Štev. 39. V Mariboru, dne 24. septembra 1903. Tečaj XXXVII. fmumzbl Bi« m ▼ tiskanji in pat (ospoda Novak-n u vtlikem trgu po 10fc- Rokopisi ie nt? rra. tejo, neplačani m d« sprejemajo. Za azDantla se pltSuj* od navad a« Trsti«*, i« ia natisne enkrai, po 13 h, dvakrat 25 k, trikrat 35 h. Irserati ie sprejemaj» do ¿rede opoloda». i§«r«fejn» m pcJUJ» pmnOlMTtiibtcti «Hm Utr.V Um m psBJ}« t» dbvnšL Jfegi ntk MrSA li HJa t poitulM «Ml ta ▼ iUiibta* I jpoiUj&njem sadea UtAM li- m i* hi» . S» i«M teta , L— Bsbia&i ksiaL tis-feidsaga do- S«S kres K-ieo MMfaine. Okrajni zastop gornje-radgonski. Izid volitev v gornjeradgonski okrajni zastop je našim čitateljem že znan. Ni se posrečilo, da bi dobili okraj v slovenske roke. Napredovala je sicer slovenska stranka, kajti pri zadnjih volitvah so dobili slovenski kan-didatje samo 10 glasov, letos že 24, a zmagala Se vendar ni. Veliko se je delalo letos v okraju, da zmaga slovenska stvar, posebno gg. Zemljič, Trstenjak, Bosina, Pelcl in drugi so napeli vse sile ter se niso ustrašili napornega agitacijskega dela. Hvala jim v imenu naroda za to delo! Obžalujemo, da niso dosegli uspeha, katerega so si njih rodoljubna srca tako želela. A naj jim ne upade pogum, ampak sedaj velja: Zopet znova na delo! Prihodnjič mora biti zmaga na slovenski strani! Gornjeradgonski okraj nima nobenega mesta in trga na svojem ozemlju, in vele-obrtnikov je imel pri sedanji volitvi samo troje, ki stopijo kot virilisti kar v zastop. Vsled tega so za volitve okrajn. zastopa v g>rnje-radgonskem okraju odločilne volitve iz skupine občin. In na te naj sedaj rodoljubi gor-njeradgonskega okraja obračajo svojo posebno pozornost. V vsaki občini, ki je še v brački-janskih rokah, se mora ustanoviti slovenska stranka, ki bo delala z vsemi silami, da dobi občinski zastop v svoje roke. To je sedaj edino pravi sklep po ponesrečenih volitvah! Napadati nasprotne osebe, razglašati njihovo grehe, to ne pomaga mnogo, glavno delo naj bo sedaj, da pridejo vse, ali pa vsaj velika jj večina občin v zanesljivo narodne roke. Potem se lahko Bračko s svejo stranko na glavo postavi, vajeti okraj, zastopa bo moral oddati v slovenske roke. Ker gornjeradgonski okraj nima političnega društva, zato naše uredništvo radevolje prevzema nalogo, da posreduje pri občinskih. volitvah. Naznanite nam, kdaj bode kje občinska volitev in mi bomo vse potrebno ukrenili pri uplivaejših rodoljubih gornjerad-gonskega okraja! Torej ne poguma zgubiti, ampak znova na delo! Kmetje slovenski, zdru-žujmo se! (Iz celjske okolice.) Pred nekaterimi leti je bilo na sloven-kem Štajerskem prav živahno zadružno gibanje. Ustanovilo se je več posojilnic, več kmetijskih, konsumnih in mlekarskih zadrug. Lep, nadepoln je bil začetek, veselo je bilo I mlado gibanje, a kmalu je potihnilo V3e navdušenje. Nekatere ustanovljene zadruge niti delovati niso začele, zaspale so ža cb rojstvu. Druge so delovale par let prav uspešno, a polagoma so začele propadati in nekatere so prišle celo v konkurz. Ia tedaj so zagnali vsi kmečkemu gibanju sovražni listi strašen krik, kako pogubni da so konsumi, kako škodo imajo kmetje od njih itd. Najprej so se oglasila glavna liberalna trobila v Gradcu in v Ljubljani, za njimi sta prišepala seveda tudi celjska »Vahta« in neizogibna ptujska »krota«. Listek, Sovražniki mladine. Spisal I. N. Ko ga deklica zapazi, prebledi ter hitro vstane in se poda k njemu, da se opraviči. Tine ji povo v razburjenosti nekaj odkritosrčnih besed in to jo tako razjezi, da odide od njega spet k Antonu. Tine ves zelen cd jeze vstane ter se zelo razžaljivo izrazi proti Antonu in Amaliji. To pa tudi Antona tako razkači, da skoči proti njemu. Huda borba se prične in pretep se konča s tem, da Anton nezavesten obleži vsled udarca na glavo, katerega mu je prizadejal Tine. Kakor kafra je izginila Amalija domov, Tineta pa odženo orožniki. V kratkem potem je bila obravnava, kjer je dobil Tine zavoljo težke telesne poškodbe pet mesecev zapora. Po preteku jednega meseca Tinetovega zapora dobi Amalija od njega pismo, v katerem ji razodeva vso svojo ljubezen do nje. Pa ona mu je vrnila z dostavkom: »Ne maram Te!« Tine je bil ravno pri delu, ko mu čuvaj pismo izroči. Videč Amalijino pisavo, se močno razveseli. Odpre pismo — prebledi. Grozno zakolne in zakriči: »Pred ko bo leto, se bom strašno maščeval.« Poprej vedno vesel in šaljiv, je bil odslej otežen in kakor nem opravljal svoje delo. Kaj pa z Amalijo? Čez nekoliko časa ji je postalo žal, da je tako trdosrčno vrnila Tinetu pismo. Sklenila je, prositi ga odpuščanja in da se naj poboljša. Da se pa reši sramote, bila je voljna takoj, ko se povrne, vzeti ga v zakon. Hoditi je začela redkeje na sprehod ter bila najraje doma v svoji sobici. Tudi po mestu je šla o njej govorica in vsakdo je dejal: »Škoda nekdaj tako pridne in zale mladenke.« Mineval je čas Tmetovega zapora in nekega dne mu naznani jetničar, da je prost. Vsi sojetniki so mislili, da se bo tega razveselil; teda ne, tih in otožen je zapustil ječo. Pri puškarju si je kupil samokres in ko je izvedel, da je šla Amalija v bližnjo vas po opravkih ter se še le po noči vrne, napoti se v gezd ter skrije za debelo smreko. Ni dolgo čakal, kar se zaslišijo rahli koraki ter se prikaže v temi ženska oseba. Nakrat poči iz gozda. Ženska vsklikne: »Jezus Marija!