St. 43. „So6a" izbaja vsak potek ia velja s po§to prejemana ali v Goriei na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ ;2.30 <5etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilib in prav tako pri „pO' slanicah" se placuje za navadno tristop-no mto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 „ » « ., 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Za veCe crke po prostom. V Gorici, 22. oktobra 1880. Tecaj X. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldovv Goriei v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron". in na starem trgu.—V Trsta v tobakarnici „Yia della caserma 3". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo urcdiriStvn „Soce" v Goriei v Hilarijanski tisknrni, naiocnina po opravniStvu„SoCe" na Korenji ? Sticsa- vi hifii It, 10 II. nadstr. Rokopisi se no vraCajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremoinim se naroCnina zniln, akose oglase pri uredniitvu. Kaj moramo bolj pospesevati in po com imamo bolj hrepeneti ? Spisal Mestoselski Gorigan Pr. Z, ! Narodoi odpadniki in hiidobni tujci m prvi, ki zagledajo nase slabosti (in kdo je brez njih?) Kjer le morejo, denejo jih tia veliki boben, o boljSih last-nostih pa raolCe, kakor zid. Taka se godi tudi po-sameznim ljodem. Kdor hoCe biti zrel iiarodnjak in zaveden drzavijan. ta naj le pridno premiSljuje svoje razmere: domaCe in one, med seboj in drugimi ljudmi, ter naj jih pogunmo obraca na narodove razmern. Po tern potu pot«-gne, rckcl bi, dovolj politiCne modro-sti iz samega sebe. Ne bode §kodil majheu izgled. Kako pravijo Cloveku, kinczna brati, pisati, ki ninia posebnih sku§enj? Pravijo, da ni omikan. To isto o-Cita se tudi takim narodom, ki ne pospeSujejo knji-stevnosti, ki iniajo tedaj le nialo veselja do bukev, ali ki niso kaj po^rfovalni v tem obziru. Nadalje, pravijo, da je Cudak ali posebnez\ Se celo prismoda oni, ki se v druStvii ne zna sukati zavedno, ako ne pozua tega, kar iuu gre, in tiemnra s> manj onega, znstnm Cesar smejo ga terjati drugi. Ravno tako godi se narodom, katerim popolne zavednosti Se matijka v razrnerah do drugih elementov. Tak ne more Cutiti prave politidnc svobode in tedaj tudi opraviCcne srCnosti ne. Samo kriCanje zaropota paC na u§esni boben, ali menenja ne jzpremeni, Se manj pa koristi, da ne reCem celo, da uaravnost Skoduje. Tako postopauje brez dejanj je brezvspeSno. ObraCajmo pa stvar, kakor le hoCemo, gotovo se prepriCamo, da moramo pred vsem zdatno pospeSevati knji^evnost, in ravno tukaj odpiia se vsacemu narod-njaku prostrano sukaliSCe za resniCue dokaze njego-vega domoljubja. Iz obilosti (se ve da dobrih) knjig prodira kot niogoCen veletok omika med narod terse Siri med njim, krepi in blazi urn in sree. Izboruo knji§tvo omogocuje tudi dobro solstvo; knjige so one priprave, brez katerih ni in ne bode omike. Celo te-lesna mod, hrabrost, juna§tvo ninia prave cene; ali da to bolje povem, juna§tvo v dandana§njem zmislu opira se na omiko. Leta 1866, ko je Nemec zmagal na CeSkem polji, pravilo se je, da je zmogla pruska inteligencija, ne prusko orozje. To je v istini sijajen poklon velemogoSnini znanostim. Prebiraje Homerjeve popise bojev med Trojanci in Grki, takoj vidimo, na kterej strani je omika, inteligencija, na kterej pa le surova telesna mod. Tega mu Homer ne pravi na-ravnost; a kdor ima oLi, ta vidi to iz raznih §eg in priprav. Ni ga omikanega naroda, da bi se ponaSal s ktero drugo svojo recjo bolj, nego se svojo knjizev-nostjo. In ima tudi prav. Rekel je modrijan: »Povej LISTEK. mi, s kom obfrijeS, in takoj povem ti, kdo si." In I jaz bi dejal narodu: „Poka^i mi svojo iiteraturo, in | koj ti razodenem, koliko te je.B Ni6 ni bolj logifino. Toraj je zastonj prifiakovati omike brez knjig in dobro urejenih pa tudi zdatno podpiranih Sasopisov. j Tem, ki so tako rekofi politidna, pa tudi slovstvena strata, ker varujejo in zagovarjajo praviee in izpod- I bujajo, gre veliko vedji pozor, nego li si kdo misli. | Zaitimivo utegae biti, ako s fitevili doka^em, kako se posamezne dczelo in ddave brigajo za Casopise. Na vsej zemlji izhaja sedaj 23.290 dasopisov — Evropa jih ima: 13.600, !in sicer Nem§ka 3778 — AngleSka 2509 — Franeozka 2000 — Italija 1220 — Avstrija 1200 — Rimija 500 — Vsa Azija 388 — Vsa Afrika 50 — Amerika 9129. Ni neumno, ako trdim, da sine se samo iz teh dat sklepati, ktera dezcla je bolj zavedna, zrela, po-2rtovalna in navdu§ena za napredek. Pred vsem pa gre pri takem priinerjanji v poStcv jemati velikost in znadaj