%
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 pulci., za pol leta 1 gold. 50 sold., zn četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GOR\CA“ je cena tToločeua, kakor za druge wfrroònike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiski ni.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravilištvo v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico,, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat 15 soldov.
Razmerje avstrijsko-ogerske države.
Sprava med Avstrijo takraj Litave in Ogrsko krono, dovršena leta 1868, bliža se nevarni krizi. Sprava je določena le za 10 let, po preteku teh ima se prenoviti. Že zdaj sluti se v delegacijah, da nc bo šlo njeno prenovljenje tako hitro spod rok in tako na gladkem kakor pod Beustom. Skala, na kateri znajo se razbiti prijateljski poljubi ustavakov takraj Litave in Madja-ronov unkraj Litave, so finance. V spravi je določeno, da Ogrsko donaša le 30% k skupnim finančnim stroškom. Vkljub tej mali svoti je Ogrska se svojimi financami tako zabredla, da z lepa jo noben finančni minister ne bo spravil na trdna tla. Ni čuda, saj Madjaroni nimajo druge naloge, kakor služiti lastni oholosti, pa na vso moč zatirati ne-madjarske narode ogrske krone. V tem se z avstrijskimi ustavoverci dobro razumijo ; in dokler ni bilo sitnega vprašanja glede skupnih financ na dnevnem redu, je šlo vse prav. Prejšni finančni ministri Ogrske krone so znali tndi dobro zakrivati skeleče rane ; sedanji minister pa, Koloman Szell, je Màdjarom potegnil mreno z oči in razkazal žalostni stan ogrskih financ. Njegova razprava je mojstrsko delo, Madjaroni bodo imeli saj kaj grizti, da ne bodo imeli časa prazne slame mlatiti, kakor do zdaj. Tudi Kolom. Szell nadeja se, da se mu bo posrečilo kot novemu Herkulu finančni hlev potrebiti in počistiti, če storijo Ogri svojo dolžnost. Toda njegovi predlogi in njegove tirjatve grejo našim ustavakom do kože. Kajti Szell, da se njegovi uzori uresničijo, stavlja pogoje, ki krmilnim možem takraj Litave nikakor niso in ne morejo biti po volji. Da se Szell-ove nade spolnejo, treba je neobhodno, da dobijo Ogri samostalno
LISTEK.
VILENIC A.
[Fis. Rafael Skalovič]
(Dalje.)
Med historičnimi osobami, ki so se zvale Vile, mi je znana : Vila, mati cesarja Justimjana ali Upravde, in Vila cesarja Berengarja, hudobna žena, ki je v nekem tabru pri gardskem jezeru varovala zaprto cesarico sv. Adelajdo, i gotovo še mnogo drugih manj znamenitih Vil je kedaj živelo. Ko dospemo o poldne v Lokev, si še ogledamo stari okrogli tabor, ki je bil sozidan, ali morda popravljen 1. 1485, kakor kaže napis na vratih (fX8/\)? kakor pravijo stari ljudje, so se takrat tamošnji stanovalci skrivali v tabor ob času turških vojsk. Zdaj je pa šola in učiteljevo stanovanje v tabru, kojega zidovi so zdolej bolj ko seženj debeli. Nad šolskim uhodom je
narodno banko, neodvisno od Avstrijske, da se prenaredi kupčijska zveza v prid Ogrske, v škodo pa Avstrije, itd.
Obravnave ministrov obeh strank že dolgo trajajo in so sicer tajne, vendar toliko je že prišlo v javnost, da se Ogrski po nikakem nočejo udati. Da bi se Avstrijski ministri stanovitno^ branili Ogrskim tiijatvam, in da bi zamqgli rešilne poti najti, dvomijo močno uàtavoverski listi. Med tem slišijo se glasov! ta- in unkraj Litave, ki nič manj ne pomenijo, kakor da naj se Ogrsko in Avstrija dejansko ločite in naj med njima obstoji le personalna (osebna) zveza. To sicer zanikajo vladni krogi, vendar to objavlja prave namene Madjaronov pa naših ustavakov. Madjari pridejo po tem do svojega cilja, da imajo popolnem samostojno kraljestvo, naši usta-vaki pa do zaželjeuega zedinenja z Nemškim cesarstvom. Do tega smo zdaj v Avstriji na naj boljši poti. To ima biti tedaj nasledek nemškega gospodstva takraj, mad-jarskega pa unkraj Litave. Merodajni krogi, če jim je na Avstriji kaj ležeče, bi bili morali že davno to vedeti!.
DOPISI.
Iz Gorice, 30. sept. (O samostanu sester Uršulinaric v Ljubljani.) O tem je že „Eco d. Lit." nekaj poročal. Ker bo pa le-ta vest tudi Slovence posebno zaniinivala, naj tudi „Glas“ o tem nekaj spregovori. Naš premil, knez in nadškof so o priložnosti svojega poslednjega bivanja v Ljubljani obiskali med drugem tudi samostan čč. sester Uršulinaric.