« ter se zgrudi na tla. Kri ji curkoma lije iz prs. Tine stoji nekoliko časa kakor okamenel, kajti glas se mu ni zdel od Amalije. Najraje Kaj so vse pisali liberalni listi takrat, ko je prišlo v konkurz vitanjsko kmetijsko društvo! Kako so blatili ustanovitelja poslanca Ž čkarja! O nasprotniki so dobro vedeli, zakaj so se veselili. Vitanjsko kmetijsko društvo bi bilo velikega pomena v gospodarskem in narodnem oziru, če bi se bilo vzdržalo. Velika škoda je bila, da je prišlo na nič vsled strokovne neizobrazbe voditeljev. Ia kot pri vitanjskem tako so kmetom neprijazni listi vselej polni veselja, kedar napove konkurs kako kmetijsko društvo. Ti listi sicer pišejo včasih, da so le radi tega proti kmetijskim in konsumnim društvom, ker se vsled strokovne neizobrazbe voditeljev ne morejo vzdrževati. A kdo bi to verjel ? Saj ravno tako grdo pišejo proti tem društvom tudi tam, kjer najbolje vspevajo. A vkljub nasprotovanja vseh nam sovražnih listov se bo moralo začeti novo zanimanje za zadružništvo, ako se ne bodo kmalu upeljale obvezne gospodarske zadruge. Naše zadružno gibanje je velikega gospodarskega in narodnega pomena. Temu ne more nihče ugovarjati. Najprej moramo biti gospodarsko močni, potem bomo lažje branili tudi narodno samostojnost. Koliko krajev je še na slovenskem Štajerskem, kjer ni nobenega zavednega narodnega trgovca! Bi li ne kazalo v teh krajih ustanoviti kmetijskih ali konsumnih društev? Zakaj bi mi podpirali nsm zagrizeno sovražne nemške trgovce ? Tudi Rajfajzenove posojilnice naj se zasnujejo po vseh večjih krajih, kjerkoli so potrebne. Ne smemo odlašati. Vsi narodni sloji moramo biti složni v tem, drugače bomo izgubivali postojanko za bi šel pogledat, toda ni si upal, da bi ga kdo ne videl. »Maščeval sem se! Zdaj pa le imej rajši druge, če moreš!« tako je godrnjal Tine. Nakrat zasliši sem po cesti trde korake. Plašen odbeži dalje v gozd ter po njem tava celo noč. Še le drugo jutro si je upal na cesto ter so napotil proti domačemu kraju. Čez dva dni proti poldnevu zagleda domači trg in rojstno hišico. Ko gre mimo pokopališča, stopijo mu pred oči spomini iz otročjih let. Kako nedolžen se je podal v svet in kakšen se sedaj vrača? »Morilec...« Vest se mu vzbudi in solze mu stopijo v oči. Pa to je trajalo le malo časa in zopet je bsl stari Tine. Otresel se je teh misli, nasmehnil se ter dejal: »E otročarija! prišel sem vsaj enkrat do spoznanja! Če sem bil morilec, bilo je to le iz maščevanja.« Iz tega premišljevanja prebudi ga hripav glas beračice: »Hvaljen bodi Jszus Kristus!« Tine jo jezno pogleda. Toda beračica ga spozna. »Ho, Završnik, kaj pa vam je, za božjo voljo, da ste tako bledi? Ali ste bolni?« »Pr— baba! Kaj čenčaš? Povej raje, kako je kaj z domačijo in z materjo!« »Z materjo...! Bog ji daj večni mir!« »Ka—aj? Moja mati so mrtvi?« »Da! Kaj vam še ni znano? Pred dvema dnevoma napotila se je v mesto k vam, ker postojanko. Nikakor se ne smemo strašiti pikrih besed nasprotnikov in zbadljivih člankov v njihovih listih. V združevanji je moč. Združujejo se uradniki, učitelji advokati, notarji, duhovniki itd Zakaj bi se kmetje ne smeli? Zakaj se nasprotuje samo našemu združevanju, ne pa tudi združevanju drugih stanov? Treba pa bo seveda strokovno izobraženih voditeljev za naSe zadruge in stvar bo izborno vspevala. Da bi se pa to zgodilo, naj bi se dali naSi izobražanejši, pošteni fantje v trgovske šole, kjer bi se strokovno dobro izobrazili. K stroškom za izobrazbo naj bi prispevali nekaj sami, nekaj posojilnice, okrajni zastopi, občine i. t. d. Torej le pogumno naprej 1 Nič ne de, če jedna ali druga zadruga pride v konkurs ter nas radi tega napadajo nasprotniki. Koliko trgovcev pride na boben, a nam sovražni listi ne vidijo teh, marveč samo nas. Merijo pač z dvojno mero! Poglejmo v druge kraje, kako izborno se je razvilo zadružništvo! Prelep zgled nam dajeta Nižja Avstrija in južno Tirolsko. Na južnem Tirolskem (Tren-tino) so bile okrog leta 1890 silno slabe gospodarske razmere. Tu se je usmilil ubogega ljudstva župnik don Guetti. Povsod je hodil okrog, podučeval je ljudstvo, je navduševal in ustanavljal razne zadruge. Prvo zadrugo je ustanovil 20. septembra 1. 1890 in prvo posojilnico julija 1. 1891. A leta 1898., ko je umrl, je bilo ustanovljenih že 116 kmetijskih in konsutnnih društev, 73 posojilnic in 5 vinarskih zadrug, ustanavljalo se je pa Se več zadrug in obrtnih podjetij. Vsled tako živahnega delovanja v zadružništvu se je ljudstvo v tistem kraju prav zelo opomoglo. Mi pa imamo tu lep zgled, kaj naredi pogum in vztrajnost vkljub vsem klevetam nasprotnikov. Prelepo se razvija zadružništvo na Nemškem. Koncem leta 1902 je bilo ondi 21.197 raznovrstnih zadrug, med njimi je bilo 638 konsummh društev s 630.785 člani. V 1393 zadružnih skladiščih se je prodalo blaga za 155 684048 mark. Čistega dobička je bilo 15,186 616 mark, kar se je razdelilo med zadružnike.*) Najstarejša nemška kmetijska zadruga je na Vestfalskem. Ustanovil jo je dne 10. junija 1862 slavni Schorlemer-Alst. V začetku je pristopilo samo 37 udov, leta 1887 jih je pa bilo že nad 20.000. Delokrog te zadruga je zelo obširen. Ima namreč več skladišč, več posojilnic, svoje razsodišče, svoj list, več kmetij-skih zimskih šol in posebno gospodinjsko šolo. NaSa vrla »Gospodarska ») „Reichspost" 5. maja 1903. ni dobila od vas nobenega pisma in v onem velikem gozdu v bližini mesta so jo našli ustreljeno.« Kakor bi treščilo vanj, pretresla je Tineta ta novica. Vest, oni nemirni črv v prsih, se mu oglasi in ga grize. Po ušesih pa mu doni glas: »Morilec lastne matere!« Kakor drugi Kajn beži po cesti. Ne zmeni se in ne ve za ljudi, ki ga zvedavo gledajo, ne za znance, ki ga srečavajo, temveč kakor zblaznel beži proti domači hiši. Ko pribeži do hiše, najde jo odprto. Smukne v sobo ter kakor brez uma kliče: »Mati, mati! Ali vas ni? Ali sem res jaz vaš morilec?« H pcma pa postane miren. V rokah se mu zasveti samokres ter ga nastavi proti prsom. Pok se začuje. Kroglja zažvižga mimo glave ter predere strop. Še o pravem času prijele so ga močne pesti orožnika in slišal se je trd glas: »V imenu postave!« Izvili so mu samokres iz rok ter ga vklenili. Ko ga priženeta orožnika v trg, zbrala se je množica ljudi in slišali so se glasovi: »Tako daleč pride odpadnik vere in domovine!« * * Isto usodepolno noč se je vračala Amalija iz vasi, kjer je bila po opravkih, domov. 