dotidnc deceit*, pa tudi druge prednosti in ne* ugodnosti v posameznih narodih. LastuiStva nekatorilt dasopisov 'prejemajo in oditevajo po vefi sto tisofi in celo mflijone gold, na leto. Kako ogromno denarsko sukanje! Koliko zavednih, naukaZeluih in po^rtoval* wilt bralcev! Ni cuda torej, da se pri takih okolSfii* nah ne more in tudi ne srne odrekati ljudem viSja omika. Ravno podani razkazek je tudi dokaz in me-rilo, po ktercm nam je soditi, kje so kujigc bolj pi-Sejo in berti, kje so ljudje bolj uneti za prospeh knji-zevnosti, kje manj. Stare p'ridobitve, slavne zmage, kiitljcstva, prestoli m se pozgubili v valovih preteklc-ga easa, in slujo vefi ali manj le Se v poroftilih; ali pisemstva sijajni spomeniki prieajo o izvanredni omiki starih Grkov in Rimljanov. Vsi visekozmoM vladarji in dr^avniki so irneli v posebnih dasteh pisatelje, ter so jih podpirali; osebe najvisjih stauov: kralji, knezi, papezl, kardiuali so 2 njimi celo tekmovali in L njimi prijateljski obdevali. Casi Avgustov, Periklov, Eliza-bet, Ludovikov' Leonov iraenujejo se zlati, in Italjani, Francozi in Angleft ozirajo se z velikim ponosom na-nje. • Vendar povrnimo se kodpadnikom in hudobnim tujeem. Kedar ti dokazujejo, da smo prenapet naro-diC, kriC6 kakor zbezneli v dr2avnem zboru in v de-zelnih zbornicah, da nimaino knjig, kakor bi hoteli re6i: Kaj se poganjate za te ali one praviee, saj se nimate tega, Cesar je neobhodno in pred vsem treba. Nekdo je celo v neki dezelni zbornici izpod pazduhe na mizo vrgel nekaj katekizmov in molitvenikov, ter dejal Slovencem: nEvo, to je va§a literatural" Nadalje bledejo tudi, da je knjizevni na§ jezik cudna, nerazumljiva me^auica. Od ene strani toraj kvasi njih Z DUNAJA (Izv. dopis). Pariz za casa komune. Gran Panorama de Yienne. Maksikedo se bo smijal, ko bo videl, da mu po-roCam o panorami, ker panorama sama na sebi dan danes ni kaj posebnega; mi smo jih z"e vsi videli do-kaj, dobrih in slabih. Gledali smo tedaj lepe gradove, mesta, boje, gore itd. Cez poveCevalno steklo. To je znana stvar, niC posebnega. Ali take panorame, ka-kor§no imamo sedaj na Dunaji, §e vendar nismo videli do sedaj; ta je Cisto drugace ustrojena, brez po-veCevalnega stekla, in vendar nam predocuje predmete tako jasno in zvesto, da nam kar sapo zapre. Clovek gleda predmete s prostim oCesom, in vendar so po-veCani. Ce ti je ljubo, pojdi z mauo, in jaz te po-vedem v panoramo, in ti bo§ imel precf ofimi mesto Pariz za Casa komune, kakor je bilo v resnici v zlvi in naravni podobi in velikosti. Nek podjetnik — nomina sunt odiosa — si je Bezidal na Dunaji (II. Praterstrasse 49.) poslopje na §tiri nadstropja. Samo prvo nadstropje ima strop» v katerem bo krCma; drugo, tretje in Cetrto je pa brez njega. Poslopje je okroglato, nalaSC za to panoramo zidano; streha ima v sredi veliko luknjo, Cez katero prihaja svetloba v omenjeni prostor. Za kak drug na-men razen panorame nima vse vkup vrednosti, n. pr. za stanovanje. Ze to kaze, kako bele gradove si zida mo2 ne v oblakih, ampak na zemlji; trud se bode gotovo izplaCal, in moSnja, kar je tu poglavitno, bode se polnila mozu, da bo strah. Torej poslepje meri v premeru 28 metrov. V omenjencm prostoru je nare-jen griC, zemlja s travo je nanosena, in drevesca so posajena ter rasd, bolje rekoC stoj6, kakor v naravi. Samo v sredi griCa je lukaja za vhod, koder se vle-Cemo gori, da pridemo na vrhunec griCa. Ta griC je ravno tak, kakor tisti v Parizi, s katerega ima opa-zovalec najlepSi razgled na mesto Pariz. Tudi se Schlossberga v Gradci iraamo enak razgled. Z griCa vidimo vse imenitne palaCe in cerkve pariSke. DaleC in daleC vidimo vse in tako naravno, kakor da bifres v Parizi bili. Morebiti resnico povem, ako trdim, da je samo za las razlike med pravim dnevom in tem, M ga imamo v panorami.' Nad nami namreC je raz-prostrto Ctno platno, katero visi pod luknjo strehe \ to platno ima v sredi podolgato luknjo, katera je za delana s Cruim Cepom, pa ne popo!uoma. Oh steni hudobija, da nismo §e niCesar opravili, da-si no mo rejo dokazati, da nismo se trudili; od druge m rote in zagotavljajo, da, ko bi tudi vse poskusili, ne bi mogli niCenar doseCi, ker nimaino jezika za to spo-sobnega. Velika sreCa za nas, daje kaj dosti la2i v tem. Vsak vidi pa tudi, da je veCkrat gola neved-nost, ki tako brezobzirno govori. Toda nevednost ali hudobija, vse jedno; misljeno in reCenoje, trpeCismo pa mi. NajnevarniSi in tedaj najkriviCnisi je Nemec v teh in cnacih oCitanjih; Nemec pravim, ki bi nas hotel, ker smo