki prekoračil sovražno bojno črto, poveljniku 25. divizije generalu Bastioniju pa naznanil, da se Avstro-Ogrska hoče pogajati za takojšnje premirje. »Kako pa so te tam gori sprejeli?« »Najprej so streljali na naa in ranili mojega zastavonošo, potem pa so nas le pustili čez.« »Kakjno pa le vzdušje tam?« »Pošteno, toda zelo, zelo hladno. Ničesar nimamo pričakovati^ »Ml tu v Roveretu, pa tudi v Badenu, smo že mislili, da se ti jc kaj zgodilo, ko o tebi tako neskončno dolgo nismo ničesar slišali.« »Pustili so me čakati,« Je odvrnil Ruggiera. »Mislim, da bi radi pridobili na času, da bi na ta način potem lahko nemoteno prodirali naprej!« »Da, z« konec še brž eno zmagoU se Je ponorčeval general. »Iz pisma,« je nadaljeval generalsta-bovec, »ki je bilo naslovljeno na Vašo ekscelenco in ki sem ga jaz odprl, je razvidno, da se z nami ne nameraTajo pogajati, marveč da nem hočejo enostavno ukazovati. Vsi moji poskusi, da bi * Italijani prišel do razgovora glede sklenitve tudi samo kratkotrajnega premirja, so vljudno, a prav tako hladno zavrnili.« Stotnik jc izročil generalu oni pismeni odgovor, Wcber ga fe preletel z očmi in ga nato dal naprej drugim častnikom. Častniki so sc morali odpovedati svojim temeljito sestavljenim govorom, ki so Jih hoteli imeti na Italijane, Zdaj pač ni bil več čas za tol »Potem moram pač sam iti Ifa posredovat,« je dejal generaL »Ker pa Jaz le slabo razumem italijansko, me bosta spremljala gospod polkovnik Schneller in gospod podpolkovnik baron Sciller.« Polkovnik Schneller, bivši načelnik italijan. skfega oddelka pri generalskem itabu, ter podpolkovnik baron von Seiller, bivši vojaški odposlanec v Rimu, naj bi vsak nekaj časa nosila belo zastavo. »In kaj pravijo v Badnu?« I »Iz Badna so nam pred eno uro dali povelje, da tudi v primeru, če tebe i« ne bi bilo nazaj, kot polnoštevilna komisija čimprej prekoračimo bojno črto.« »Pa Baden ve, da se Italijani ne mislijo pogajati, marveč ukazovati?« »Seveda rt. Tam vedo reč ko mi. Kaže, da stvar stoji celo, celo slabo. Upravičeni smo sprejeti vse pogoje, v kolikor niso proti vojaški časti in v kolikor ne bi škodovali našim zaveznikom.« Že fe bila legla tema, ko so se ti trije častniki In trobentač, ki J« trobil generalsko koračnico, po železniškem tiru ob Adlži bližali Italijanskim bojnim črtam. Italijanski trobentači so povzeli ta znak, doline, so jja jjonovfle, skalne pečine pa so za- Italijanski trobentači so povzeli ta znak, doline so ga ponovile, skalne pečin« odbijale. Od Talaplne sem Jim Je po rjavelih is s travo obraščenlh tračnicah tipal nasproti žaromet, od Coraala in Vignole pa sta se spuščala čez gozd in skale ifroka svetlobna stožca. Štirje možje, ki so jim zdaj z njimi potujoči svetlobni krogi kazali pot, so stopali na oder tihe noči. Spregovoriti so morali poslednlo besedo t tej žaloigrL lUalls prihodnji*.) Strm «. >5L0VENSKT DOM dne TO. februarja IMS. Ker. V. Pisma nam in vam Zadnjič emo na tem mestu priobčili pismo, ki nam ga je poslala neka ljubljanska gospodinja, in se v njem pritoževala nad tistimi peki, ki pečejo na pol