'zveza« je nekako podobna temu velikemu vest-falskemu društvu. Mala Švica nam daje vzg'ed v mlekarstvu. Tam imajo okrog 2600 dolinskih in okrcg 2900 planinskih sirarn. Ves denarni promet teh sirarn je znašal leta 1900 celih 319,200.000 frankov.*) Ni li to nekaj velikanskega ? Ali bi se ne mogli z mlekarstvom malo bolj baviti tudi mi štajerski Slovenci? Naj bi se poslalo nekaj naših mladeničev za par let v Švico, kjer bi se dobro izurili v sirarstvu. Da bi se pokrili stroški, k temu bi gotovo kaj pripomogla tudi dežela ali vsaj država, ker cela stvar bi bila vendar emi-nentno gospodarskega pomena. Kmetje in prijatelji kmečkega stanu, premišljujte torej, kako bi se dalo to uresničiti! Na vsak način si skuSajmo najprej dobiti strokovno izobraženih mož, potem pa na delo v vsakem oziru. Pogum velja! Deželni zbor Štajerski. Deželni zbor se je sešel v ponedeljek, dne 21. sept. Prišli so malodane vsi poslanci. K prvi seji dne 21. t. m. so se prebrali razni predlogi o deželnih zadevah. Izmed slovenskih poslancev je predlagal dr. J ur tel a, naj se da podpora posestnikom, ki so bili vsled zadnje povodnji po Dravi v okrajih Ptuj in Ormož poškodovani. Poslanec Kočevar je predlagal, naj se Pesniška struga uravna, njegov predlog se glasi: Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se nakaže: Uravnava Pesnice, katera je v III. delu v devet oddelkov razdeljena in od katerih je deveti oddelek že uravnan, se začne takoj uravnavati tudi v oddelkih 1—8, vrhutega se naj predloži vis. deželnemu zboru še v tem zasedanju dotični predlog za dovoljenje potrebne svote v pre-sojevanje in sklepanje. — Kočevar in tov. Poslanec R o b i č predlaga, naj se šolski okraji III. razreda prestavijo v II. šol. okraj; poslanec R o S k a r, naj se pomaea po toči poškodovanim v Mariborskem in Št. Lenart-skem okraju. Predlog g poslanca Roškarja in tovarišev se g!asi: Dne 13. avgusta t. 1. je opustošila sod-nijska okraja S/. Lenart v Slov. goricah in Maribor strašna nevihta s točo. Vsled svoje obsežnosti in silnosti je povzročila velikansko škcdo ne samo na poljih, ampak tudi na poslopjih, posebno na cerkvah in šolah. Upo-stošene so naslednje občine: 1. Št. Lenart, 2. Šetarova, 3. Radehova, 4 Zamarko, 5. Par- *) Eine alpwirtschaftliche Reise steirischer Landwirte in die Schweiz,"str. 77. Ko dospe v veliki gozd, obide jo groza ter nekoliko postoji. Zdi se ji, da sliši kakih tristo korakov pred seboj rahel hod. Pospeši korake in v tem zasliši strel. Postoji. Najraje bi se obrnila nazaj, pa kaj bi porekli oče, če bi je nocoj ne bilo. »Naj bo v božjem imenu!« si misli ter gre naprej. Pa kako se prestraši, ko zagleda pred seboj žensko ležati v mlaki krvi. Zbeži proti mestu, kjer komaj od strahu pove, kaj se je bilo zgodilo. Nekoliko mož m orožnik se podajo na kraj zločina. Cez nekoliko časa prineso staro žensko. Z zdravniško pomočjo so jo spravili k zavesti. Njeno prvo vprašanje je bilo: »Kje sem, kje je moj sin?« »Le mirni bodite! V dobri hiši ste in vaš sin kmalu pride«, cdvrnil je zdravnik. »Kako se pišete?« »Pišem se Marija Završnik. Ali bo skcro moj Tine pri meni? »Potrpite, mati!« spregovori Amalija. »On je na potovanju ter se še najbrž nocoj povrne.« Vedela je namreč, da je že zapustil ječo ter mu je na vse strani poslala gla3, da naj se hitro povrne. Pa nihče ga ni našel. Završnikovi je postajalo vedno slabše; vsled prevelike zgube krvi se onevesti. Nakrat zopet odpre oči, vsede se v postelji ter za-kliče: »Odpuščam ti, Tine, z materno ljubeznijo. Prosila bom tamkaj za te, da se tinje, 6v Spodnji Porčič, 7. Gornji Porčič, 8-Gornji Žerjavci, 9. Spodnji Žerjavci, 10. Ma-lenšek, 11. Spod. Gasteraj, 12. Gor. Senarska, 13. Spod. Senaržka, 14. Sv. Trojica, 15 Gor. Veranje, 16. Spod. Veranje, 17. Brengova, 18. Cagona, 19. Andrenci, 20. Cogetinci, 21. Cerkevnjak, 22. Trotkova, 23. Osek, 24. Ja-blance, 25. Vinička vas. 26. Gornje Veličane, 27. Spod. Veličane, 28. Cermlenšak, 29. Zavrh, 30. Nadbišec. — Po uradnih poizvedbah znaša škoda, katero je naredila toča, samo v sod-nijskem okraju Št. Lenart na poljih 285.000 in na poslopjih 80.000 K. Uradno dognana Skoda v sodnijskem okraju Maribor predlagateljem ni znana, zato je ne morejo navesti. Ker je škoda tako velika in radi tega, ker je večji del letine uničen, je potrebna nujna in znatna podpora od dežele in države. Zato predlagajo podpisani: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. V podporo vsled toče dne 13. avgusta t. 1. v okrajih Št. Lenart v Slov. gor. in Maribor opustošenim posestvom se dovoli iz deželnega fonda primerna podpora. 2. Ekselenca, gospod deželni namestnik se prosi, da poskrbi za nujno pomoč najbolj prizadetih posestnikov iz zaklada za uime ter da izprosi po državi znatno podporo. Gradec, dne 21. sept. 1903. — Roškar in tovariši. Poslanec J. Ž i č k a r predlaga, naj se popravijo struge potokov Močnik, Gabern< a in Sromlica v brežiškem okraju. Njegov predlog se glasi: Predlog poslanca Žčkar in tovarišev glede uravnave potoka Močnik v občini Brtiče, Gabernce in Sromlice v občini Zakot, polit, okraj Brežice. Imenovani trije potoki naprav-ljajo ob času povodnji na tamošnjih travnikih veliko škodo. Vsled preplavljenja se trava tako poblati, da se kot krma za živino sploh ne more več porabiti. Poblatena trava se sicer premlati ali tudi spere; vse pa je brezuspešno. Če nastane povodenj ob času košnje, travo voda odnese. Uravnava teh potokov je torej nujno potrebna Ker pa posestniki ne morejo z lastnimi pomočki struge teh potokov popraviti, predlagajo podpisani: Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroči, da kolikor mogoče hitro da preiskati potoke Močnik, Gabernco in Srom-lico in deželnemu zboru poroča glede stroškov za uravnavo imenovanih potokov. V Gradcu, dne 21. sept. 1903. — Žičkar, Robič, Kočevar, dr. Jurtela, Vošnjak, Roškar, dr. Hra-šovec, dr. Dečko. Poslanec dr. Jurtela je predlagal, da se precej danes 21. sept. vrši večerna seja, pri kateri se naj obravnava zastran predloga o podržavljenju železnice iz Celja v Velenje. kmalu po—vr— neS za . . .