mu barbarski, osrefiitl se svojo kulturo, se Bvojim jezikom. Kdor pa zna tudi nekoliko nem-gke razmere nepredavnih Casov, ta prosil bi ponizno, da sine biti kaj drugih misli, ter da si drzuo odkriti v nebo vpijoCo kriviCnost. Malo vcC od 100 let je od tega, ko so Nemci francozko Sege posnemali in fi.iicozki jezik kakor malika Castili. Zna no je dobro, kako je celo Friderik II, ki je bil sum pisatelj in sploh velika glava, mislil o nemStvu. Kaj bi bilo m* daj z Nemci, ko bi velezmoini pisatelj! ne bili pro-tit li so svojimi uaCeli, ter resili bill neingko svojstvo in jezik V Barbari bi bili, ali saj smesiii poloviCarji. Toda to le miraogredg. Pravi misleCi narodnjak pa ocenja potao tuje munjenje, priCakujoC, da tudi tujec njegov§Cino spo-Stujc po nekein medsebojnem zakonu. To je: kakor ni zadosti, da kdo sam sebe Casti, tako mora tudi vsak narod iskati 5c izven sebe menjenja, sebi ugod-nega; kajti nasa Cast je drugih dobro menjenjeo nas. Res je, da se moramo pred vsein sami sebe Castiti; a ta Cast mora imeti trdno podstavo v nalih namenih in delih, kojih ocenjanje ali udostojanje gre pa tudi drugim zunaj na§e osobne sfeie. Drug stavek izku-stva se glasi, da mo6 v oviran raste. Prav; aovire, Ce so presilne, in Ce nasa moC ni kaj zdatna, jo tudi zadus6, in teh skal se nam je ogibati; kajti zoprnik ne misli le slabo o nas, on dela madveC se cel6 v naso §kodo in v na§ propad, kar je gotovo hujge. Iz tega sledi, „da moramo Stevilo sovraznikov Cedalju bolj manjiati in poStenih prijatlov pridobiti si." Na kteri si bodi naCin moramo tujeem nekako imponovati, to je, mi moramo jim svojo imenitno stran pokazati, in jih tako rekoC prisiliti po duSevni poti, da je ne morejo veC prczirati. Po kolikosti, to je po Stevilu, tega ne dosezemo, ker nas je premalo — 11/2 milijon — to moremo pa doseCi le po gakovosti, po znanstvu in umetnijah, po bogati in originalni literaturi. Nele zanasaje ali naslanjaje se na druge — da-si nam po jeziku ali rojstvu bliSnje — sami iz sebe, z lastnim pisanim blagom uCinimo to. Smemo se ponasati, da je bil preslavni zvezdar in pisec: „De revolutionibus orbium coelestium" Nikolaj Kopernik,kot rojen v To* poslopja vis6 okrog in okrog podobe, predoCujoCe mesto Pariz. Crno platno, ia kako pada svetloba od zgorej na slike ob steni, predoCuje nam mesto Pariz tako, kakorsno je v resnici. Na griCi so narejene prave barikade, zidovje podrte hiSe, vse naravno, tako da na prvi mail ne zapazimo razloCka med griCem in tistimi hisami, palaCami, kamenjem in drevjem, ki je sicer naslikano. To prednost ima tedaj ta panorama pred svojimi vrstnicami, da nam brez poveCevalnega stekla predoCujo in poveCuje predmete §e lepSe in pri-jetni§e. Dolgo jih iahko opazujemo, oko se ne utrudi in nas ne bull. Na tem griCi, imenovanem „buttes Moatmartre" so ravnokar zaCeli zidarji zidati cerkev Bdu sacr6 coeur", namreC za Casa komune. Proti jugu zapazimo z griCa zid, kjer sta bila ustreljena generala le Conite in Cle"ment in zraven njih §e ve6 sto vojakov. D: je zagledamo versaljsko armado, katera je na dan 21. maja prodrla v Pariz, in se polastila 23. maja prej omenjenih „buttes Montmartre". Ju2no stran tega griCa je osvojil sam Mac Mahon. Tu se je vnela tista krv'va bitka skomunisti, keiere ni opisati moCi. Tukaj vidi-no ra drugi strani griCa veliko krdelo zen-skih, katere so ulico ^abarikadaie braneC jo pogunmo; ali bile so preslabe, omagane itt naposled, zaporedoma Jjenei. raiji, Poljak, toraj sorodnik na§; a kaj nam to po-maga? Slovenec m bil, in pisal za nas ni niL. Da je ; bil rojen Slovan, kaze, kar uie brez tacih navajanj | vemo, ua talent ni privilegija samih Nemcev. Kaj t nam v naSeia in tukaj menjenem zmislu pomagajo vsi Vege in Hanel-ni itd., Le nam niso niL alovenskega napisali, fie niso vplivali niti na narod niti kako na I razvoj naSe literature! Ravno to, da so bili ti in e-naki znanostni in unietniSki veljaki po rojstvu Slo- | vend, mora nas prepricati, ;da tudi v sloveaskih gla- | vah in prsih bivajo pleraenite iskre; ravno to, pra- j vim, mora nas spodbujati,da jib. spravimo na dan. j (Dalje.) (Brtice iz ftvjjeqja sv. Cirile in Metoda po papeievi okroSnici. Yes slovanski avet se zauima in bolj alt manj oCitno razgovarja • proglasenji oWega praznika sve-tih slovanskih apostolov. Sosebno izrazajo slovanski politiki in veljaki upanje, da papeieva okroznica je odprla rota za zdruzenje pravoslavnih Slovanov z rimsko cerkvijo. Zares velik povod za razgovarjanje, pa tudi delovanje na imenovano zedinjenje! Pri