Uršulinarice so pri tej priliki Njim in prc-vzviš. domačemu knezo-škofu v čast napravile veselico, pri kateri so se nekatere znotranje u-
napis latinski :	D. O. M.
SCUOLA. INVENT.
CORGNAL. SVP. AD : VSV :
COMS. A. D. MDCCXXX.
Torej uže leta 1730, je bila v Lokvi šola, ko ni bilo po Krasu ne duha ne sluha o šolali. Znamenita je zraven glavne, prostorne cerkve sv. Mihaelu arhang. posvečene, starinska kapelica iz rezanega kamenja, katere uhod je v na pol gotiškem stilu sozidan ter ima nad vratini latinsk napis z gotiškimi črkami :
Anno Domini MCCCCXXVI (1426) hoc opus fecit fieri Erhardus Cverzel in honorem S. Georgii omq. Srm. adjutorio vicinorum.
Zdaj je ta kapelica posvečena Materi Božji, kaj lepo okinčana od pobožne i bogate gospe Kozlerjeve. Vrhu altarčeka marmornatega je še dandanes mali a lični kip sv. Jurija, ki na belcu konju jaše. Po obedu še malo ogledamo Vile-
čenke (ki imajo stanovanje in hrano v samostana) s petjem in deklamovanjem obnesle. Pisatelj teh vrstic, ki samostan dobro pozna, zamore z mirno vestjo zagotovljati o posebno dobrem obnašanji tega samostana pri podučevanji in izreji ženske mladine. Ima samostan mnogo mladih nun, ki so v podučevanji izuijene po novih tir-jatvah in po vsem načinu, kakor ga današnji čas tirja. Posebno hvale vredno je to, da se učenke ne le nemškega, italijanskega in francoskega jezika naučijo, kakor po druzih samostanih; temveč da sc navadijo tudi slovenskega, ki je glavni jezik sosebno pri podučevanji slovenskih deklet. Kar samostan še izvan redno priporoča, je tudi to, da je samostansko poslopje redno in lepo sezidano na sprelepem kraji bele Ljubljane, s prekrasno cerkvijo, in z zlo velikim vrtom, tako da so znotranje učenke glede vsega, kar zdravje, razveseljevanje itd. zadeva, preobilno preskrbljene. Znotranje učenke — pretečeno leto jih je bilo 110 — so tako rade v tem samostana, da se nobena rada ne loči od njega, kedar pride čas ga zapustiti. Nune so prijaznega in veselega obnašanja do učenk, kar se je vselej od u-čiteljic tirjalo. Gospa mati ali prednica, je znamenita podobarica ali malarica — velicega oltarja podobo je ona. slikala. Štiri nune so izvrstne igralke na glasoviiji, dve na citrah itd. Ker so med znotranjimi učenkami italijanke, francozinje, Slovenke, dalmatinke, nemke itd., je toliko ložeje učenkam, naučiti se vsacega teh jezikov, ker tiste med seboj kremljajo bodi si pri igri, bodi si pri sprehodih.
Vse to naj bode na znanje vsem tistim starišem, ki mislijo svoje hčerke, kakemu samostanu v poduČevanje iu izrejo izročiti.
V Trstu. 28. sept. (Slovesuo vpeljevanje milosti, škofa Juri Dobrile.) Ker je naš novi dušni viši pastir, škof Juri Dobrila tako dobro zuaua visoka oseba pri tukajšnih Primor-
ničino vpisno knjigo. Tu je zopet novi podmol, v kojem vsak izrek v spomin zapisan je kakor dušni kapnik, ki se je rodil v „podmolu človeških možganov". Od leta 1822. naprej se nahajajo v vpisovalni kujigi vsakovrstna imeua, italijanska, nemška, angležka, ruska, poljska, a najmanj slovenskih.
Spredaj ima dva napisa, latinskega i — babilonsko-mešauega. Latinski se glasi :
„ Caverna Cornialensis, mundi subterranei spectaculum ad mirabile Leopoldi I. Caesaris aevo detectum, ac celeberrimis ex universa Europa indagatoribus avidissime exploratnm nec non summis saepe principibus splendidissimo comitatu stipatis granosissime perlustratimi.
Spcluiica alta est hic vastoque immanis hiatu, Vulcani domus Cornial nomine tellus."
(fecit Giorgio Ukmar).
Drugi napis, neka mešanica vseh jezikov,
cih, prav posebno še v Poreču, prejšuem škofijskem sedežu, upam, da bo tudi Vašim bralcem po volji, ako kratke črtice sporočim o njegovem slovesnem vpeljevanji in vinesteuji.
Bivši škofijski vikar, prošt dr. Jos. Sehnei-der je izdal do duhovščine posebno okrožnico, v kterej naznanja, da bo novi škof monsig. Juri Dobnla v nedeljo 26. sept. posest vzel od novega škofijskega sedeža. Ob 9. uri imenovani dan naj se zbero pri odločeni cerkvi vsi sprejemniki, da bodo novega vladiko spremili po glavnih ulicah mesta do stolue cerkve sv. Justa, kjer bode prva njegova slovesna maša.