♦ nato se zgrud1 nazaj ter izdahne svojo dušo. Vsi pričujoči so bili do solz ginjeni; Amalija pa je pri postelji mrtve matere svojega ljubimca bridko jokala. Pretekla sta po tem dogodku dva meseca. Amalija je vsled žalosti in sramote vedno bolj bledela. Pričakovala je dan za dnevom Tineta. Nekega dne dobi časopis v roke. Ko ga tako prebira, zastane ji oko na notici: »Lastno mater ustrelil. V noči 16. pr. mes. je čakal mizarski pomočnik Martin Završnik svojo nezvesto ljubico v onem velikem gozdu blizu mesta P—, da bi se nad njo maščeval. Po naklučju je prišla ravno ta čas mimo njegova lastna mati. Završnik misleč, da je ljubica, ustreli. Za to hudodelstvo je bil obsojen od porotnega sodišča v smrt na vešala.« »Moj Bog!« vzdihne bolestno, časopis ji pade iz rok in ona se zgrudi onemogla na posteljo. »Ojoj! — Kaj hočem početi? — Sramota!« Tako vzdihuje in obup se je vedno bolj polasti. »Meni ni več živeti!« Zaječi bolestno. Ko je prišel njen oče gledat, zakaj ne dobi tako dolgo zajutreka, našel jo je naslonjeno na postelj — mrtvo. V nepopisni žalosti je klical starec svojo jedinko. Vse zastonj! Jokal se je kakor majhen otrok. Najvažnejša stvar namreč, katera se mora rešiti v deželnem zboru, je zdaj deželna železnica Celje do Velenja. Preden se je zidala ta železnica, se je napovedoval velik dobiček, katerega bo imela dežela od te že-leznične proge. 29. decembra 1891 se je otvorila. Imela pa je izgube v letu 1892 42.782 K 64 v., 1. 1893 106.896 K 82 v., 1. 1894 32.246 K 12 v., 1. 1895 73 632 K 32 v., 1. 1897 117 553 K 60 v., 1. 1898 174.532 K 46 v., 1. 1899 149.689 K 34 v., 1. 1900 113 253 K 66 v., 1. 1901 108 555 K 56 v., 1. 1903 38.476 K 5 v. Leta 1896 je imela dobička 5745 K 94 v. Vsa zguba po odštetem dobičku je toraj znašala do zdaj 951.872 K 93 v. Tako se ni smelo dalje gospodariti. Deželni odbor je dobil nalog od deželnega zbora, da naj prevzame država za zdaj v najem to železnico — pozneje pa jo naj država kupi. Oboje se je deželnemu odboru posrečilo. Če deželni zbor pogodbo, katero je deželni odbor sklenil z železničnim ministrstvom do 25. septembra t. 1. reši, prevzame država to železnico v najem s 1. januarjem 1904 in plača deželi letne najemnine 211.920 K. Deželni odbor se je nadalje dogovoril z železničnim ministrstvom, da v slučaju, ako država kupi to železnico od dežele, plača dežela državi 745000 K za vse potrebne bodoče stavbe na železnici, osobito za povekšanje kolodvora v Celju. To bi bilo primerno glede deželnih podpor pri drugih deželnih železnicah. Stavbo železnice: Grobelno-Slatina podpira dežela 8 21.350 K od kilometra, železnico Lipnica-Po fing s 17.390 K od kilometra; za železnico Celje-Velenje bi se dala torej podpora 745.000 K ali 18 620 K podpore od kilometra. Daniel Lap, ki je prevzel svojedobno jamstvo za obrestovanje stavbinske glavnice pri železnici Oelje-Velenje, je deželi še dolžen 530.000 K. Ta svota bo do konca leta 1903 narasla na okroglo 657.000 K 58 v. Deželni odbor predlaga, naj se mu spregleda znesek s 127.909 K 58 v, ostalo svoto s 530.000 K pa mora obrestovati z 4 % in splačati deželi v 40 letih. Dolžna glavnica ostane vknji-žena na njegovih posestvih v Gradcu in v Škalah. Kdaj bo prihodnja seja deželnega zbora, se bo poslencem naznanilo pismenim potom. Zdravniki so dognali Amalijino smrt vsled zastrupljenja z arzenikom. Ne dolgo potem je umrl vsled žalosti in sramote tudi njen oče. * * * Bilo je jesensko jutro. Solnce je priplulo izza gora ter se takoj skrilo za oblake. Ljudje so se trumoma zbirali po mestu M— ter hiteli na trg za ječo, kjer so stale vislice. Med orožniki z duhovnikom na strani pride jetnik poljubljaje sv. križ. Bil je Tine. Poprosil je, če bi smel spregovoriti par besed, kar se mu je tudi dovolilo. »Predragi moji! Pred dvema letoma sem bil med vami še spoštovan in čislan, a sedaj me vidite tukaj kot morilca. Hočem pa vam naznaniti one sovražnike, kateri so me pripeljali tako daleč. Prvi sovražnik je bil slab tovariš, kateri me je seznanil z drugimi sovražniki, brezverskimi, protinarodnimi časniki, ki so mi odvzeli vso vero in narodnost. Tretji sovražniki so bili brez verni romani ter brez-značajna in pohujšljiva tovarišija. In četrti sovražnik je bilo pijančevanje in ponočevanje. Ko bi se jaz teh ogibal, bi bil lahko sedaj spoštovan mojster. Sedaj pa me vidite tukaj kot žrtvo teh sovražnikov stati pod vislicami kot morilca lastne matere, svoje ljubice in njenega očeta. Varujte se teh sovražnikov! Kot žrtva teh naj vam bom jaz v žalosten vzgled!« Par trenutkov potem je izdihnil Tine na vislicah svojo dušo. Pclagoma je začel padati dež, kakor bi žalovalo nebo nad mlado žrtvo. Politični ogled. Kranjski deželni zbor je imel zadnji torek, dne 22. t. mes. zopet sejo. Katoliško-narodni poslanci so ustavili sejo. Za to pa so vse stranke deželnega zbora sprejele predlog katoliško-narodne stranke, naj se volilna pravica za deželni zbor razširi na vse sloje prebivalstva ter voli le tudi toliko katoliško-narodnih poslancev v odseke, kakor jih zahteva njihovo število. Obe slovenski stranki sta vložili predlog, s katerim protestirata, da se obdrže vojaki tretjeletniki Sp po doslu-ženem času pod zastavami. Dr. Šušteršič je tako ostro govoril proti tej vojaški naredbi, da ga je deželni glavar grajal, ker je imenoval tozadevni zakon vojnega ministra hudodelstvo. Dr. Šušteršič: Jaz sem rekel hudodelstvo na avstrijskem domoljubju. Glavar Detela: Minister gotovo ni imel tega namena. Dr. Šušteršič: Potem pa je pamet izgubil. Katoliško-narodni poslanci so stavili obilico nujnih predlogov, ki se pečajo s potrebščinami njih volilcev. Nemški cesar Viljem in Madjari. Nemški cesar Viljem se je mudil, predao je prišel obiskat na Dunaj našega cesarja, tudi na Ogrskem na lovu. Pri nekem obedu je cesar Viljem proslavljal jeklenost madjarskega značaja. To je bila jako neumestna proslava v sedanjem