verskem zdruievanji deluje tudi politika, in cerkveni najvisi glavar sam je pokazal, da stanje in razvoj politicnih razmer, sosebno na slovenskem vzho-du, je njegovi okroznici ugoden. Nas list ima preozke muje za versko razgovarjanje * povedali smo zatorej v malo stavkih staliSCe in povodesvctovno zgodoviuski, za vselej imenitai papezevi spomenici. Drugace bi hoteli rssioziti in pojasuiti, da ima Slovanstvo v se-danjem casu pricakovati veiih zgodovinskih dob&kov, akose vsledugodnih pogojev, katere jeoznanilarimska okrozuica, pravoslavni del Slovanov nasloni na zahodni katoliski del Slovanov. Eer gleda politika na prakticno dobifike, duSevne ali materjalne, ne povdarjatuqz ver-skega, ampak z viSega zgodovinskega staliLca, da bi tudi v vefiem listu in v drugih politicnih ali geo-grafskih razmerah nikakor ne odobravali vtapljanja katoliskih v pravoslavoe Slovane, pac" pa pravoslavnih Slovanov v katolike, s pogoji, ki so principijaluo po-deljeni v polajsavo tudi v papezevi poslanici. Kaj pa se Slovani razgovaijajo in pogajajo ka-kor koli, vsem sta sv. brata slovanska apostola prava verska in naroduostna dobrotnika in vredna, da ju ca-stirao po vsem slovanskem kakor katoliskem svetu. Zato pa je tudi vredno, da njuno zivljenje izpozna-vamo in poznamo. Na Slovenskem dobili smo bili lepo knjigo o fivljenji svetih bratov leta 1863. Eer pa je ta knjiga malo razSirjena, ugajale bodo za zdaj nasemu ljudstvu glavne Mice, katere se nahajajo v papezevi okroznici. Leon XIII. narorec zivljenje in delovanje sv. Cirala in Metoda popisnje takd-le: GirH in Metod, brata, rojena v Solnnu, odlic"nem mestu Macedonije, §la sta rano v Carigrad, da se v glavnem mestu jutrovih deiel v znanostih izufiita. In iskra duha, ki je uze tacas v inladih Ijndeh svetila se, ni ostala skrita. Eajti oba sta v kratkem casu tako mocno napredovala, in vzlasti Ciril, ki je tako pohvalo v znanostih dobil, da je iz posebne casti ime-novaa btt filozof ali modrijan. Ne dolgo potem je vstopil v meniSki stan. Ciril pak je bii po patrijarhu Ignaciji vrednega izpoznan, da mu je cesarica Theodora nalog iztottla, onkraj Kerzoneza stanujoce Kuzare, ki so v Carigradu prosili za sposobne upravitelje svetega evangelija, v kr§canskej veri odgojevati. Ta nalog je preyzel prav rad. Sel je tedaj v Kerzones y Tavris in Se je posvetil, kakor nekateri pravijo, nekaj casa nau-eenju dezelnega jezika onega naroda, in ob istein ca- Za Casa te bitke zaCelo je goreti po vsem mestu I pariSkem: Tcilerije, palafa fostne legije, najviSa sod-nija, rotovi, lepe ulice du Blanc, de Lille itd. so ze I v ognji; dim se dviga kviSku in sega nelu pod oblake. I V tern casi je tudi artillerija versaljska in komunistov I zaeela boj s topovi; to grmf in doni, da se zemlja I trese. Ravno tu ide voz z ranjenci, ali bomba prileti, I razpoci se, voz se zgrudi in vse pogubi. Vse dobra [ iniitacija. Eomunisti se bojnjojo pogumno, konecno I so premagani; mi jih vidimo, kako se vracajo v mesto. { Mo2, kateri vodi komuniste in jih ftavduSuje, to je J me§can Ranvier; gologlav vodi svoje somiSIjenike, vi- I dimo ga, kako trdno stoji. Naposled tudi njega uja- j mejo in ustrel^ na zido, ki smo ga prej omenili. i Nasproli Ranvierju ravno na isti strani prikaze [ se marSal Mac Mabon z adjntantoin in opazuje ver- [ saljskih baterij. Ne daleC od njega zapazimo ujetnike, I to so udje komune, dve zeni, vojaki, mladeniCi, kateri j so se bojevali za komuno; vidimo jih, kako pogumno I in neuBtrasno stoje" trdovratno cakajod ure svoje smrti I na tistem — zidu. I Na Solferinu pa se trepeta rudeca zastava; ko- I munisti so ga nekoliko podrli. Ta Solferino je kraj, I kjer se shajajo Pariiani ter se vesel6 tega Ijubega | sveta pri vinu, petji, godbi. 1 Tako nam je vse to pojasnil sluga panorama, I sicer o kratkem, pa dovolj, in je dejal, da kuialu na to pride y Paris — Prus, -J su je sreco imel, svete ostanke Jiy. papeza EJementa I. najti, katerega je lehko izpoznaval vsled obSm> raz-girjenega spomina na sidro, s katerim je bil krepko verni moz na ukaz cesarja Trajana kakor znano v morje vrzen in potem pokopan. Ko se je tega drago-cenega zaklada polastil, sel je iz mesta in bivaliSea Eazarov, katere je, poduSen se svojimi nauki in vz-buievau od bo^je pomof i zdruiil z Jezusom Kristusom, potem ko je zatrl mnogostransko brezverstvo. Eo je bila nova krScanska obema sajbolje urejena, da je slaven pogled svoje pohkvnosti inkrScanske ljubezni, ker je vse darove, katere so mu domacini ponujali, j odbil, a samo