Zanimiva slovenščina
Berta Golob: Igranje besedne čarovnije, Dežela Slovničarija, Jezikovni vozli, Sporočanje v Ptičjem logu, Žive besede, Izšlo pri Mladinski knjigi od 1982 do 1992.
Poljudnoznanstvene knjige s področja biologije, fizike, kemije, zgodovine, logike, matematike izhajajo pogosto, medtem ko so poljudne ali celo zabavne jezikoslovne knjige redkost. Vendar je Berta Golob v desetih letih napisala kar pet takih knjižic. Žive besede, ki so bile nagrajene celo z Levstikovo nagrado za poljudnoznanstvena mladinska dela, so namenjene višjim razredom osnovne šole. Druge štiri — Igrarije besedne čarovnije, Dežela Slovničarija, Jezikovni vozli, Sporočanje v Ptičjem logu — pa so namenjene učencem nižjih razredov osnovne šole.
Vse te knjige so bogato ilustrirane: večinomajih je domiselno ilustriral Marjan Manček, edino Igrarije besedne čarovnije je s celostranskimi ilustracijami opremil Daniel Demšar. V nekaterih primerih pomenijo ilustracije pravo razlago jezikovnega znamenja, npr. Lačni šolarji so pojedli M(m)atevža. — Dar in Maja nosita iste (enake) hlače. — Vsak naj pomete pred mojim (svojim) pragom. V večini primerov pa so ilustracije opora, da si mladi bralci stvari laže predstavljajo, se ob njih nasmejejo in si jih potem bolje zapomnijo.
Oglejmo si, kako Berta Golob razlaga jezikovne probleme in katera jezikovna poglavja obdeluje.
Razlage v nižjih razredih so precej literarizirane (rimane, antropomorfizirane, izvirne), razlage v višjih razredih pa se približujejo znanstvenim (takim s termini, ilustrativnimi primeri, definicijami). Naj navedem nekaj primerov:
Besede so igrače. Z njimi se pomen obrača. Črv
-	vrč, cepec - cepec, tepec - čepet, kos - sok, rob
-	bor, šaša - šaš, tam - mat.
Dežela Slovničarija
Nekaj slišim, pa nične vidim. Vrt, smrt, črv, vrv, brv. V teh besedah slišim polglasnik. Kam neki
seje skril? Aha. Pred glas R seje vrinil! Igra se skrivalnice.
Dežela Slovničarija
"Pa mi povej, " je dejal U, "zakaj sem jaz pri Urški velik, pri uri pa majhen. " "Urška je ime. Na začetku imen ste črke spoštovane. Pišemo vas z veliko."
Sporočanje v Ptičjem logu
Otroci samostalnik takoj spoznajo, ker je med prebivalci Slovničarije najmanj siten gospod. Vprašaš ga kdo ali kaj, on pa ti navede brez števila imen, predmetov in pojmov.
Dežela Slovničarija
Kar spomnite se, kako iz leta v leto spoznavate zakonitosti knjižnega jezika. Učite se, kako je treba izgovarjati glasove, da na primer kratkih naglašenih samoglasnikov v knjižnem jeziku ne izgovarjamo kot polglasnik (brat : brtt, ptič : pthč, kruh : krhh...), da ima mestnik samostalnikov moškega in srednjega spola končnico -u in ne -i (v mestu, pri bratu, ne v mesti, pri brati).
Žive besede
To, kar je jezikovno pravilno, ni vedno tudi slogovno ustrezno. Poved "Seja se je končala, ko je v zvoniku udarilo poldan" je jezikovno popolnoma pravilna, za zapisnik pa neustrezna. I.. J Poglejmo še nasprotni primer: poved "A veš, da ste od hudiča, ta cajteng je dober" ne sodi v zborni jezik, pisatelj pa jo je mirno zapisal, ker je hotel pripoved razgibati ravno s tem.
