Porota. MARIBORSKA POROTA. Poneverba. V torek, dne 6. marca, predpoldne se jc vršila porotna obravnava proti Helmutu Golob, zasebnemu uradniku, ter proti K. Harnerju, delavcu, radi poneverbe. Golob je bil že od leta 1923 uslužben v trgovini Karla Sakside. Opravljal je pisarniška dela, često pa je tudi dvigal in vlagal denar v banko. Tako je večkral imel v rokah velike svote denarja. Ni čuda, da mu je pohlep po njem rastel. Dne 4. XI. 1927 pa je imel dvigniti pri Narodni banki denar. Nameraval si ga je prisvojiti in se je o tem posvetoval s svojim prijateljem K. Harnerjem. Oba skupno sta napravila na črt. Golob je šel po denar in sicer je dvignil 147-725 Din, Harner ga je čakal pred poslopjem Narodne banke. Ko je Golob z denarjem prišel, sta šla v menjalnico ter kupila 1200 šilingov. Potem sta se podala v Harnerjevo stanovanje, kjer sta si denar razdelila. Dogovorila sta se o begu v Avstrijo. Golob bi naj šel z avtom, Harner pa bi se pripeljal za njim z vlakom. Sešla bi se v nekem hotelu v Gradcu. Golob se jc res odpeljal v Gradec, Harner pa se ni držal dogovora ter se je odpeljal v Ljubljano. Udobnega življenja nista uživala dolgo časa, ker sta obadva bila kmalu are tirana. Od poneverjenega denarja sta šo imela 120.944 Din. Oba obtoženca sta dejanje odkrito priznala. Golob je bil obsojen na poldrugo leto, Harner pa na 1 leto težke ječe. Požig. Leta 1924 se je Adolf Vogrinec preselll iz Kamnice v Limbuš, kjer je otvoril trgovino z mešanim blagom. Svoja poslopja je dal visoko zavarovati, Dne 26. septembra pa mu je požar uničil vse gospodarsko poslopje. Komaj devet dni po tem po žaru je gorelo pri sosedu "Josipu Jauku, kjer je pogorel tudi Vogrincu naložen voz sena. Ljudje so že po leh dveh požarih sumili, da zažiga Vogrinec sam. Ker pa ni bilo dokazov, so utihnili. Prve dni oktobra 1927 pa dobi Vogi^nčev sosed pismo, češ, spravite v red svoje zavarovalnepolice, pri sosedu bo čez nekaj dni gorelo. Radi tega pisma je bilo veliko razburjanja in nekaj dni nalo je ogenj pri Vogrincu izbruhnil. Orožništvo je dobilo v roke tisto pismo, aretiralo je Vogrinca. Pri preiskavi so orožniki konstatirali, da je pisava v Vogrinčevih knjigah slična pisavi v omenjenem pismu. Ker je knjige vodila Vogrincu žena, je morala ta pisati neki diktat. Oboje so potem poslali k izvedencem, ki so izrekli, da je to pisava Vogrinčeve. Tar je vztrajala pri tcm, da ei pisala, zato je morala med obravnavo v preiskovalni zapor. Vogrincu pa se ni zamogla jasno dokazati krivda. vsled tega je bil oproščen. Poskušen detomor. Ivanka Pirševa, natakarica v Farni vasipri Prevaljah, je porodila dne 17. okt 1927 nezakonsko dete. Novorojenčka se je hotela iznebili in ga je vrgla v stranišče. Otrok je jokal in to so slišali v gostilni se nahajajoči krošnjarji. Ti so dete rešili, vkljub temu, da jih je obtoženka prosila. naj otroka puste umreti. Pred preiskovalnim sodnikom se jc Pirševa zagovarjala: »Izpila sem kozarec žganja ter se nisem zavedala, ka j delam.« Poizkusi ^o pa pokazali, da Pirševa prenese brez vsakih po sledic precejšno množino alkohola. Obtožena je torej bila, da je namenoma in pri zaresti hotela dete usmrtiti. Dne 7. marca je bila proti njej porotna obravnava ter je bila obsojena na tri leta težke jcče. Roparski napad. Janez Rinc in Franc Lesar iz Doklec pri Ptujski gori, sta zvečer dne 16. oktobra 1927 popivala skupaj z Marlinom Kamenšekom v gostilni Štefancioza na Ptujski gori. Kamenšeka sta lanta pregovorila, da je šel z njima v drugo gostilno, kjer je bila »muzika«. Med potjo pa sta fanta Kamenšeka napadla, ga pobila na tla ter mu vzela denar, nož in žepno ogledalce. Med preiskavo sta se fanla zagovarjala na vse mogoče načine, a tako nesrečno, da sta eden drugega pobi jala. Med porotno obravnavo, ki je bila dne 7. t. m., popoldne, pa je Janez Rinc izpovedal, da je Kamenšeka on sam udaril po glavi z bekim topim predmetom in mu vzel denar. Lesar pa je nedolžen. Rinc je bil na podlagi te izjave obsojen na štiri leta težke ječe, Lesar pa oproščen. Uboj. Dne 8. marca je bil pred porotniki 22letni fant Janez Pečar iz Sv. Petra pri Ma riboru. Pečar je delal pri gradnji nove okrajne ceste. Dne 3. XII. 1927 pa so pili »likofc, katerega so delavcem plačali tamošnji bližnji posestniki. Pečar pa je šel pozneje še v gostilno pit. Tukaj je prišel navskriž z orožniki, ki so ga napotili domov. Domu je prišel okoli 8. ure zvečcr. Shranil si je denar, nato pa se je podal k