Kakor je bilo v tej okrožnici zaukazano, se. je zgodilo.
Omeujeni dan se je zbralo v farnej cerkvi M. B. del Soccorso, kolikor je ne velika cerkev sprejeti zamogla, veliko število procesnikov. Ob 8. uri iu pol je bila tiha maša, pri kterej so bili tudi novi tržaški škof in po maši se je vršila procesija'V sledečem redu. Najprej so šle ▼se bratovščine sé zastavami, potem redovniki in mestua duhovščina (pa tudi od daleč prišli duhovni), za ujimi kapitel, cesarski namestuik, mestno starešinstvo z županom na čelu, kupčijska in obrtuijska karnora, Lloyd, vodstva raznih šol in nebrojna množica ljudstva.
Po glavnih ulicah je šel sprevod proti stol-nej cerkvi, ktera je imela prelep in času jako primeren napis : ConCorDes, oMues. CrVX. Vna. saLVs. (Bodimo edini, križ je edino rešenje) Hiše po ulicah, po kterih je šel sprevod, bile so ozaljšaue večidel, očitne in privatne.
Kc je sprevod prišel v cerkve in se podal novi škof na svoj prestol, pozdravil ga je mons. Schneidcr v latinskem govoru v imenu duhovščine. Kdor pozna tega „moža orationis", bo rad verjel, kako klasično, ob enem pa ponižno je govoril. Odgovor škofov je bil zbranej duhovščini jako všeč, ravno tako tudi pastirski list, kterega Vam v kratkem pošljem.
Bog ohrani našega novega vladiko mnogo leta v prid njemu izročenih duš, Bog živi Juri Dobriio !
Iz Ipave, 25. sept. (Zlata maša.) — Naš prečastiti dekan, častni kanonik Jurij Gra-
kojega početue črke bi po mislih pisateljevih pomenjale : «Idite pogledat globoko luknjo", se ni nič kaj posrečil:	1
Grosan — Tetam (V pn i črti dol se bere: Je noter — U semli Gite pgledat-ite pogle-Tartarus — Klanski	dat. V drugi črti dol se
Ecce — Naturae	bere : Tukna glaboka -
Prater — Corni Alae luknja globoka.)
Geht’s nun — Glttcklich Langsam — Langsam Earls — And peasants Dedans — Bien bas Andando — Oscuro Thtit’s — Kriechend da
Andiamo ! (fecit Matthaeus Thominz) Med mnogimi imeni so me naj bolj zanimala, se vé, polska, ruška i slovenska. Uže leta 1822. se bere med obiskovalci: LecomteJoseph de Graszewicz Lithuane. Leta 1824 : Fr. Potočki, a še več rnanj znamenitih. L. 1852 je zapisal nek Polec, Krakovčan:
Pusto wszedzie, gluho wszedzie Co to bidzie, co to bidzie Jak w Kornialskiey grotzie, tako \v biedniej Polskiey wszedzie.
(Kon. prih.)
brjjau obhajali so pretečeno nedeljo po petde setletnem trudapolnem delu v pastirstvu svojo zlato mašo. Za naš trg je bil ta dan poseben praznik, na kojega so sc tržani tudi vrlo pripravljali. Več dni prej je zvoncuje oznanovalo imeniten dan, zvečer pred praznikom pa so tržani hiše prostovoljno razsvetlili iu ob 8. uri so napravili pevci pod vodstvom Hribar ja krasno serenado. V nedeljo so možnarji zgodaj ozna-novali vesel dan in ljudstvo je vrelo od vseh strani v trg. Ob 10. uri je bilo namenjeno podati se v cerkev. Pred farno hišo so bili zbrani čitalničarji, šolarji in nebrojuo število ljudstva z zastavami, belo oblečene deklice s cvetlicami, da je potresajo na pot, po kterej ima zlatomašuik iti. Krnalo se prikaže dolga vrsta duhovnikov iz farne hiše, prišli so od blizo in daleč poklonit se častitemu jubilantu, ki je krepko stopal z imenitno palico se šopkom suhih cvetlic, ktero jim je poklouH nekdanji njihovi kaplan g. P.
Peterlin. Vrezal jo je nalašč iz tega namena v
* ’ <
Kani Galilejski, kb se je iz Jeruzalema domov vračal.
, Pevci so pozdravili jubilanta s priljubljeno Riharjevo pesmico «zlatomašnik bod’ pozdravljen" in vrsta se je pomikala proti krasno ozaljšani cerkvi. Pevci so v cerkvi močno povzdignili svečanost, takega petja ne slišimo vsak dan (bili so samo izurjeni pevci, mojstri) in ravno tako je tudi veliko pripomogel k slovesnosti govor Postojnskega dekana, ki je govoril o mnogih zaslugah dekanovih do Ipavcev, o dolžnostih, koje imajo farmani do svojega jubilanta. Po končani službi božji podali so se v lepi vrsti duhovni in svatje v farovž, kjer je bilo veliko kosilo. Došli so od raznih krajev telegrami in voščilna pisma, okrajni glavar Globočnik je prišel osebno čestitat, družba je bila navdušena in napitnice srčne.