času, ko se kaže jeklenost madžarskega naroda le v tem, da nasprotuje volji našega osivelega vladarja! Gosposka zbornica se skliče zaradi rekrutne predloge med 25. in 28. septembrom. Podpredsednikom gosposke zbornice je imenovan knez Alojzij Schonburg-Hartenstein. Ogrski državni zbor se snide danes, dne 24. septem. Stranke so zahtevale sklicanje, da izrečejo svojo sodbo o povelju našega cesarja na vojaštvo, v katerem se izraža za skupnost in nedeljivost avstro-ogrske armade. Resnične besede. Korno poveljstvo v Przemyslu je zapovedalo vsem častnikom, naj pojasne vojakomtretjeletnikom, zakaj morajo še dalje služiti. Soc. dem. »Arb. Zeitung« poroča, da je nadporočnik 10. pešpolka For-manek sledeče govoril vojakom: »Vojaki tretjeletniki, vi bi sedaj morali iti domov, in ako ne boste šli, so temu krivi židje. Avstrijski in posebno gališki židje se naselijo na Ogrsko, se tam madjarizirajo in agitujejo proti Avstriji. Židje, ki so na avstrijskem krošnarji in kramarji, dobe na Ogrskem visoka mesta in zato napadajo Avstrijo. To, kar Ogri zahtevajo, se jim ne bo nikdar dovolilo. Ker se pa z Ogri ne more nič z lepa opraviti, bomo kmalu ostro morali proti njim postopati. Šli bomo na Ogrsko in jih ondi dobro naklestili, potem bodo še le dali mir. Zato bodite vsak trenutek na to pripravljeni, da bomo šli na Ogrsko in se ondi bili. In ko bo prišlo do boja, tedaj se spomnite, da so temu krivi židje! Avstrijski Italijani. V Trstu avstrijska vlada kaj rada izpolnjuje vse želje Italijanov, Slovence pa zatira, kjer le more. In plačilo za to ? Italijani škilijo prav pridno v Italijo, radi bi se odtrgali od Avstrije. Dne 20. sept. so zopet tržaški Italijani pokazali svojo barvo. Na rotovžu je vihrala zastava v barvah italijanskega kraljestva. Da bi Slovenci storili kaj enakega, bi jih polovico pozaprli. Italijanske vojaške vaje. Velike vojaške vaje, katerih prvi in glavni namen je seveda, da se vodilni krogi prepričajo o moči, o kretnosti, z jedno besedo o sposobnosti svojih vojnih sil, služijo večkrat tudi v to, da se spozna, v kakih razmerah stoji dotična država do svojih sosedov. Iz njih se da sklepati sploh na političen položaj. To lahko trdimo ravno o zadnjih laških vojaških vajah. Kažejo nam namreč, da so se razmere med Italijo in Francosko zboljžale, med Avstrijo in Italijo pa poslabšale. Zato so bile letos te vaje ob avstrijski meji, da bi se prepričali, ali bi mogli vzdrževati Avstrijo v slučaju vojske. Že pred dvema letoma se je prepričal na lastne oči Se! štaba in general Saletta, da so poročila častnikov ob meji o oboroževanju Avstrije z jedne strani in o nemarnosti Italije z druge strani opravičene. Letošnje vaje pa so dokazale, da je vshodna italijanska meja popolnoma nezavarovana, dočim je Avstrija dobro zavarovana. In zakaj zato? »Gazzetta del Popolo« pravi, ker seje Italija dosedaj vedno bala, da se bo zapletla v vojsko s Francosko, je utrjevala le zahodno mejo, vshodno pa je zanemarjala, zanašaje se na zvezo z Avstrijo, katera se je pa vedno dobro in skrbno pripravljala. Pa Se druga večja težava je. Francozi so utrjevali le visoko gorovje, in Italijani so jim sledili, Avstrija pa utrjuje bolj nižave in Italija jo bode morala posnemati. List zaključuje: Tako bo Italija prisiljena imeti dva načina utrjevanj, ki si bosta v vsem popolnoma različna in v slučaju mobilizacije nastale bodo neizogibne zmešnjave, kar bi znalo provzročiti jako neljube posledice. — Ker se je torej italijanska vojna uprava prepričala o nedostatnem zavarovanju meje proti Avstriji in bo vsled tega tudi izvajala posledice, nam torej letošnje vojaške vaje govore dosti glasno, da se je prijateljstvo med Avstrijo in Italijo precej ohladilo. Vsled tega še bomo vedno mirno stali, četudi nas polentarji ne marajo. Dopisi, Sv. Kuniganda na Pohorju. (Raznotero.) Slavnostni dan za našo župnijo je bil dan 9. avgusta, ko je naš rojak č. g. Alojzij Gričnik pel novo sveto mašo. Takšne slav-nosti Se naša župnija ni doživela. Preč. gosp. dekan konjički so imeli lepo pridigo, da so se ljudem oči solzile. — Imamo tudi dva nova zvonova. Večji je posvečen Srcu Jezusovemu, manjši pa Srcu Marijinemu. Dne 6. avgusta so jih slovesno blagoslovili preč. g. opat Ogradi. Hvala vsem župljanom, ki so veliko darovali za zvonove, tako da je upati, da bodo isti kmalo plačani. — Tukaj imamo zdaj tri gg. učitelje, ko še pred nekoliko leti ni bilo nobenega. Postavili smo si dve novi Soli: Pri Sv. Kunigundi in pri Sv. Jakobu. Seveda imamo zaradi tega ogromne stroške. Toda to nič ne de, da se le naši otroci kaj naučijo. Le pridno jih pošiljajte v Solo, sta-riši! Skrbite jim za podučna berila in krščanske časnike, kakor je »Naš Dom« in drugi, ki nam ne bodo otrok izneverili narodnosti in veri, ki bodo vcepili otrokom spoštovanje do vas. Šentjungerčan. Slovenjgradec. (ZahvalaSlovenj-gradčanov.) V dobrem spominu je še, kako so Slovenjgradčani javkali in Sirom sveta prosjačili, ko jim je ogenj vpepelil del mesta. Tudi na Slovence so prišli pozivi za mile darove. In segli smo v žep, lahko rečemo, velikodušno smo segli. Samo po cerkvah na Spod. Štajerskem se je nabralo nad šesttisoč kron. Koliko so še darovali zasebniki, občinski in drugi zastopi slovenski, ni znano. Izkazala bi se pa gotovo častna svota, ko bi se objavilo. Culi smo na lastna ušesa, se čuditi nad lepimi svotami, ki so prišle iz slovenskih krajev za nemške ponesrečence. Vsak človek, ki ima le količkaj pojma o dostojnosti, čuti se dolžnega izraziti svojo hvaležnost dobrotniku. Slovenjgradčani so veselo sprejeli naše darove; v zahvalo pa povabili »siidmarko«, torej druStvo, ki je ustanovljeno v naš pogin, da je imela letos svoj občni zbor pri njih. Pijani nemškonaci-jonalnega duha so s svojimi došlimi sobratci po nas udrihali in nas ometavali z izbruhi »siidmarkske« kulture. Celo neka nemška »kikla« se je Široko nad nami razkoračila in nas obsipala z izrodki svoje nemške