neslan kruh, hkrati pa poudarila, da so to hrvala Bogu le redke izjeme v tem poklicu, o čemer da se je sama prepričala, ko je nalašč šla kupit kruh k različnim pekom. Na njeno priobčeno pismo nam je zdaj Sindikat pekov poslal pojasnilo, ki ga zato, ker se nam zdi prav, da se o vsaki stvari slišita obe plati zvona, prav radi tudi objavljamo. Dopis Sindikata pekov pravi med drugim: Gospod uredniki Ni nam znano, kdo je v tem dopisu prizadet, vendar dopis zadevo preveč posplošuje (sicer ie ponovno). Čestitamo »izbirčni gospodinji*, ki se ji je posrečilo najti tako poštenega peka, ki ima po njenem okusu dovolj slan kruh. Nikakor si ne moremo predstavljati, da bi s soljo, ki nam jo dd »Prevod*, mogel imeti eden dovolj slan kruh, medtem ko bi drugi imel na pol slanega. Popolnoma nemogoče je namreč, da bi s šestimi grami soli na en kilogram moke imel kdo dovolj slan kruh. Predlagamo »izbirčni gospodinji*, naj si po svoji volji izbere katerega koli peka hoče in naj pri njem za poskus v njeni navzočnosti zamesi poljubno količino moke z odgovarjajočo količino soli, pa bo videla, kako dovolj neslan je ta kruh. Pripominjamo, da so tozadevne kontrole tržnega nadzorstva in policijskega oddelka za kontrolo dovolj stroge in pogoste, da nobeden ne tvega, da bi manj solil, kakor pač dobi soli. Tudi nam doslej še ni znan noben primer, da bi bilo proti komu uvedeno kakšno postopanje zaradi premalo slanega kruha. ta Sindikat pekov: Karel Vidmar. Gospod uredniki Preden sem zadnjič odšel na deželo, da bi si nakupil nekaj živeža, mi je žena še prav posebno naročala, naj poskusim dobiti kje pri kakšnem kmetu vsaj malo piče za edino kokoš, ki jo imamo pri hiši in od nje nestrpno pričakujemo vsaj od časa do časa kdaj kakšno jajce. Toda doživljal sem po vrsti razočaranje za razočaranjem. Povsod so se me skušali čim-prej otresti z izgovorom, da sami nič 'nimajo, da je bila letos žitna letina zelo slaba, da žita še za kruh ne bodo imeli, kaj šele, da bi ga dajali kokoši, da nič ne prodajajo, marveč dajo samo za zameno, ali podobno. Kar sem videl, da ne bi imelo prav nobenega smisla dokazovati, da za zameno ne morem ničesar prinesti, ker sam nič nimam — sem raje odnehal. Na poli domov pa sem se peljal mimo dveh mlinov. Mislil sem si: če le kje, bom pičo dobil v mlinu. A v prvem mlinu so mi rekli, da mi ne morejo dati prav nič, češ da je nadzorstvo po mlinih zdaj preveč strogo, da bi mogli kar takd razdajali naskrivaj žito, zlasti pa še za kokoši. Ker res ne znam prosjačili, sem tudi na ta odgovor sklonil glavo in žalostno odšel. Slednjič sem poskusil še v drugem mlinu. Po odgovoru na moj pozdrav sem že zaslutil, da tudi tu ne bo nič. Opravičil sem se, da jih motim pri kosilu, ter povedal, da bi za božjo voljo rad vsaj pest koruze, ovsa ali ajde za svojo kokoš, ki jo imam doma. »Zakoljite tisto kuro, kaj jo boste redili, ko ji nimate ničesar datiU se je osorno oglasil mlad moški, očividno gospodar. Ponižno sem mu začel razlagati, da imam doma bolnika, ki bi bil hudo potreben vsaj od časa do časa kdaj kakšnega jajčka, kokoš pa da ne nese, ker nima zrnja. »Kaj me briga, pri nas ne bo nič. Drugod povprašajte. Vsak se tudi že zaleti ravno k nam.