Pri mizi se je razdelila gostom v goriški Mailingovi tiskarnici lično tiskana slavnostna pesem.
Iz jugo-slovanskega bojišča.
p
Ce tudi dohajajo nasprotujoča poročila iz jugoslovanskega bojišča in se za gotovo ne more reči, ali je vse isto tako, kakor listi razne barve poročajo, naj vendar nekatera naznanila našim bralcem podamo.
Že enkrat omenjena bitka pri Glavski bila je največa, kar jih je v sedanji borbi bilo. Že 18. sept. podalo se je lepo število Tun:ov, pešcev in konjikov proti Glavski. Ta kraj je od narave izbran kot trdnjava, ima več koč, ki so kupoma na okrog raztresene pa z gorami obdane, hribovje je podobno našemu kraškemu. V te popolnoma neznane kraje podali so se Turki iskat si smrt. Ko so vstajniki ravno plen spravili, kojega so si priborili napadši Turke na poti proti Trebinji, slišali so o prihodu Turkov. Mahoma so naredili barikade iz skal, ter pričakovali prihoda Turkov. Po kratkem boju z ognjem napadli so posamezni oddelki vstajnikov raztresene trope Turčinov, ktere so večidel posekali. To bitko sta popolnoma dovršila ravno tisti hip došla Hubmajcr in Petrovič. Turki so zgubili veliko ljudi, orožja in konj. Vstajniki pa niso kaj ljubeznjivo ravnali s Turki.
Od poznejših bojev so znamenita ta-le naznanila:	Cetinje 24. sept. Velika bitka pri
Ravni od 9. ure zjutraj do pozne noči, 4000 Turkov se bojuje s 400 (?) vstajniki, veliko mrtvih na turški strani. B e 1 g r a d 24. sept. Beg Peter Uzelac je sklical druge poveljnike te vrste,
da se s kristjani združijo, ker Turki nobenemu prostosti ne dajo.
Od srbsko-bosniške meje se poroča, da je pop Žarko z večjim oddelkom tamošnjih vstajnikov (kakih 3000) mejo prekoračil in se združil z vstajniki v Hercegovini.
Kakor se „S1. Narodu" 25. t. m. telegrafije iz Kostajnice, je bil pri Fastiroveni in Ka-leuderi velik boj, v kterem je padlo 200 Turkov. Slovenskega prostovoljca Kovačiča iz Ljubljane, sinu umrlega sluge katoliške družbe, so kruti Turki hudo ranili, slovenski prostovoljec Mejač, tiskar iz Ljubljane, ki je bil nazadnje v tiskarni Blaznikovi, in Valentin Česen, sta pa od Turkov vjeta. Slovenec Pogačnik iz Ljubljane pa je padel že v bitvi pri Vejikem .Strugu s Pecijevo in Ostojino četo. Drugi slovenski prostovoljci v' Bosni so v Kozari planini in se jako vrlo in hrabro obnašajo. Ker se bliža zima, neki dopisnik iz Zagreba svetuje, da bi jih za zdaj ne hodilo preveč na pot, ker ljudi vstajnikom ne manjka, pač pa orožja. 24. t. m. je bila po poročilu «Pol. Corr." bitva med vstajniki iz Glav-skega pa Husein-pašo. Pravijo, da sta padla vodja Luka Petkovič in Husein-paša.
Iz Dubrovnika se poroča, da so vstajniki sklenili nadaljevati boj, če bi jim tudi Srbija in Crnogora ne hoteli pomagati.	V
Ogled.
Avstrija. Državni zbor je sklican na 19. oktobra na Dunaj. Delegaciji zboru* jeta vsaka za se. Cesarju ste se poklonili 22. sept. Selimorling, kot prvosednik, je imel govor do delegatov, v kterem se je spominjal vstaje na jugu in večih stroškov, ktere povzročuje naprava novih topov. Skupni budget ali proračun za leto 1876'znaša rednih izdatkov 106,586.686 gl. (220.757 gld. manj od lani), izvanreduih pa 7,140.798 gld. (2,53.350 gold. več od lani), tedaj skupaj 113,727.484 gld. (1,903.161 gld. več od lani.) Po odbitih colninskih dohodkih skupnih ministerstev ostane še 95,153.780 gold., od kterih spada na Čislaj tanijo 65,344.093 gold., na ogrske dežele pa 29,909.687 gld. Itazun tega zahteva vojni minister od 17,797.000 gl., ki scT odločeni za nove topove, za 1. 1876. prvo polovico, t. j. 8V2 milijona.