Žive besede
Na mnogih mestih v knjižicah je z narobnimi povedmi ali besedili dosežena humomost, hkrati pa se mimogrede zavemo tega ali onega slovničnega oziroma slogovnega pravila. Na primer:
Boštjanšolarzbledajenapisalspisovetru.
Igrarije
No vem br ska me gla je zo pr no mr zla.
Dežela Slovničarija
Mirko in Marko sta se prepirala za nič prazen. Nista se mogla zediniti, kdo bo nesel olupke krompirjeve na smetišče bližnje.
Dežela Slovničarija
Zlata ribica je živela v akvariju pika
Dežela Slovničarija
Popraviti je treba sklopko vašega ljubkega avtomobila.
(Popraviti je treba sklopko.)
Žive besede
Zdaj, ko smo si ogledali način razlaganja v teh knjižicah, si oglejmo še, katera jezikovna vprašanja so tako obdelana. Glasovi, polglasnik v besedah tipa vrt, glasovna vrednost črk o in e, zvočniška sklopa lj in nj, zlogovanje, besedne družine, sopomenke (sinonimi), enakozvočnice (homonimi), blizuzvočnice (paronimi), manj-šalnice, popačenke (barbarizmi), samostalniki, samoedninski in samomnožinski samostalniki, lastna imena, slovnični spol za živali, katerih naravni spol ni očiten (epiceni), pridevniki tipa malinov sirup, primerniki tipa višja šola, zaimki moj in svoj oz. isti in enak, glagoli za živalsko oglašanje, glagolniki, primere (komparacije), rekla, pregovori, pripovedne, vprašalne in vzklične povedi, nebesedno in besedno sporočanje, razčlenjenost spisa, jezikovna zvrstnost, jezikovna pravilnost, slogovna ustreznost. Nekateri od teh jezikovnih problemov so obdelani celo po večkrat, npr. lastna imena, manjšalnice, sopomenke. Obstajajo pa številne slovnične vaje, o katerih ni nobene besede, npr.
določanje stavčnih členov, določanje besednih vrst, spreganje, sklanjanje, oblikoglasno zapisovanje, postavljanje nekončnih ločil itd. Kaže, da se vsa slovnica ne da predstaviti na zanimiv načia
Navdušeni bralci mislijo, da bi bilo mogoče ves jezikovni pouk zasnovati tako igrivo, kot to zmore Berta Golob. Strogi jezikoslovci pa očitajo njenim knjižicam preveliko literarnost, stili-stičnost in Živim besedam celo nepotrebno razvlečenost. Sumijo, koliko se bo dalo ta spoznanja prenašati na nove primere. Ko pretresam ti dve mnenji, se mi očrtava vmesno. Občudujem avtoričino nezavrtost, neodvisnost od učenih formulacij, smisel za poenostavljanje, igrivost, iznajdljivost; hkrati pa dvomim, da bi se vsa učna snov, ki jo potrebuje učenec za dobro obvladovanje materinščine, lahko pridobila s takšno lahkoto. Takele knjižice ne morejo dati sistematičnega znanja, so pa izvrstno motivacijsko sredstvo. Prebujajo vedoželjnost učencev na jezikovnem področju, ugodno razpoloženje, da slovnice ne podcenjujejo, ampak jo imajo radi. Učiteljem, ki se prizadevajo za prijazno šolo, dajejo veliko novih zamisli, kako naj organizirajo ure zanimivega jezikoslovnega pouka. Te prikupne slikanice me potrjujejo v prepričanju, da poleg temeljnih del sodobnegajezikoslov-ja, ki jih razumejo samo poglobljeno izobraženi strokovnjaki za jezik, potrebujemo še veliko knjig, ki odgovarjajo na številna vprašanja o jeziku, ki si jih zastavljajo manj usposobljeni ljudje: učenci osnovne šole, srednješolci in povprečni izobraženci.
France Žagar
Pedagoška fakulteta v Ljubljani