pameti. Slovenjgradčani, ki imate tak lep mir pred slovenskimi okoličani, in ki živite od njih žuljev, vi ¡pač nimate nikakega vzroka proti njim klicati »siidmarko« na pomoč! Najmanj pa je bilo umestno storiti to letos, ko smo vam mi Slovenci pošiljali lepe darove, da ste si na pogorišču zopet pozidali svoja nemškutarska gnjezda. Sicer pa smo mi Slovenci lahko ponosni, ker smo vam pokazali, da nas preveva živ duh krščanske kulture, vi ste se proti nam pokazali, da vas je lahko sram. Ormož. (Zahvala.) Povodom sklepa šolskega leta izrekata podpisani krajni šolski svet in šolsko vodstvo ormoške sloven ske okoliške šole prisrčno zahvalo vsem onim, ki so pripomogli do tega, da je po zimi bilo mogoče v šolarski kuhinji vsak dan pogostiti do 100 otrok, da se je o Božiču moglo vršiti tako bogato obdarovanje otrok z različnimi oblačili in konečno, da se je šolarska veselica ob sklepu šolskega leta tako sijajno obnesla. Posebna hvala gre vrlim ormoškim Slovencem, pri kojih se je za šolske namene trikrat pobiralo in ki so skupno darovali okoli 270 K, slavni okrajni posojilnici v Ormožu, ki je darovala 110 K, slavni ormoški posojilnici, ki je darovala 80 K, obiskovalcem obeh gledališčnih večerov, ki sta imela čistega prebitka okoli 100 K in gosp. Robiču iz Središča, ki je poslal za šolarsko kuhinjo 10 K. Prisrčna hvala tudi vsem posestnikom in šolskim prijateljem v Ormožu, na Dobravi, na Hardeku, v Pavlovcih, v Pu-šincih, v Litmerku, na Lešnici in na Humu, ki so po zimi za šolarsko kuhinjo in ob sklepu šolskega leta za šolarsko veselico darovali različne poljske pridelke in jestvine. Vseh podpornikov naše šole je toliko, da nam ni mogoče, njih imena našteti. Zato se vsem skupno zahvaljujemo proseč jih, da nam ohranijo svojo naklonjenost in požrtvovalnost tudi v bodoče. — Ormož—okolica, 15. septembra 1903. Martin Stanič, načelnik kraj. šol. sveta, Josip Rajšp, šol. vodja. Razne stvari. Iz domačih fcrajer. Osebne vesti. Nameščena sta kot učitelja na celjski gimnaziji gg. J. J o š t in J. Voglar. G. J. Vodnik, profesor v Celju se je preselil začasno na Dunaj. Iz Maribora sta odšla gimnazijska profesorja M e t z 1 e r Franc in V o g 1 Friderik. — C. kr. avskul-tant v Mariboru, g. G vido M i h a 1 i č, rodom Spodnještajerec, je prestavljen na Kranjsko v Ljubljano, c. kr. avskultant Josef O s w a 1-t i t s c h pa iz Maribora v Celje, — ker je Nemec, torej našemu narodu tuj človek. Naši ljudje morajo v druge dežele, tujci ostajajo pri nas! Politična društva, protestirajte proti takim razmeram! Častnim članom je imenovala občina Hajdina pri Ptuju profesorja Franca F e r k a iz Gradca zaradi zaslug pri arhiologičnem raziskavanju. — Občinski odbor v Šentjanžu na Drav. polju je v svoji seji dne 20. sept. t I. imenoval častnim občanom g. Antona Hren, nadučitelja tamkaj, ob priliki 10 letnice njegovega učiteljevanja zaradi premnogih zaslug, katere si je tamkaj pridobil. Mariborske novice. V soda-pavilon v mestnem vrtu so minulo soboto po noči vdrli t neznani tatovi ter ukradli nekaj piva, smodk in drugih stvari. — Danes ob 6. uri zjutraj je začelo goreti v društveni sobi katol. rokodelskega društva. Ogenj so hitro pogasili. — Danes zvečer se bo vršil v Narodnem domu češpljev semenj. Vsaki petek so v gostilni Narodnega doma pripravljene sveže ribe. Mariborska c. kr. gimnazija. V prvem b razredu naše mariborske gimnazije j'h je letos natlačenih zopet 63 učencev. Po predpisih bi se moral razred razdeliti, a to *e še do danes ni zgodilo. Sedanji ravnatelj Glowacki nima prave očetovske skrbi za svoj zavod. Toliko število v enem razredu škodi gg. profesorjem na zdravju, ker so preobloženi z delom, škodi pa tudi učencem, ker se premalokrat skušajo in se vsled tega mnogi začnejo na to redkost zanašati ter zanemarjati študiranje. Kje so naši državni poslanci ? Slovenska deca v nemških šolah. Nemški časniki vriskajo, ker je baje letos mnogo slovenskih otrok vstopilo v nemška šole. Tudi »Ptujčanka« se veseli ter pravi, da je v ptujskih šolah vse polno slovenskih otrok. 2e mogoče, ker se slovenski okrajni šolski svet ne potrudi, da bi razširil slovensko okoliško šolo. Žalostno, a resnično! Velika nesreča v Mariboru. Včeraj dne 23. sept. se je zbralo na stotine ljudi ob dravskem mostu. Našli so truplo pri zadnji povodnji ponesrečenega redarja Ljubša. Ob-viselo je ob brvi, ki se je zadela in obtičala ob stebrih lesenega dravskega mostu na desnem bregu Drave. Prej trupla niso opazili, ker je bila voda še vedno visoka in je je zakrivala. Hitro, ki so zagledali truplo, prihiteli so mestni delavci, da dobe truplo redar-jevo, ki je bilo ob brvi stisnjeno. Po truda-polnem delu se jim je to posrečilo in potem se je truplo prepeljalo v mestno mrtvašnico. O redarju Felnerju še vedno ni sledu. Da se je našlo Ljubševo truplo, ovržena je novica, ki smo jo prinesli tudi mi ia ki se je v Mariboru splošno smatrala za resnično, da sta ključavničarski učenec Zeliska, ki se je rešil pod Sv. Petrom, in redar Ljubša plavala na eni in isti deski do železniškega mosta in da še je le potem Ljubša izginil v valovih. Učenec Zeliska zatrjuje, da on ni te govorice spravil med svet. Zeliska je že v Mariboru in je začel te dni zopet delati. Okrajno glavarstvo mariborsko razpošilja strankam samonemške tiskovine. Opozarjamo le na legitimacije in volilne listke povodom volitve komisije za pridobninski davek. Tudi vse tiskovine za osebno-dohodninski davek se razpošiljajo od glavarstva slovenskim strankam le v nemškem jeziku. Naj poskusi enkrat razpošiljati glavarstvo Nemcem samoslovenske tiskovine, bo videlo, s kakim zadovoljstvom j h bodo sprejemali. Risanje v ljudski šoli. Pod tem naslovom izda gosp. I. S. Marin, c. kr. vadniški učitelj v Mariboru, kmalu novo knjigo, ki je sestavljena po najnovejših načelih pametnega ljudskoSolskega risarstva. Vplačevanje davkov. V.ded razglasa deželnega finančnega ravnateljstva v Gradcu se morajo