Vlada je začela prusakom, ki avstrijski kruh jedo, pa za Nemčijo delajo in Avstrijo smatrajo že zdaj kot kos Pruske Nemčije, na prste gledati. Kakor je bila zadnji čomenje-110, v Gradcu razobešena ni bila le ena nem ška zastava, ampak njih več, in pri javnem kosilu, kterega se je vdeležilo kakih 300 oseb, govorili (pili in jedli se razume samo ob sebi) so za veliko Nemčijo tako, kakor da so «pod lipami" v Berolinu. Vse je bilo «nemško", še celo grad so slavili kot simbol nemške učenosti itd. Cesarjev namestnik je odšel s svojo ženo, ker je le vse preveč nemško bilo.
Vlada je tudi prepovedala šolska učila, koja imajo podobe cesarja Vilhelma, Bis-marka, Moltke-a itd. Še bolj potrebno bi bilo, pravi «Slov.", da bi vlada tudi proti prusaštvu v srednjih šolah na noge stopila in prepovedala učne knjige, zlasti zgodovinske in zemljepisne pa zemljevide, ki Avstrijo štulijo k Nemčiji.
Zunanje države. Vstajniki so poslancem Evropskih vlad, ktcre so hotele posredovati med Turki in vstajniki, izročili posebno spomenico, v kteri v 20 točkah razkrivajo žalostni stan kristjanov pod turškim jarmom zdihajočih. Sklepajo pa tako-le : »Spoštovani gospodje! Pod turškim bičem ne moremo in nočemo več živeti. Mi smo ljudje in nc živina. Ako nam nočete pomagati, nas siliti ne morete v robstvo nazaj se podati. Obljubam Turkov ne verujemo, in gledé zagotovil, ktere nam Vi ponujate, smo se prepričali, da niso vredna počenega groša. Mi hočemo prostost, pravo, popolno prostost! Živi ne pridemo več v turške roke". To» so jasne besede.
VFlorencu so zborovali katoličani cele Italije. Kakor na Nemškem in Francoskem, tako tudi na Laškem prodira zmi-raj bolj katoliška zavest, ktera edina zamere človeštvo na bolje spraviti. Deležniki italijanskega katoliškega shoda so bili veljavni možje vseh stanov in sprejete resolucije kažejo, kje imajo sedanja zla svoje korenine in kako je mogoče je odpraviti.
Na Španjskem traja boj med Kar-listi in Alfonsisti še vedno in če tudi zdaj kraljevim vojakom osoda ni ravno posebno mila, kralj vendar ne obupa, ker bojuje se za pravico. Francoska vlada, ker le more, pospešuje Alfonsiste in dela zapreke Kar-listom. Zadnjič omenjen manifest Don Kar-los-a je zdaj priobčen od besede do besede. On mora navdušiti vsakega poštenjaka, kte-remu je še mar za pravico in pravo svobodo.
Domače stvari.
(Himna društva „ Slavec") — Kakor znano, ima vsako društvo navadno svojo himno in tudi za »Slavca- je zložil odličen rodoljub in dobro znan pesnik himno, katero tukaj p. n. bralcem podamo. Glasi se tako-le:
čuj od planin — Čuj od ravnin Stoglasno, vbrano žvrgolienje)
Aj to doni — Aj to budi,
To polno je življenje!
Živi, cveti domači gaj,
Mladi se dom in narod vstaja,
In pesni »slavček" peva zdaj,
Kot pesnice iz raja.
Le cvéti, dom, ui zmir lepd,
Žarč naj ti krasnejši dnovi,
Obsipljaj s srččo te nebo,
In Bog te blagoslóvi!
In v dòmu srččnem dan na dan Bo »slavček" radostno popeval,
In spev krasàn in spev glasàn Bo v hrib in plan odmeval.
K tej himni manjka pa še — napeva.
Zaradi tega pa se obračamo do slovenskih skladateljev, da najdelj v teku enega meseca iz-volé ovo pesen uglasbiti, katero naj potem »Slavcu" dopošljejo. Izmed doposlanih nalog bode se naj b o 1 j š a izbrala.
(Goriška slovenska čitalnica) napravi v saboto dné 2. oktobra besedo, h kateri uljudno vabi društveni odbor. Ves dohodek je namenjen v pomoč hercegovinskim in bošnjaškim ubeglim družinam.
Program. I. del 1. Balkan tužni velikan, (možki zbor) uglasb. A. Leban. 2. Cigan (de-
klamacija) zložil Dragotin Dežman. 3. Jadransko morje, (možki zbor.) uglasbil Hajdrih. 4. Grande Fantasie brillante sur le Prophéte. (Igra na glasoviru.) 5. Večerna, (možki zbor) uglasbil A\endler. 6. U boj, (možki zbor) uglasbil pl. Zajc II. del. Uskok. Šaloigra v 1 dejanji. Vstopnina znaša za neude 40 kr. Ker gre za jako blag namen, priporoča se odbor občni radodarnosti. 7 četek točno ob 7. uri zvečer. V Godci dne 21 sept. 1875. Odbor.
(Za prvi koncert društva „Slavec") so odločene iz »Bisernice»: 1. Bože živi str. 56, 2, Nek dušman vidi str. 9, 3. V boj str. 26. »Bisernica" se je posameznim pevskim oddelkom prve dni tega tedna razposlala in koncert bo 30. decembra t. 1. kraj pa se pozneje naznani.