* In tako sem se še slednjič vdal in odšel. Na dvorišču pred hišo se je še vedno sprehajalo okrog deset kokoši, ki pač niso mogle biti od koga drugega ko mlinarjeve. Ze me je imelo, da bi se vrnil v hišo in vprašal gospodarja, zakaj on ne podavi tistih svojih kokoši, če res nima »iti peščice zrnja in zakaj misli, da jih je bolj upravičen imeli deset kakor jaz, ki imam povrhu še bolnika doma, eno samo. A premislil sem se bi odšel proti domu z grenkim spoznanjem, da tudi na deželi — ne samo v mestu — vprav pri premožnejših ljudeh ni dosti razumevanja za stisko »malih*. Nižji uradnik. iz Pismo daljnega Prekmurja V Prekmurja a božiču 1944. Po zloma Jugoslavije let« 1941. Je Prek-ninrje pripadlo Madžarski. Ljudstvo Je mirno sprejelo okupacijo ln življenje Je teklo nekako po starem naproj. To Je trajalo do vstopa Sovjetov v vojno. Takrat pa so na zapoved »višjih« začeli komunisti — kakor povsod drugod — « »neizprosno borbo proti okupatorju«. Tl »borci za svobodo« pa so bili Izključno Izprijeni Študentje, ki Jih dobro poznamo Se s ljubljanske univerze: Ungar. Banko, Kuhar, Luhtar ter drugi, ki pa med ljudstvom nič ne pomenijo. Ljudstvo se njihovim klicem ni odzvalo ln »boj« Je Ml kmalu končan. Za en pretrgan telefon ln odbito desko z madžarskimi napisi so dobili »osvohodllcl« drago plačilo. To Jih Je Izmodrllo ln so se po-tuhnlli. Nekateri so* odšli na Madžarsko Študirat na »okupatorjeva« vseučilišča, drugi so se vrnili v službe In prejemali »okupatorjev« denar. Čačinovič iz Rakičana pa je postal celo madžarski narednik. Kaj bi na to rekla njegova tovarlSa Kovač In Godina, borca NOV nekje na Dolenjskem? Pa takim bo že vse odpuSčeno, ker bo pač — pravoverni! Tak Je Ml položaj do lanske Jeseni, ko se Je od nekod priklatila skupina lačnih tolovajev. Nekaj časa so tavali po gozdovih od vasi do vasi, dolili tudi »Poročevalca« ln kako cigareto med ljudi. Kljub temu da pri nas cigaret ni v Izobilju niti en človek, tudi najbolj strasten kadilec, ni Sel s njimi. Da so sl svoje darove poplačali, so Izropali železniško postajo In občino v Puconcih. It. oktobra so v Murski SoboM okll-eavall »puč«, ki pa se Je neslavno končal, nakar Je NOV lz Prekmurja Izginila. Ostali pa so v Soboti njihovi simpatizerji, nekaj izkoreninjenih razumnikov, ki se sicer navduSuJojo nad Titovimi »sijajnimi« zmagami, a Jih v hribe ne rolka. Njihova naloga Je, da se »bore« proti »Izdajalcem«, k4 jih Je v Prekmurju največ. — Njim pa pridno pomaga po Številu prav tako majhna organizacija OR. Ta se zbira okrog »spokornika« Titana, ki ga je pokojni Časar pripeljal lz Franclje. Moža ne sme. mo prištevati med proletarce, ker je postal Industrljalcc. V Moravcih pri Murski Soboti Ima opekarno, ki prav dobro nese. Kljub temu pa je s svojimi rdečimi tovariši v dobrih odnoSajih. Svojim delavcem ln vsakomur, ki ga hoče posluSatl, pridno pripoveduje bajno stvari lz sovjetskega raja. Tako pripoveduje, da Ima v Sovjetljl vsak delavec na razpolago laboratorij, kjer