vplačati davki do sledečih obrokov: I. Zemljiški, hišno razredni, hišno obrestni davek in petodstotni od obrestnega dohodka: 10. mesečni obrok do 31. oktobra, 11. mesečni obrok do 30. novembra in 12 mesečni obrok do 31. decembra. II. Splošni pridobninski davek in pridobninski davek podjetij, ki so obvezni dati račun do 1. oktobra. III. osebni dohodninski in rentni davek, drugi polletni obrok do 1. decembra. Imenik porotnikov bodo morala sestaviti kmalu naša županstva. V obrazcih za izpolnjevanje imenikov je treba navesti, ali zna dotičnik, ki se zdi županu sposoben za porotnika, tudi drugi deželni jezik. Našim županom ni treba biti pri tem preveč czko-srčnim, češ, da le oni zna nemški, ki obvladuje ta jezik kakor kak nemški profesor. Iz Maribora pridejo večkrat ljudje za porotnike, ki komaj in komaj izgovorijo par slovenskih stavkov in vendar so za porotnike dobri. Obsodba Franca in Marije Brataša razveljavljena. Dne 17. t. m. razveljavil je senat okrožnega sodišča v Mariboru v tajni seji obsodbo porotnega sodišča z dne 11. jun. 1901, v kateri je bil obsojen Franc Bratuša zaradi umora svoje hčerke Ivanke v smrt na vislicah in njegova žena Marija zaradi sokrivde na tri leta težke ječe. Bratuša je bil potem od cesarja pomiloščen v dosmrtno ječo. Zakonska Bratuša sta bila od novega leta 1900 viničarja v občini Majšperg pri Ptujski gori. Imela sta dva otroka, hčerko Ivano in sinka Franca. Ko je enkrat deček zažgal hišo, bila je deklica zelo tepena zaradi tega, ker ni dovolj pazila na svojega bratca. Ogenj so k sreči pogasili sosedje, predno se je razširil. O velikinoči leta 1900 je zažgala deklica nedaleč od hiše stoječ kostanj. Ker se je bala kazni, je zbežala od doma. Bratuša je naznanil to žandarmeriji, toda vse poizvedovanje je bilo brezuspešno. Nekaj mesecev potem se je našlo pri Spielfeldu truplo neke deklice, ki je od lakote umrla. Ko je Bratuša to zvedel, šel je v Spielfeld ter spoznal na obleki, truplo je bilo ¡medtem že pokopano, da je od njegove izgubljene hčerke. Kmalu nato je bila obdolžena umora svoje hčerke neka Hole in pri izkopanju trupla se je spoznalo, da ni bila pokopana hčerka Bratuše, ampak obdolžene Holc. Zaradi tega ga je žandarmerija izpraševala. Bratuša se je zagovarjal, da je bila obleka slična obleki njegove hčerke. Pri hišni preiskavi se je našla krvava dekliška obleka, katero je žandarmerija smatrala za obleko izgšnole Ivane. Nato je bil Bratuša aretiran ter je pri zaslišanju v občinskem uradu izpovedal, da je svojo hčerko umoril, v peči spekel in pojedel. Sled deklice se je re3 zasledoval od njenega ubega od doma do neke posestnice v Sitežu, ki jo je imela za pasta-rico. Gospodinja jo je kmalu poslala domov po poselsko knjižico. Ker se je pa deklica bala očeta, si ni upala domov, ampak je tavala okoli. Od tistega časa, 11. maja 1900, je ni nihče več videl. Ta dan je, po lastni izpovedbi, Bratuša izvršil umor. Našel je deklico na pol sestradano v gozdu ter jo zadrgnil. Potem je doma povedal vse svoji ženi in ta mu je zvečer pomagala truplo skriti. Doma sta truplo razsekala na pet velikih kosov ter zmetala v žarečo peč. Ker je meso prijetno dišalo in ker je bral, da se nahajajo na svetu ljudje, ki žro človeško meso, odrezal si je kos mesa od meče ter ga zavžil. Na podlagi njegove izpovedbe in ker so zdravniki našli v peči nekatere ožgane kosti, ki so jih spoznali za človeške, je bil obsojen od porot, sodišča pod predsestvom dež.-sod svet. dr. Fohn. Mjseca julija zaprli so v Novem mestu na Kranjskem neko deklico radi tatvine. Po dolgem trdovratnem laganju je še le izpovedala svoje pravo ime, da je Ivana Bratuša iz Majšperga. V kratkem se je dognalo, da je to izgubljena deklica, zaradi katere sedita njena roditelja v ječi. Zaradi te ki režei° od 6 do liC^alllluC ioo mm dolgosti — ima. v zalogi — J. PFEIFER tovarna poljedelskih strojev v H o 6 a li rppppppp WWWWWWW •¿Qryfcyß '¿T.* o" °°0 1 1 1 IVaroôila za krajevne razglednice lično in fino izdelane sprejema tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Slovenska tvrdka! Alojzij Hoi*wai kamnoseški mojster ^ $$ v Kačjem pri Mariboru — priporoča — 22 12—8 nagrobne spomenike ZZZHZIZZZ razne velikosti po najnižjih cenah. ZI^ZHI^^IIZ \/ OXXXXXXXXXXXX!XXXXXXXXXXO Slovanske knjižnice .3Pod lipo" 2. zvez. Stolni dekan dL Ivan Križanič. Cena knjigi 30 v, s pošto 35 v. — Dobi se v — tiskarni sv. Cirila v Mariboru Koroške ulice št. 5. ALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. J Vsaka beseda ! stane 2 v. ¡ Večkr. objava I po dogovoru. Vsaka beseda( "RIT stane 2 v. Najmanja objava 45 v. ite Ti inserati se samo proti predplačila sprejemajo; pri vprašanjih na upravništva se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Enonadstropna hiša, v lepi legi, za trgovino, ali pa za penzijoniste pri pravna, z lepim vrtom, se zavoljo odpo-tovanja po ceni proda v Studenicah pri Maribora, blizu cerkve sv. Jožefa. Vpraša se pri upravništvu. 400 (7) Posestvo, ležeče ob okrajni cesti med Loko pri Zusmu in Pristavo pri Poliča-nah, je na prodaj. Kupne pogoje pove Alojzij Belina, učit. in pos. v Kemšniku pri Marenbergu. 465 3—2 Sadno drevje. Več tisoč visokoste-beliih jablan in hrušek ima podpisani na jesen za prodati, kakor: zim. parmena, letn. kalvil, kanadska rajn., renski bobo-vec, oberdikova r., vel. kaslerska r., št. mašancelj, ananas r. Hruške: Vajlerjeva mošt. normenka, mošt. sršenka. Dalje se dobi pritlikovo drevje mnogo vrst jablan in hrušek. Pohvalna in priporočilna pisma, katera imam na razpolago, so znak dobre in cene postrežbe. — Tom. Grah, Ponikva ob juž. žel. 488 4—1 Dobroidoča gostilna se da takoj v najem. Sposobna je tudi za mesarijo. Valentin Šobernik, Spod. Duplek, pošta Vurberk. 494 4—1 Malo posestvo z gospodarskim poslopjem, zraven je njiva, lep sadonosnik in studenec, se proda. Posestvo je na zelo prijaznem kraju, 20 minut od cerkve. Kje, pove Franc Pihlerič v Sični št. 20, pošta Sv. Ana na Krembergu. 