(Predelska železnica.) — Že tolikokrat se je govorilo, da je predelska železnica gotova, a vselej je ostalo le pri zagotovilu. Zdaj se zopet s poluo gotovostjo pripovednje, da bo vlada pri prihodnjem zasedanji državnega zbora predložila načrt. Pischof in Lott sta nek že vse storila, da se delo lahko v kratkem začne na državne stroške. Bomo videli.
(Nesreča.) — V Stračicah je v pondelek zjutraj delalec Jožef S t o p e r po neprevidnosti prišel blizo mašiue, ktera ga je popadla in na kosce raztrgala.
(Nedeljska procesija) za sv. leto je bila prav dobro obiskovana. Vdeležili so seje duhov-uiki stolne cerkve in nekteri iz mesta, katoliška družba, bratovščiua vednega čaščenja, katoliške gospe, Marijnc hčere in mnogo pobožnega ljudstva.
(Il buon pastore Mons. B. Legat) je naslov knjižici,ktera je izšla te dni v M ai litigo vi tiskarni in ktero je spisal Al. C. P a v i s s i č. Na 21 straneh tiskana obsega »canzone1* na slavo umrlemu tržaškemu škofu Legatu in pojasnila k pesmi. Cisti dohodek je namenjen za Le-gatov spominek.
(Duhovske spremembe.) Č. g. Čerin Tomaž, dozdajni kaplan v Ročinji, gre za vikarja v Vedrijan, na njegovo mesto pride Č. g. Jožef Kodelja iz Tapoljaua.
V. Č. g. dr. Janez Flapp dozdajui spiritual v centr. semenišči je dobil stolico cerkv. zgodovine in cerkv. prava. V. č. g. dr. Jožef Gabri-jevčič, profesor bogoslovja, prevzame zopet začasno mesto spirituala.
(Misijonske pesmi.) — Ker bo s prihodnjo saboto v stolni cerkvi začetek misijona, ali bolj prav duhovnih vaj za ljudstvo (v cerkvi sv. Ignacija na Travniku pa od 1. do 8. decembra, to je prvi adventni teden), izšle so v Mailingovi tiskarni nalašč za to sestavljene »Misijonske pesmi", da je ljudstvo pri maši in pred pridigo poje. V saboto se dobivajo v Mailing-ovi tiskarni ali v zakristiji cerkve sv. Ignacija po • soldov.
(Pripravljalnica za učiteljsko izobraževali-šče) bo za naprej tudi v Gorici. V to šolo se bodo vpisovali učenci, ki so že dosegli štirnajsto leto in dobili odpustno spričevalo. Pridni učenci mauje premožnih roditeljev dobijo podpore 50 gld. Iz te šole pojdejo v učiteljsko izobra ževaližče, po katerem se jim pot odpre do učiteljstva. Kedor hoče priti v to šolo, naj se o-glasi pri ravnateljstvu c. k. učiteljsk ga izo-braževališča od 16. — 20. oktobra.
(Za hcrcegovinske ndove in sirote) darujejo : Č. g. Andrej Vuga 2 gl. — Tereza Drašček
2 g. — V Ajdovščini se je nabralo v cerkvi 19 gl. 59 kr. — N. N. 41 kr. — And, Urbančič * 3. gl. — Nekleri darovatelji v Kobarid* 20 gl.
75 kr.
-------------- \ ™
Razne vos tl.	\^jj
— Sneg. 15. septembra je padel v okraja Turka na Ga liškem pivi sneg. Ker imajo ljudje še marsikaj na polji in je snega obilno padlo, se je bati, da ljudem živeža primanjka.
— » Pošten rečun velikega gostilničarja. Nadvojvoda Ludvik Viktor je ostal en dan v
Pragi in stanoval v enem večjih hotelov, Za kosilo je imel dve mrzli in dve gorki jedi in ste- » klenico piva. Natakar, hišna in vratar dobili so po 10 gold. na roko, gostilničar je pa zračunil, daje nadvojvoda dolžan plačati 152 gld. To se je zdelo preveč »pošteno" in denarničar ni hotelj zneska plačati. Odbili so od »poštenega" računa 30 gld., ktere je nadvojvoda revežem v Pragi odkazal.
— Iz Trsta se piše Slov. Iz našega lista ne bo nič, saj za letos ne več, dasi je zbor »polit, društva" sklenil, naj se izda, ker — zbor sklepa in obrača, odbor pa izv ršuje in obrne. Zakaj tako, to bomo slišali v prihodnjem zboru. Sicer pa sedaj, ko so se goriški Slovenci zedinili, odstranjena je velika stena, ki nas je od nijh ločila in brž ko ne, postane skupni list goriški po novem letu tudi glasilo našega »polit društva", j ktero bi ga potem duševno in materijalno podpiralo. Tako bi imeli en sam, pa dober in trden političen in gospodarsk tednik za vse Primorsko, J in po mojih mislih bi zadostoval en tak tudi M za Kranjsko, eden za Štajarsko in Koroško, za vso Slovenijo skupaj pa en dober in trden polit duevnik v Ljubljani, en cerkven, en zabavno podučen in en šaljiv časopis, kjer si bodi na Slovenskem ; kar je več, to je tudi odveč in se ne more vzdrževati.