to zahteval, da se oslobode ujeti Slovani, kateri so bili krScanske vere. Kmalu se je vrnil Ciril veselo v Carigrad tcr je Sel tudi v samostan Polychromov, kakor je bil uie tudi Metod Sel. Med tern je pa zvedel Rastislav knez moravski, o torn, kar se je zgodilo pri Kazarih. Izpodbojen po izgledu KazarOY, dogovarjal se je s cesarjem Mihae-lom III., da bi se iz Carigrada poklicalo nekoliko oz-nanjevalcev evangelija ter ni tezko dosegel to, kar je hotel. Zato je pa prouzroeifa uze a tolikimi dejnuji | proslavljena krepost Cirila in Metoda, da sta bila za to poslanje na Moravsko odlofena. In ker sta potovala akozi Bolgarijo, ki je bila uze uvedena v sv. skriyuosti kristijanov, nista na nobenem kraji opustila prilike za raziirjenje vere. A na Moravskem, kjer jima je narod pri'iajal nasproti uie do meje, sprejeta sta bila z naj-veejo prijaznostjo in prazniCno radostjo. In brez od-loga prifela sta srea poducevati v kristijanskih nau-kih ter vzdigavati jih k upanju do nebe§kih darov ia to s tako mocjo in dejansko marljivostjo, daje skoro potem narod moravski sprejel krsC'ansko vero. Mnogo je k temu pripoinagalo znanje slovanskega jezika, katerega se je Ciril uie prej naucll, in veliko je poniagalo sveto pismo nove in stare zaveze, kateio je on prelozil na narodni jezik. Zato se ima slovanski narod temu raozu prav za veliko zahvaliti, ker od njega ni sprejel samo Wagodejno-sti krsCanske vere, nego tudi omiko; kajti prva sta bila Ciril in Metod, ki sta iztimila pismo,-s katerim se slovanski jezik pise in izraza, in iz tega vzroka se ne imenujeta krivicao priaetnika tega jezika. In zopet je prodria slava teh dejanj h tako od-daljenih dozcl dalje in v Rim. In ko je ukazal paptz Nikolaj I. izviatniina bratoma, naj prideta v Rim, na-potila sta se takoj tje, slusala sta ukaz, ter vzeiaso-boj ostanke sv. Klementa. Eo je to izvedel Ihdrijan II., ki je bil stopil na mesto umrlega Nikolaja, selje j z duhovenstvem in Ijudstvom slavnima gostoma z ve-| liko destjo naproti. Telo sv. Klementa, proslavljeno kmalu z velikimi Cudezi, preueseno je bilo se alove-snim sprevodom v baziliko, ki je bila postavljena ob casu Konstautina nad oCetovsko hi§o nezmagljivega mufienika. Potem pa sta Ciril in Metod porocala v navzoCnosti duhovenstva papeiu o svojem apostolstvu, v katerem sta delovala sveto in marijivo. In ker so | ju obdolzevali, da sta delovala zoper doloCbe predni- | kov in zoper posveSeoe verske obiCuje, ker jima je | pri izvr§evanji svetega obreda sMil slovanski je- J zik, zagovarjala sta svojo red tako temeljito in s ta-kimi razlogi, da je papei z vsem duhovenstv.om hvalil | ter odobril njiju delovanje Za tem sta bila oba, ko | sta izjavila katdliSko veroizpovedanje in prisegla, da hofieta zyesta ostati veri sv. Petrain rimskih papezev, od Hadrijana imenovana in posvecena za §kofa, ter | je dobilo veiiko njiju uiBencev razne stopnje svetega | posweenja v duhovne. Po bozjej previdoosti pa se je I [ zgodilo, da je Ciril v Rimu sklenil svoje zivljenje v letu 869. v dan 14. febraarija, dozorel bolj v krepo-I sti nego v starosti. Javno in slovesno, kakor riniski papezr, bil je prenesen castno v grab, kateri je Ha-drijan zase sezidal. Eer rimsko Ijudstvo ni trpelo, da bi se telo umrlega prepeljalo v Carigrad, kakor je neka sorodnica iskreno prosila, prenesen je bil k. sv. Klementu in polozen poleg njegovega pepela, kateri je Ciril toliko let z globokim spostovanjem destil, in ko so ga med slovesnim popevaojem psalmov vozili skozi mesto^ dozdevalo se je, da Rimljani svetemu mozu ne polagajo toliko a mrtvaSko nego zmagovalno slovesnostjo 2rtve nebeske Cesti. (Dalje.) Izseljevaaje v Bosno. Na§i vojaki so pomagali zasesti Bosno in Her-cegovino. Tudi na§ih delalcev je bilo ze veliko v teh dveh dezelah. Iz skuienj in popisov nase Ijudstvo f te kraje ie nekaj pozna. Tudi je bilo po nasib ca-sopisih brati, da se ljudje naseljujejo iz daljnje Nem-Cije, pa tudi z Italijanskega po teh krajih, kjer so prav za prav samo Slovani doma. SliSati je celd, da bi vlada raj§e videla naseljene Nenice nego Slovane v j teh zapnlcenih, pa drugafie rodovitnih pokrajinab. Po tern bi bilo mogoce, da bi se ti kraji celd poneniCili. j Slovani, ki -te sosede drugod dovolj poznajo, gotovo ne 2el6 takib sosesk tudi na teh najjuzniSih slovanskih tleh. Ako hoCejo tedaj Slovani Slovane imeti za sosede, morajo skrbeti, dazaCnejo obdelovati prazno in neobdelano zemljo. Znano je, da se Cehi izaeljajejo vsako \m ? velikem Stevilu v Ameriko, takd da so M cele