nekemu znancu kupovat harmoniko. Na potu je dohitel od Pečarjevih domov se vračajočega posestnika Alojzija Krajnca. Pečar je Krajnca udaril večkrat s kolom po glavi. Nato pa je šel Krajnčevim povedat, da ga je potolkel. Ti so šli po njega in drugi dan ro ga peljali v bolnico, pa je na potu tja umrl. Kako se je to hudodelstvo izvršilo, se ne da dognati, ker sta bila obtoženi Pečar in rajni Krajnc popolnoma sama. Obtoženec pravi, da ga je Krajnc izzval in on ga je udaril ne da bi ga poznal. Šele potem, ko se je Krajnc že zgrudil.je posvetil z električno svetiljko. Bolj gotovo pa je, da je Pečar pokojnega napadel. Porotniki so potrdili vprašanje uboja; Pečar je bil obsojen na štiri leta težke ječe. Uboj na božični dan. Iran Mahorič se je na božični dan zrečer vračal, v družbi več tovarišev, iz neke gostilne pri Sv. Urbanu. Ko so fantje prišli do Pukšičeve viničarije v Desterniku, so potrkali in klicali v viničariji se mudeče ven na razgovor. Prišla sta zraven Puk šiča obtoženi Rupert Čeh in Zelenko. Poslednji je še ponudil Mahoriču cigaro. Ta si jo prižge, ko že stopi k njemu Rupert Čeh, ki ga, izgovorivši besede: »Veš, kaj je lani bilo«, dregne precej globoko z nožem v prsa. Potem se je še ponašal s tem svojim dejanjem. Ranjenega Mahoriča so za silo obvezali, drugi dan pa so ga pre peljali v ptujsko bolnico, kjer je na posledicah rane 3. jan. umrl. Obtoženec se je na več načinov zagovar jal pred porotni ki, ki so zanikali vprašanje uboja ter potrdili vprašanje radi prekoračenja silobrana. Čeh je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe ter mora po izdržanju kazni za pustiti našo državo, ker je avstrijski državljan. Obsojeni vlomilec. Kot zadnji pri tem porotnem zasedanju je bil na obtožni klopi Dunajčan Armand Haus. Haus je obtožen vlomne latvine v noči dne 21. septembra 1927 v Dravogradu. Odnesel je iz blagajne v restavraciji 4000 Din in 60 šilingov. Obtožen pa je tudi, da je v noči na 27. november. v družbi več tatinskih tovarišev, vlomil pri peku Karlu Robaus v Mariboru. Tam je izginilo z njim 37.600 Din gotovine ter za 25.000 Din drugih dragocenih predmetov. Obtoženi Haus se je zagovarjal, da pri vlo mu.v Mariboru ni bil osebno navzoč, temveč je svojim tovarišem natančno opisal lokal in posebnosti blagajne. To je vse prav dobro vedel, ker je bil svoj čas pri Mobausu kot pekovski pomočnik uslužben. Porotniki pa so potrdili, da je izvršil latvino v Dravogradu in se je tudi vloma pri Robausu osebno udeležil. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. Po izdržanju kazni pa se ga izžene iz naše države. CELJSKA POROTA. Mladostna tatova. Brata Franc in Ivan Gaber — eden 22letni čevljarski pomočnik, drugi I91etni milarski vajenec iz Trnovelj pri Celju, sta kradla po poklicu. Pod njunimi prsti je izginilo vse, kar se je dalo premaknitf ter odnesti. Poleg tatvine sta se ukvarjala tudi z vlomi na debelo. Svota, za katero sta oškodovala s tatvino ter vlomi razne stranke v okolici Celja, znaša več desetlisočev dinarjev. Obdolženca sta po večini priznala zločine in so obsodili porotniki Ivana Gabra na 18 mesecev težke ječe, France je bil izločen tokrat iz obsodbe, ker služi sedaj vojake. ¦' i Dve oprostitvi. Radi obdolžitve večje tatvine se je zagovarjal pred poroto 211etni samski cigan Ludovik Kovačevič, pristojen v Ivanec na Hrvatskem. Cigan je bil obdolžen med drugim tudi vloma v trgovino Adolla Ogrizek v Zgornji Erjavici pri Rogatcu, kjer je bilo odnešenib v gotovini 4130 Din ter raznega blaga v vrednosti 41.000 Din. Tega vloma in več tatvin osumljeni cigan je znal obdolžitve tako spretno zavračati in pobijati, da je bil oproščen in izpuščen. Kot zadnji slučaj pri tem zasedanju je obravnavala celjska porota požig. Posestnik Anton Potočnik iz Marije Reke je bil osumljen, da je lastnoročno užgal hišo iu vsa gospodarska poslopja in to radi tega, ker se mu je godilo slabo in bi mu naj pripomogel požig do bogate zavarovalnine. Izpovedi prič rn tudi razne druge okoliščine so govorile za Potočnikovo krivdo, a je bil oproščen radi obdolžitve požiga, pač pa obsojen radi hudodelstva goljufije, katero je zakrivil s tem, da je predstavil aekemu denarnemu zavodu kot sodolžnico namesto svoje žene svojo Ijubico Josipino ter na ta način izposloval posojil). To vprašanje so porotniki soglasno potrlili in obsodili Potočnika na 4 mesece ječe. Sodišče mu je uračunalo preiskovalni zapor dveh mesecev ter ga zaenkrat pustilo na svobodo.