*	i'
— Setitpeterski zvonovi zapeli so — to smemo po vsi pravici reči — slavo mojstru Hilzeiju, ki je bil tudi pričujoč. Pred močnimi in čisto vbranimi glasovi molknili so še nemčurji, ki so zvonove prej že z očimi sodili in obsodili.
Mi smo svojo sodbo odložili do tje, ko jih sli- j Šimo, dasiravno smo bili prepričani, da mojster Hilzer ne bo dal slabega ali srednjega blaga iz rok, zlasti ne v gnjezdo najhujših sršenov, v Ljubljani. Zdaj pa že smemo govoriti, ker so zvonovi sami spregovorili. Zvonov je petero, v-brani so v A-Dur. Veliki 58 centov in 48 funtov težki zvon A v mogočnosti, Čistosti glasu na Kranjskem menda nima še para. Slišati ga je asno iu močno čez dve uri daleč, po mestu se glas prijetno in milo razlega. Z jarmom in kembljem vred tehta čez 75 centov; ta teža se da v zvoniku le po novem Hilzerjevem jarmu goniti. Kembelj velari po 4Skrat v minuti ob zvon. — Drugi zvon Cis z skoro 30 centi ima jako prijeten, mil in mehak glas, ki se ušesu vrlo prilega. Tretji E ima 15 in pol centa, četrti A nekaj čez 7 centov, peti Cis 41/* centa; glasovi so čisti, v primeri s prvema malo glasni, j kar pa mora biti, ker bi jih sicer prva preveč pobijala. Jarme imajo vsi po novi iznajdbi, da- j siravno g. Hilzer izdeluje jarme tudi po stari yj šegi, če se to zahteva. — V nedeljo je bila pri sv. Petru slovesnost zarod njih, zbralo se je mnogo ljudstva z okolice in mesta; fantje so pridno pritrkavali, vse je radostno poslušalo do dlake vbrane glasove. Za skupno vrstilno zvo-
nenje še niso bili vsi lepo vredeni, a g. Hilzer, ki je bil sam prišel v Ljubljano, je naglo podučil ljudi, kako sc morajo naravnati. — Po vsi
v
pravici smejo Sentpcterčani ponosni biti na svoje nove zvonove, kterim v mestu ni para. Hvali jih vsak. kdor kaj razumi o zvonovih in je pravičen	(Slov.)
— Pastirski list tržaškega škofa Jari Bo-bnle, izdan o priliki slovesnega vmestenjn, je povsem izgleden, ker v njem veje pravi katoliški duh in se glasi kot apostolska beseda. Ta pastirski list spričnje, kako škof poznajo, kaj je vernim v sedanjih časih naj bolj potrebno, da pa imajo poguma iu volje dovolj, to tudi izpeljati. Ko stoje na čelu duhovščine, vojskovati se hočejo zoper pogubivnega in brezverskega duha, ki nasprotuje duhu božjemu in večnim resnicam. Sladka tolažba je škofu zaupanje na Boga, na blaženo Devico, na varhe združenih škofij in na verno ljudstvo, fc kteremu ne pridejo kot tujec, ampak kot domačin k domačim. Da bo vsak poznal škofovo stališče, pojasnijo ga z besadami: «Sicer pa se ve, da dopasti vsem in vsakemu slehernemu ne more, in tudi večkrat ue sme služabnik božji, ker tudion ima pokoren biti zapovedim božjim in cerkvenim, klerih ne sme ne po svoji lastni volji, ne po želji kogarkoli si bodi ne zavreči, ne premeniti, ampak jih ima popolnoma in natanko spolnovati.u Priporočajo dalje svojim vernim prav živo vero v Boga, svarijo pred bogopsovnimi nauki sedanjega časa in verne opozorujejo, naj se drže nauka svojih dušnih pastirjev. Pastirski list ta bo v lepi tržaški škofiji gotovo napravil naj boljši vtis.
