7
Odperto pismice pisateljem Novic.
Ko sim Vas, ljube Novice, v letu 1843 pervič v roke dobil, sim se Vam —-odkritoserčno povem —po-smehval, in si v svoji nevednosti, kakor marsikdo drugi mislil: Prazno je Vaše upanje!
Večkrat sim potem perložnost imel, Vas včasi v roke vzeti in zavolj dolgočasa pregledovati. — Ali ni bilo dolgo tako; kmalo so se mi oči odperle ; prepričan sim bil svoje pomote, in bral sim Vas z radostjo, tako, de od tiste lire, ko sim svojo zmoto previdil, 110-beniga lista neprebraniga pustil nisim. Ker mi ni moč bilo. Vas plačevati, sim hodil nekiga dobriga gospoda, svojiga rojaka, po Vas nadlegovat. — Pri tem dobrim gospodu, kterimu bom vedno hvalo vedil, mi je bilo perpušeno, še več drugih nemških časopisov brati; ali nobeniga potem toliko cenil nisim, ko — Novice!
Z besedami Vam dopovedati ne morem, kak visoko Vas častim; kolikšno veselje do Vas imam, in kako hvaležni sim Vam.
Ve ste me z radostjo do materniga jezika, kteriga sim v svoji nevednosti zaničeval, napolnile; Ve ste me prepričale, de slovenski jezik v besedah tako revin ni, kakor sim jez mislil; Ve ste mi razjasnile, kako žalostno je, če človek materniga jezika še s pravimi čerkami pisati nežna *)", s kratkim: Ve ste me v veliko rečeh podučile in me dosti koristniga naučile.
Vzemite torej, preljube Novice, za vse to mojo veliko hvalo in obljubo, de boste tudi v prihodnje meni in veliko znancam, kteri z menoj vred srede komej pričakujejo, nar ljubši časopis ostale.
V Ljubljani 30. Grudna 1845.          Janez Larnavti.
*) Kakor se je meni še pred dvema letama godilo, tako se godi tudi več drugim ucencam iz vikših šol, de fch, sek namesti fh9 sh pišejo; ali pa de f (to je §, po Gajevim s) in s (to je f, po Gajevim «) brez vsiga razločka stavijo, kjer se jim zdi. — Ali bi ne bilo dobro, ko bi gospodje učeniki domorodne učence že v drugi ali v tretji nemški šoli, kjer se pravopisa nemškiga jezika uče, tudi memo grede saj na splošne ravnala slovenskiga pravopisa opomnili? To bi jim toliko časa ne vzelo. —       Dopisnik.