ppkrajine v Ameriki sloyanske. Pa tudi revni Slovenci, zlasti iz nsSih gor morajo si pogostoma Kruha iskati v tujih krajih s trdim zaslui-kom. Dokler so delali pri zeleznicah, sq se izhajali]; zdaj pa je tudi tukaj vedno manj dela. Namestu da bi se raztresali na§i ljudje tje in sem daleC pa svetu, in ker se drugace vendar ni og-niti revSclni v denasnjih dneh in pri sedanjih sloveaskih razmerah, bilo bi Se vedno boljSe hoditi k so-bratom Slovanom na zasluzek. In ravno Bosna in Hercegovina niste ne predale^, in tamosnji Slovani govor6 tak jezik. da ga na§i ljudje prav dobro razu-mejo v malo tednih. Ob enem je deMna vlada za Bosno iii Hercegovino ravno zdaj razglasila pogoje za naseljevanje v teh dezelah. Pogoji pa so bistveno taki-le: 1) Ysak prisiljenec dobi drzavno podporo, da si sozida hiso, hieve in skednje, Potem dobi orodje za abdelovaoje njiv in travnikov. Paso dobi zastonj, ali se jim vec" skup odlofii en kos paSnikov. Svet se pri-seljencem posodi tako, da zadnejo Lez nekaj let vsako leto nekaj plafievati za zemljo. Veliko pa to plafllo ne bo, ker se bo plaLeval svet le po sedanji ceui, ki je jako nizka. Pa§nika ni treba kupiti, ker bodo pri-seljenci pasnike zastouj dobili, in bodo |e le iaz nekaj let zaceli nekaj najemSeine pla^evati za painike. 2) Za zidanje pohiStva dobi vsaka rodbina les zastonj. 3) Cela obcina priseljencev dobi les za zidanje cerkve in Sole zastonj. 4) Priseljenci so deset let vseh davkov prosti, te ni bil tisti svet, kamor so se nase-lili, uie prej davku pod vrzen. 5) Tudi prigiljenci, ki se zraven kmetijstva peCajo se s kako obrtnijo, so deset let davka prosti, tudi od obitnije nic ne pla« Lajo. Ce bi pa kdo svoje zeraJjisce takemu Cloveku prodal, ki ne pride v dezelo, ampak kupljeno pose-stvo v najem dajati misli, potem se tako posestvo davku podvtze. Vidi se, da so pogoji jako ugodni, in ie tudi pogtevamo, da zanaprej bodo v teh deielah kristija-nom branili in varovali pravice po na^eni avstiijskem zakoniku, je vredno, da ua§i hribovci in gorjani pre-miSljujejo to stvar. Na vsekako bili bi Slovenci vsled na§ih nasdbic v ve6i zvezi z Bosno in Hercegovino, in s casom bi tudi nase rokodelstvo bolj ozivclo, ker v imenovanih pokrajinah pogreSnjo najpotrebntSih ro-kodelskih izdelkov. Dopisi. V Kamnjah. Dne 20. septembra 1880 umri je d. g. Ivan Rejec, vikar vvDob«rdobu. Narodil ae je dne 11. avgusta 1838. v Sebreljah blizu Cerknega}; v masnika bil je posvei5en due 21. septembra 1863. Kaplanoval je v §t. Floiijanu, v Devinu, in od tain-. kaj prestavljen kot vikar k sv. Tomazu blizu Ajdov-gcuie, kjer je ostal 11 let in nekaj mesecev. Novo sluibo kot vikar v Doberdobu je le malo Casa oprav-Ijal. Bog re§il ga je hudega trpljenja in pokiical k sebi. Menil sem, da bode kdo drug, ki je rajnkega bolje poznal kot jaz, naznanil njegovo smrt in delovanje, a cakal sem zaman. Rajoki gospod je le na tihem delal — a delal je za iiarod, radi tega vreden je da, se ga spominjamo. Rajnki gospod skrbel in delal je za Slovence kljub svojej bolezni (imel je ie-lodfini krfi). Skrbel in gorece zelel je pa tudi, da bi se tudi drugi narodi naufiili nasega jezika. V ta na-men popravil in pomnoiil je: „La§ke, nemske i slo-venske pogovore" (izdal Josip Premru). Spisal jejia-dalje knjizico: „Angeljska sluiba'', dosedaj najboljSa knjiiica za na§o mladino, posebno ker je lat. tekst s slovenskimi Crkami tiskan. Bil je nadalje rajn. gosp. blagi podpiratelj §ole — sluzboval je ve6 let kot pom. uditelj — bil je skrben o6e ne le samo ufieCej mladini, marvel tudi njemu izrofienim ovCieam. Za napredek sole bil je ves vnet, udelezeval se je uc\ shodov (kr. konf.), dajal je zdrave in plodne nasvete. Pomisliti je pa, da rajni gospod za casa svojega sluibovanja ni bil nikdar zdrav — a vendar kazal se je veselega, zdra-vega — delal neumorno v svojem poklicu, skrbel za narod svoj, za mladino, bil je v obce priljubljen gospod. Kdor poznal je gospoda, temu je gotovo zal za ikodo, da nas je zapustil prcrauo. Naj nam ostauc v blagem spominu!