— Im Trsta nam piše prijatelj : «Poznal sem Študenta, ki je imel navado, da si je zvečer, ko je šel v posteljo, nogo z vervjó ob posteljo privezal, da se bi zjutraj laže izbudil. Prišlo mi je to na misel, ko sem slišal razna mnenja Ter-žačanov. Zdelo se mi je, da bi tudi oni dobro storili, ko bi si mesto nog jezik dobro zvezali. Kajti kritikovanja nij bilo ni konca ni kraja. Petru je novi škof prestar, Pavel se boji, da ne bi bil dovolj «generoso", kakor to terdijo o ra-njkem. Zopet drugi se boji, da bi Trsta ne spremenil v Slovansko mesto terdé o njem, da je panslavist. In slednjič sem slišal celo, da je naš «Giorgio" poseben prijatelj vlade, itd. Ušesa so me bolela. Iu to sem slišal, veste kje? V koru, za velikem oltarjim. Sreča za me, da je prišel kmalu sprevod v cerkev. Bil je krasen prizor, vsaj za me. Ko je prišel novi škof, monsignor Dobrilan na vrata, za dorè orgije na koru, mogočen kor zapoje hvalno pesem «Te Deum". Omeniti morem koj, da tudi pri tej priložnosti nij bilo onega bobnanja in trobentanja, ki je v Gorici o vsakem prazniku na dnevnem redu. Naj bolje pa, kar sem videl in slišal pri tej svečanosti, mi je ugajal govor monsign. dr. Schneiderja. Občudoval sem poetiski stil, eleganco, jedernatost govora. Genljivo je bilo, ko je odložil butaro dosedanje službe, škofovskega delegata, novemu škofu v roke z besedami : «Nune autem recedo in solitudinem mihi valde amicam." Ravno tako genij ivo je odgovoril tudi novi škof, monsig. Dobrila.
Mesto je bilo nekoliko v paradi. Zastopana je bila v obilnem številu svetna in duhovska oblast. Izmed prve Vam omenim c. kr. namestnika, njemu na desni naš Winkler, g. župan se
starešinstvom, zastopništvo kupčijske zbornice itd. Posebno mesto je bilo pripravljeno poveljniku teržaške posadke, princu Tirtemberškcmu.
Yerlac ra Geto1. C.&N.Beuipr
I« f lufUbtf** (@4wtiè0
§s$
a
p
©
% Jlltc ini Drač Dfrtt gg
3ttuftrHc3 fatljo!tfd)c3 ^nmilieublatt
|ut 'Sltifcr^aft ang unb gScffQrung.
SSfyrlid) 16 £efte mit Umfdjfag Don 52 ©cit.
Stcjt mit Dieten Slluftrationen. Slufeerbem in 8 § effe n je 1 bcfonbereS fdjbneS €inf$alt-93ilb auf Sonpapier. tPreiS per fteft : 40 $fg. ober 50 Ct§. per 3a$rgang : 6 Sfiori 40 tpfg. ober 8 0r.
KuSgabe tn 48 2Bo$en=?fiummern per Ouartal 1 Sfiati 60 $fg. ober 2 0r.
Sapteine pradpooDe Oelfarbcnbrmf grande „3la4 ber %Qrf00tfétcnt«fl“
45 Centimeter tjod) unb 34 Centimeter breit, gegen 9ta$$a!)tuitg Don «ur 1 SWarl 20 $fg. ober 1 0r. 50 Centi.
3u bejie^en burdb
F. Wokulat
Bnchhandlung in Gorz.
ar
Oznanili.
Od strani podpisanega krajnega sveta se naznanja, da je učiteljska služba v Medani z letno plačo od 400 gl. in postavno odškod-nimo za stanovanje razpisana. P rosilci naj dotične prošnje do 15. oktobra t. 1. tukajšnemu krajnemu šolskemu svetu predložijo. Pristavi se ob enim, da je z učiteljsko šlužbo lajinštvo z letno nagrado od 130 gl. skenjeno.
Od krajnega šolskega sveta v Medani
dne 27. septembra 1875.
flj
$

&
H
Slovenske
molitvene bukve
navadno in posebno lepo vezave
različne cene In zapopadka
prodaja
Julij I>ase-jeva bukvama v Gorici,
Travnik h. št. 447.
Pri Dunajski razstavi L 1873 2 medaiiji za napredek za 8 zvonov s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Du-naji in razstavljenih.	Apftu
Ces.	kralj.
dvorna livarna za zvonove in metale
Ignacija Hilzerja & sinov
v Dunajskem Novem mestu
(Ignaz Hilzer «& Solim im Wiener-Neustadt.)
se priporoča za naročevanje zvonov vsake teže in vsakega glasa
ter tudi za vsake Za prej odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja (več zvonov) se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železja po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in težki zvonovi prav lahko gonijo, ker teko po zobcih na novo iznaj-den način ; tildi se lahko presuče-jo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepši pojo. Naročila se izgotovljajo natenčno in po ceni. Zarad plače so vgodni pogoji.
izdelke iz vlitega metala.
Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kemblji drug.za drugim v lepem redu bijejo. Za tako vredenje je iznašla ta livarna novo sistemo, po kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en sam človek v kakih urah po zelò priprosti napravi brez vseli stroškov tako vrediti more, da zvonovi enako, hitreje ali bolj po-čaši teko. Ta naprava se da posebno vgodno napraviti pri jarnih iz železa skovanih ki tekó. na okroglih zobeh po lastni c. k. izklijučijivo priv. iznajdbi.
Kar ta liv. obstoji, 33 I., je vlila 2930 večih zvonov, ki so tehtali 12800 c.
Lastnik, izdavatcij iu odgovorni urednik : KAROL KOČIJ A-NČIČ. — Tiskar ; MAILING v borici.