lahko dela polzkuso ln Študira; da Imajo delavci letala za Izlete In da Je nekje to-HkSen kolhoz, kjer traktor samo v eno stran vozi Štirinajst dni! Sicer pa mož ni komunist, le za »enotnost vseh narodnih sil proti okupatorju« Je. Žalostno pa Je, da njemu ln »osvobodilni« agitaciji nasedajo ljudje, ki morejo od Sovjetov pričakovati najmanj dobrega. Večje Škodo pa »osvobodilno« delo pri nas dozdaj ni povzročilo. Ljudje pomnijo rdeči blagoslov lz leta 1918.; bližina fronto spomine nanj samo oživlja. In kdor je kdaj »diktaturo proletariata« okusil na lastni koži, ta Je ra večne čase zdrav. Dežela z vitkimi topoli oh belih cestah gre s časom naprej. Od vzhoda se slISl zamolklo bobnenje krvave nevihte. Nemo se stiskajo srca slovenskih Prekmurcev v boječem prlčakovanjn: kaj bo? — Trdno pa upajo, da bodo vse morebitno repnhllko minile, kakor Jo 1918 minila Šestdnevna Tkal čova .., • Glas iz Vipavske doline Kaj bi vas seznanjal z Vipavsko do- I »osvobodilni« preroki od vseh vetrov?« j .».».e .v lrrx.l * "PfCLnn.; liliji cirb tr.m.p-£nH VAKri KO lino, ko ne poznate drugega v njej kot vipavsko rebulo. Vse drugače bi jo cenili, ko bi poznali kri, ki se pretaka v vipavskih žilah, to jo: »kri, ki nikol ne fali«. Ta vipavska kri jo še vedno neskaljena. Res je, da so jo nelki ljudje hoteli zmešati, pa je jim ni posrečilo: odku-riLi so jo itn za njimi so ostale le trpke tropine. Od lanskega septembra naprej eo hoteli zmešati to narodno zavedno in versko značajno kri — komunisti. Priilti so ji hoteli neke nove »narodne« zavesti, pomešane z brezverstvom in socialnimi sanjarijami. Priznamo odkrito: prvi trenutek nas je ta opoj zmedel. In kako ne? Saj smo biil četrt stoletja pastorki. Ni čuda, če se je osvobodilna trobenta pri-kupljivo razlegala po naših vinorodnih vaseh. Toda že po kratkem presledku »mo spoznali, da je ta trobenta mrtvaški signal, ki hoče naš ljubi slovenski narod in zlasti nas, Vipavce, za vedno odtrgati od pravil načel ter nas spremeniti v brez lično tolpo mednarodnega, brezbožnega komunizma. . Bili emo nekaj časa lahkoverni otroci, ki smo pa zaradi jasnih spoznanj kmalu dorasli ter tvorimo z vsem slovenskim narodom skupno povezano fronto proti narodnim ta verskim izdajalcem. Ta preobrat v mišljenju je kaj-hteval svojega časa ta jasnih dokazov. Ta čas je kmalu dozorel in ti dokazi so se kaj hitro pokazali. Med »osvojeval-ci« namreč nismo videli domačih ljudi, ampak tujce. Vipavci pa imamo dober spomin ta zlepa ne pozabimo, kar nam je hudega storil »brat« ali kdo drugi. Silno nas je presenetilo, da so se naši »bratje« zvezali z vsemi vragi, da bi nas vzajemno »osvobodili«. Vipavci pa nismo šeme im znamo dobro presoditi Naša Za to trditev imamo trdne dokaze, sodba je bila: Ti >osvobodilni froutar-ji< nas hočejo le usužnjiti. Kaj so storili »osvoboditelji« za našo dolino? Povzročili so največjo nesrečo in jo okrvavili z najogabnejšimi umori. Vsi Vipavci, od Lož do Sturja, se vprašujemo: »Kaj so nam prinesli ....................i............. Nadaljevanje • i. strani. mila, Rabarlna, žita ln drugega. Vse Je bilo namenjeno tolovajem. 