___________ L—5. IZ Kobarida, 18. okt. (Izv. dop.) Dve besedi iraeli smo v prav kratkem Casu v Kobaridu. Prvo je priredila slavna nasa Litalnica, drugo pa kobari§ki iz ud. kandidatje in kandidatinje pod inieuom KobariSko uciteljsko osobje. Obe ste se prav povoljno izvrsili; obe ste dosegli svojpravi namen: narod razveieljevati in ob enem poducevati. V nedeljo 17. t. m. obhajali smo obletnico cerk-venemu blagoslovljenju v Kobaridu, narodov staro-davni praznik, §agro ali po naSem »sejma. Po staro-davnej Segi priredili so tudi letos na§i vrli „fantjeu narodui plbs in sicer v g. Vinklerjevi dvorani, katero so fantje sami spodobno ozaljsali z venci in raznim zelenjem. Posebno lepo so jo kincaie Klovenske tri-bojnice, katerih se ob taki priliki —- ialibog -- drugod Se pogreSftt Po dnevi so se pri lepo vbrani doniafci godbi, sukali veeinom le „fantjeu iz okolice, ki te prilike uikoli lie zamudc, proti veCeru pa so se v obilnem Steviluvdelezili domacini. To vam je bilo lepo gleda-ti radujoce se ljudstvo, in kako ne — saj BsejmK se obhaja samo jedenkrat v celem letu. V veliko Cast in veselje si Stejemo Kobaridci, da je tudi c\ g. okr. glavar povelical na§ narodni praznik se svojim pokodom. Na -ponizno vabilo vrle-ga, za narodne stvar vnetega.mladenca J. Ursica, po-niial se je na§ pred^tojnik, tcr su je tudi ou vdelezil plesu. Poniznost in vljudnost glavarjeva je nasemu ljudstvu zares zelo dopadla, in gotovo si on na ta nacm pridobi vso Cast in zaupanje na§ih tolm. hri-bovcev. Tudi na§ gosp. zupan vdelezll se je yeselice svojih sovaSCanov. Razlocka nied stanovi ni bilo, vsi jednaki, vsem je radost svetila z oblicja. Kar pa je najbolj hvale vredno je, preeej le-pa sloga med na§imi „fantiB. Oprepirn, tepezu ki so o takih prilikah zelo navadni, ni bilo ne sluba ne duba. — Mesto tega pa se je razlegal mili glas naSih krasnih narodnih pesni v tiho jasno noe, kar je veselje gotovo zdatno povecalo. Tak zmeren, naroden pies — narodna veselica — narodu im§emu ne bo v pogubo, ampak sluzil mu bode v olajsavo, vazveseljevanje. Toraj „tantje" druzih vasi, druzih okrajcv po-snemajte nase vile mladence in gotovp ae boste ota-* kih narodovih praznikih stokrat bolj veselili, gotovo se ne bo potera toliko pisalo o javnih plesih, kakor seje do zdaj z vso pravico. Vrlim kobariSkim mladeneem pa priporocam: Bodite tudi za naprej tako slozni, kajti ze star pre-govor pravi: „Sloga jadi (krepi), nesloga tlafii." Sku-Sajte, da boste vedno bolj popolui, da boste vredni s'movi uaSe majke „Slave". Zdaj v dolgih zimskih ve-cerih pa zahajajte pridno v naso fiitalnico, kjer se dobi kratkoeasj.ega berila, in kjer se goji lepo, vara tako piiljubljeno petje. To bi neizmeruo veselilo vaSega Kobaridca. Izza Svete gore, 1C. oktobra. Bral seni danes, da se trudita vzhod in zahod za so pridobiti Slovanstvo, in spomnil sem se sv. pisma: „ku§ujavee „ga je peljal na visoko goro, in mu pokazal vsa kra-nljestva zemlje, rekoc: aka se pokoleniS in me moli.s, vse to ti hocem dati." No, ce se sploh Slovanstvu tako godi, se to Se v posebuej meri pri nas v goriSkej okolici. Nemci in Italijani nas iScejo in koeejo kakor Jjubljence uegova-ti na svojih prsih, toda edi|i kot drogitirjajo pogoj sku§njavca: pokoleni se neinSCini oziroma ita-lijanScini. V dokaz temu spominjaj se, kblagovoIni bralec, da razna gosposkav Gorici misli, da tudi v cistoslo-venskih obeinah ni sposoben zupanovati, kedor ni zmo2eu ouih edino gosposkih jezikov; kajti nemSki in italijanski dopisi in okrozmce se po&ljajo tudi gorskim trdo slovenskim zupanstvom. In da bi ves svet znal, da so se vse obcine uze pokolenile izvolje-ni neinScini, je pred nekaterimi tedni „der k. k. Amtsleiter pi. M......tt zankazal vsem podloznim zu- panom „unter persoenlicher Verantworturg* v vsakej obcM na celo pribiti desko z imenom obfiine tudi v nemSkem jeziku, da se bo pred to desko odkrival vsak obcan pokvarjenemu imenu svoje vasi. Na vse to pa Nemci preganjajo sedanjo vlado in krice, da zatira nem^ino! Rojaki! ali tadi mi odgovarjamo sku§njavcem, kakor je odgovoril nag IzveliCar? ali nismo marvec Da kolenih pred njimi? NaSim bratom na Ceskem je sedanja vlada u2e mnogo narodnih pravic podelila, in zakaj nam ne? Tudi ceSki iupani so prejemali nemSke dopise ali vrftcevali so jih doticnim uradom z dostavkoai, naj blagovole doposlati tudi prestavo v Le§kem jeziku, ker zupan ni zmozen nemskega jezika in si dopisa ne upa in ga ne sme izrociti kakemu domacemu tol-mafiu, da bi ne izdal morebiti uradne skrivnosti v dopiau. Nasi 2upani morebiti niso tako varCni in skrbni, kajti dub pokojnega Dolijaka & njim ured spi pod zeleno odejo; zato se tudi slavnim gosposkam ne zdi ureduo ozitati se na tihe zelje naSega naroda. Iz Void, 17. okt. (Izv. dop.) Minolo nedeljo poslovil seje ud nas na§ dosedauji kaplan, prec. gosp. Brag. Kumar, a posedanji vikar Borjauski. Marsi-katero oko bilo je o tej priloznosti milo solzno, in Semtt li ne? Omenjeni gospod bil je skoro deset let v na§em krajn marljiv delavec