496 5 1 Posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, njivami, travniki, lesom in dvema vinogradoma, s:: proda za 5500 gld. Simon Mule v Lembahu pri Mariboru. 202 1—1 Proste službe. Ekonom, kateri je dobro dovršil kranjsko kmetijsko šolo in je že eno in pol leta praktično deloval, želi primerne službe kot opravnik, vincar, sadjar, kletar ali voditelj kakega posestva. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo. 467 3—2 Trgovski pomočnik, solidnega obnašanja, z dobrimi spričevali želi v službo vstopiti v kmetijsko društvo kot poslovodja ali prvi pomočnik. 479 3-1 Močnega učenca sprejme takoj trgovina z mešanim blagom C. P. Rayer v Arclinu pri Vojniku. 480 3—1 Služba organista in cerkovnika je takoj oddati. Oziralo se bo na cecilijance, ki so vešči kakega rokodelstva. — Cerkveno predstojništvo Marija Snežna na Velki, dne 8. sept. 1903. 473 2—1 Krojaški pomočnik, dobro izurjen in zanesljiv, se sprejme. Franc Šedivi, Flo3sergasse 7 v Maribora. 485 3-1 Kuharica, dekla in hlapec, vešči kmetijstva, se sprejmejo v župnišče. Kje, pove uredništvo lista. 474 3—1 Viničarja s tremi delavskimi močmi sprejme za 2 in pol orala velik vinograd. Vpraša se: Janez Javšnik, v Mariboru glavni trg. št. 4. 495 2—1 Oskrbnica in kuharica, spretna ter poštena, vešča poljedelstva, išče službe v kako župnišče. Naslov pri upravništvu. 493 1—1 Bik je ca prodai, ki je zdaj 2 leti star, ridžo-bele dlake in je dobit dve nagradi (premiji) okrajne 20 K in deželne 50 K. Kdor torej želi kupiti ga za pleme, naj se oglasi pri I\anu Borku, posestniku v Vodrancih, pošta Sv. Bolfenk pri Sre dišču. 500 1—1 30 plemenskih prascev izvrstne Jorkshire pasme, 6—7 tednov stari, se oddajo po ceni pri oskrbništvu mlina Ant. Jurca v Spod. Pobrežu pri Ptuju. 597 1—l Priden viničar s koliko mogoče mnogimi delavskimi močmi se sprejme pod ugodnimi pogoji pri Antonu Jurca v Ptuju. 498 2—1 Kuverte s 1 i r m o priporoča tiskarna sv. Cirila. Hlgj&l «? > V'í-' i . j. A DEMETRIJ GLUMAC, kotlar y Mariboru Kaserngasse št. 13. Kaserngasse št. 13. priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice. Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni. 265 17 Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v ka m n o t i s k u . Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. zzizzr^r^zz^zz^ Svarilo! Ker si moja žena Jožefa Do-majnko naročuje pijačo na up, ter si izposojuje denar, kakor tudi nima pravice kaj prodati, zato svarim tem potom vsakega, ji kaj na up dati ali posoditi, ali od nje kaj kupovati, ker jaz ne bom plačnik tek dolgov. — V. Domajnko, posestnik v Borecih št. 12. Sv. Križ pri Ljutomeru. 501 i—i Med. univ. dr. Fran. Jankovič y Kozjem uljudno naznanja, da odpotuje za dobo od 16.—28. kimovca. Vsako drugo popoldne ga nadomestuje g. dr. Mirko Crkvenec iz Sv. Petra. 488 2-2 ............cfc CfcvfeCfe^vfeCfcsfcvfcCfcs Jožef IColarič, mizarski mojster v Mariboru. Tegetthoflov trg št. 8 (prej samostan sester reda sv. Frančiška), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju 376 26—5 se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago. ************ n * ********** ¡ Rarol Kociancič ¡ jj kamnoseški mojster v Mariboru ^ SchiEleraftrasse 25 n NAZNANILO. Usojam si naznaniti vsem posestnikom po trtni uši uničenih vinogradov, da imam letošnjo jesen ozir. prihodnjo spomlad okoli 40.000 komadov cepljenih trt na prodaj in sicer: 17.000 laški rilček (Waluchriesling), 6000 žlahtnina (Gut-edel), 5000 kraljevina (Konigstraube i, 6000 burgundec b'li (Burgunder weiss), 1500 nemški risling (Rheinriesling), 1500 rnlandec (Rnlander), 1500 traminec (Traminer), 1000 šipon (Mosler), 800 burguadec modri (Burgunder blau), 700 sil-vanec (Silvaner). Vse te trte so cepljene edino le na Rip. portalis. Cena za v jesen odvzete trte je sledeča: I. vrste 100 kom. 20 K. II. vrste 100 kom. 8 K. — Na 1000 kom. dobi vsak 100 kom. II. vrste povrh. — Divjaki 100 komadov 4 K. — Na željo vinogradnikov pustim tudi cepljene trte skozi zimo na stalnem mestu v trtnici ter jih še le na spomlad pred saditvijo izkopam to je meseca marca. A vsled dela z osipavanjem trtnice v jesen in da se vsled tega zemlja otežkoči z izkopanjem trtnice na spomlad ter se stori manj sposobno za zopetao vlaganje trtnice, stane vsaka ta trta 2 vin. več. Cena tem trtam je torej: I. vrste 100 kom. 22 K, II. vrste 100 kom. 9 K. Na 1000 kom. dobi tudi vsak 100 kom. II. vrste brezplačno. Oddajajo se le edino dobro zaraščene in vkoreninjene trte. Trte oddajajo se le v od trtne uši okužene kraje. Are je priložiti vsakemu naročilu 20°/o od naročene svote. Na naročila brez are se ne bo v ozir jemalo. Ustrezalo se bode, dokler bo kaj zaloge. Naročila za tiste trte, ki bi naj ostale čez zimo v trtnici, sprejemam le do 5. novembra tega leta. Oni jia, ki nočejo, da bi trte ostale v trtnici, se naj oglasijo pismeno ali ustmeno \saj do I. febr. prihodnjega leta pri Antonu Slodnjak, 475 J<>-2 trtnarju pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Pošta: Juršinci pri Ptuju. se priporoča v izvrševanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih * kamnov in stavbinskih del, podob in ornamentalno - kiparskih del, kakor tudi popravila na istih. — Vzorci in proračuni. ^ *********** * * * ********** I. F. PAVER, 158 10-10 kamnoseški mojster v Mariboru, Kokoschinegg- in Hilariusstrasse. Predno se kdo odloČi za nakup nagrobnega kamena, naj se prepriča o moji ceni ter si naj ogleda mojo veliko in raznovrstno zalogo čez 100 izgotovljenih in zelo lepili nagrobnih kamenov. ¡$> Vsakomur dam vedno uljudno pojasnila ne da bi ga silil k nakupu. Priporočam se tudi v izdelovanje vseh v mojo stroko spadajočih kamnoseških in kiparskih del posebno altarje, krstne kamne, obhajilne klopi ter poslužim radovoljno z vzorci in proračuni. Zelo solidna postrežba pri nizkih cenah! Slovenci! darujte za 8wa CiHEa ign üeioda! M