115. VIII. — V Kozarjah ujeli tri mladoletne fanto. Id eo imeli pri seM komunistično litoratnro. Pri zaslišanju so priznali, da imajo zvezo s tolovaji. IT. VIII. — Na Gradišču naSll 7 zaži-gnlnlh bmnb, ki so jih Imeli skrite dva dni prej ujeti fantiči. V Izvlečku lz te kronike dela ln uspehov dobrovske domobranske posadke smo se zaradi pomanjkanja prostora morali omejiti le na pomembnejše dogodke ln nismo omenjali na primer neštetih pohodov dobrovskih oglodnie v vseh smereh: po dolini navzgor proti Polhovemu Gradcu, proti To-fikemu čelu, proti Podsmreki, Brezjani, Ljubljani in drugam. Tndi nismo omenili drugega napornega dela, ki so ga člani dobrovske posadko opravili do 8. sept. 1843, kakor pomoč pri kmečkem delu Itd. Zanimiv je dodatek gornji kroniki: Po vsej verjetnosti Se živih tolovajev 1z dobrovske občine po raznih tolovajskih »brigadah«, »odredih« ln »korpusih« je okoli 40. V bojih z našo posadko jih je padlo 80, nnSl četi pa ie jih je priglasilo 7. NaSa posadka je prijela 170 bivših tolovajev, te-roncev ln komunističnih sodelavcev. Komunistični tolovaji pa so pobili lz naše občine 37 oseb. Pri tolovajih je padlo aktivnih komunistov ix naše občine okoli 80. Naša poead-ka pa Jih. je njola 39. Koliko škode pa so komunistični tolovaji naredili v dobrovski občini, ln kako res »vneto« so se tudi tod borlU »le za narod« pa najzgovorneje pričajo naslednja številke: Razdejali so: 1 grad, 2 cerkvi, 2 šoli. diva gasilska domova in dve mežnartjl. Pogorelo je 130 hiš. Prizadetih po ropanju in požigih je bilo 804 gospodarstev. In znaša skupna škoda danes okoli 100 milijonov lir. V Internacijo je* bilo odpeljanih. tnoljše so nam pobili. Vprašamo: Zakaj Je bil ubit spoštovani župan vipavski dr. Petrič? Zato, ker je bil odločen Slovenec ta Jter ni hotel postati komunistični izdajalec. Zakaj je bila zažgana v»s Zapnže? Zato, ker so komunisti izzivali, streljali na vas nekaj dni, da bi jo proglasili kot svojo. Ko je pa šlo za res, so jo od-kurili na Kovk, ker se niso čutili varne. Kakšen pogum I Zakaj so komunisti v soboto, dne 9. julija ubili v Zapužah nedolžno Stano Brecelj? Kaj jim je hudega storilo to 22 letno vzorno dekle? Jezilo jih je, da je družina Brecljeva v Žapiižah narodno in versko globoko zavedna. Zato so tolovaji vdrli v hišo pokojnega Venclja Breclja in ob zidu ustrelili zgledno kongreganisttajo Stano, ki jo je spoštovala vsa okolica. V Zakaj »o banditi v temni noči odpeljali Jožeta Breclja, najbolj zavednega moža iiz občine Šturje in njegovi vsesplošno spoštovani hčerki teir 13 letnega sina Martina? Iz maščevanja, ker je vsa družina zavedna. Pogreb umorjene žrtve Stane Brecljeve je bil veličasten. Vsa dolina se je 10. julija zbral av Šturjaih, da bi počastila junaško žrtev ta protestirala proti zlobi zločincev, ki nimajo obzira niti do nedolžnega slovenskega dekleta. »Žrtve so potrebne!« Tako so bevskali iz zasede voditelji komunistov, med njimi sorodniki nedolžnih žrtev — — zdravnik dr. Bogdain Brecelj ta njegova brata dr. Marjan Brecelj, član plenuma OF in Tone Brecelj ter njun svak Koc jam Da, nedolžne žrtve bo bile potrebne. Ni zastonj padel župan Petrič, ni zastonj umorjena Stana Brecljeva. Vipavska dolina je spregledala. Komunistom je v naših srcih in krajih za vedno odklenkalo. »Delo za osvoboditev Slovencev«: požgana sodnija v Trebnjem. Št. Peter pri Novem mestu v luči žalostnih številk Ena Izmed tletih občin na Slovenskem, ki jim je komunistično tolovajetvo prizade* jato še.zlasti hudo škodo, je St. Fotcr pri Novem mostu. Naslednji krratek pregled žrtov ln tvar- no škode, ki jo je imela ▼ vojnih letih ta občina, pač najzgovorneje priča o tem. Kdor še vedno ni spregledal, kaj je OF v resnici Im kaj hočejo njene oborožene tolpe po naših gozdovih tn samotnih vaseh, naj se skuša venj malo zamisliti v strahotne številke žrtev in tvame škode samo v šam-petrski občini. V tej občini Je pogorelo v sedanjih vojnih časih po zaslugi komunistov 87 stanovanjskih blš ln 132 gospodarskih poslopij. Poleg toga eo bili požgani še trije gradovi, ln eioer: grad Bajnof, Stari grad ln Otočec. Vse tri so zažgali tolovaji lz vrst OF. Hkrati ■ gradovi eo pogorele tudi kapele v njih. fikodo, M Jo Je delo OF povzročilo na zasebni lastnini, cenijo na najmanj 35 milijonov lir, škodo na Javni lastnini pa na 1( milijonov, skupno torej nad Sl milijonov lir y eni sami občlnil A vna ta ogromna tvama Skoda bi se dala na vse zadnje s pridnimi rokami še popraviti, nemogoče pa je poklicati znova v življenje številno žrtve, ki jih imajo spet najvoč na vesti zločinski komunistični tolovaji toliko slavljene »osvobodilne vojake«. V treh letih vojne Je imeda občina St Peter pri Novem mestu nič manj ko 119 vojnih žrtev - po zjslugl komunistov. Poleg teh domačih je na čem po trškem pokopališču pokopanih Se 45 žrtev lz drugih oličln ter 55 neznanih ljudi. Pokopani eo tod tudi S ameriški letalci, ki so se ponesrečili ln z letali vred padli na tla. Mimogrede naj povemo še to, da so komunisti te svojo »za-vozniko« najproj povsem izropali; pobrali no jim prav veo, kar je bilo količkaj vrednot predvsem pa eo no vrgli na ure in prstane. Vzeli *6 jim colo vojaške identitetne tablice. V vaseh šempetrkke občine eo komunistični razbojniki »osvobodili«, to ee pravi pobili, naslednje ljudi: Iz St. Petra so po komunistični roki padli: Gotllb Frano, po«, sin, etar 19 let, ubit 26. XI. 1942 na Drami; Novak Jože, trgovec, star 40 lot, oče 2 otrok, ustreljen 1. IX. 1943 v Grčaricah; Toropšlč Jurij in njegova žena Frančiška, starša 4 otrok — brez vzroka odpoljana, v Zagradu ustreljena in na pol živa pokopana. Iz Mačkovca: MIrtck Jemoj, oče štirih otrok, s silo odpeljan, mučen im L IV. 1942 ustreljen. Iz Crešnjlee: Rlfelj Vid, padel na Suhorju 29. XI. I* Trfike rore: Elb*rt JidiJ. »tar 79 let Tolovaji eo ga ustrelili na domu akoci okno. ~ H.J ' ., „ . « ....,, Badoljevski komunisti — danes bistvena sestavina »slovenske narodno-osvo-bodilne vojske«! — zajeti pri domobranskem vdoru v Belo Krajino novembra 1944. * Iz Havinje vasi: Rlfelj Janca, pos. oin. Bil je mutast in kor ni takoj odgovoril na vprašanje, no ga s kroglo »