v vinogradu Gospodovem, prija-zen z vsakim a ljubitelj na§e njezne mladine, up na-§e bodoCuosti, neomejeno darezljiv siromakom in to-lazoik pa zagovornik vtozue starosti. Da na§e Jjudstvo ni nehvale2uo, spriSeval nam Je osobito predveCer (13. t. m.) odhoda nepozabljene-ga gospoda, o katereoi so mu uaSi pevci milo a srCno zapeli: „Oj, kak grenek tulai ltd," la za oaSe slovo naj se2e v duhu na§a desua v desno: Bog Vam daj na va§em novem mestu vse, eesar si Vi 2ejite in mi v blagor in osrecevauje. milega nam slovenskega naroda. Eden v imenu mnogo druzih. Iz Komna 19. okt. (Izv. dop.) (Vinska letina, Sola, citaluica). Kakor fiitamo v raznih dunajskih kmetijskih iistih, slabo letino vinsko jmajo vse kro-novine avstrijske, tudi nam se rii dobro sponesla. ! Gled6 ua kolikost hiho revni in gled6 na ka-kovost §e revnisi. Dobrega kra§kega Terana se bode le malo popilo, a pod imenom „kra§ki teran* ga bode samo v Trstu gotovo vec steklo, nego ga more Kras pridelati. — Znano je, da se kraSki teran vsled posebnih ekstrativnib snovi, kojo se v njem na- i hajajo, celo za zdravilo rabi, in v marsikaterem slu- i fiaju ga zdravniki jsc'ld priporofiajo. Torej recimo v kratkem radi svoje izvrstiiosti je teran jako ceiijen. — Ker se pa muogo viua, posebno v Trstu, konsu-muje pod imenom „kra§kt teran," kar pa ni vseiej res, napotilo me je, da par besedi spregovorim z namenom braniti Last na§i ozji domoviui .oziroma na§im vinskim pridelkom. Znani so uekateri kupei, kojih imena noeemtu-kaj objaviti, kateri kupujejo na Krasu grozdje vozijo v Tret, tarn meSajo z dalmatincem ter tako spravlja-jo tuja vina v konsum z imenom naSebozje kupljice. In pa cujte I Ko bi ti gospodje kupovali res pravi kra&ki refo&k ali vsaj dobro zrelo grozdje; ali taka pa vseiej ni! Tako smo irneli priliko lotos opazovati, da so ti vozili doinu zelen »gnjed", kojega mo§t bode gotovo imel 20 o/c;) kisline; kaj hoftcte, da pride iz tacega vina ? Se ve zmeSa se z dalmatincem, naie vino da dalmatitiskcmu neko slant, in spije se vse za kra§ko. Ne raorem trditi, da je to B8leparija"; da, ravno nasprotuo umno je napravljati taka vina, ka. korJna konsumentom dopadujo, le to nas Kra§evce je-zida se taka viua z imenom kraskoga terana spravljajo v svet in ce bi res tako ne bilo, gotovo bi trzaSka gospoda ne zaliajala 11 a Kras doma^e kaplje bi v nje-nem rojstnem kraju tako ne hvalila, ne bila bi brez skrbi, da bi jo glava bolek in slednjic ne pila bi prav skoro nezinerno, kar se v Trstu ne dogaja. — Da se Cast in vedno poitena ccna ohrani naSemu 1 torami, moramo kmetovalci vse mofii napeti in odda-jttti le tacim grozdje, od kojih znamo, da z vinom poSteno ravnajo ter pod imenom „kra§ki teran" le kratsko kapljo prodajajo. — Upamo, da nas buljise le-tine osrecijo, kot so bila zadnja, zato KraSevci po-zor, Hkrbiiuo za poSteno ime na§ega pridelka, ker z imenom pada tudi cena! ltadostno pozdravili smo Komenci vest, da bode [ v Konmu Stiriroziedua'Sola. DeCki kakor deklice-ima- jo lepo priliko izobraziti se, kolikor jim bode treba, ! za svoj prihodnji knieLki ali rokodelski stan, tem bolj, ! ker imamo jako spretue uciteljske moci, od kojih se sine res mnogo prifiakovati; in Sola je danes, v redu, kakor se nikedar popred ni bila, — Tudi v Sezani je trirazrednica za eno zvezdo avancala itd. Po mojem mnenji zahvaliti se imamo gotovo gospod glavarju v Sc^ani, kateri je za razSirjenje naSih Sol vedno visokoau§no skrbel. ObCina na§a priznava nje- gov trud, zato ga je izvolilo tudi staresiustvo svojim castnim obcanom, in jutre pokloni mu krasen diplom. j Ni dovulj, ce dlovek le to zua, kar se je v 1 Soli ucil, ampak nadaljevati mora nauke za omiko z I marljivim branjem dobrih 6asopisov inknjig. Vsak po- sebe ne more narofiiti si casopisov, kolikor mu jih je treba, ampak kakor povsod, tudi v tem slucaju se drzimo pregovora: v slogi je mod 1 — Komenski ro- 1 doljubi 2ivo fiutijo potrebo nCitalnice,11 in marsikateri je sprozil misel ze, da bi se skoro osnovalo to toli- I potrebno dru§tvo. — Dolgi so zimski vefieri, dolgo- l dasni ve^krat prazniki, tako di clovek ne ve, kaj bi pocel; ali bi ne bilo najlep§e v ditalnici, naj krajSi Cas pri Citanji! — Par krajcarjev, ki bi se potroaili v ta namen, rodili bi obilen sad; zato vabim gg. ro- doljube, katerim je mar omika narodova in pa poSte- no plodno kratkocasje: na delo 1 Politifini pregled. Cesar potuje od 17. do 23. po Sleziji. V tej mejni pokrajini na severji nasega cesar-stva je Cehov in Poljakov nad polovico, pa ni-majo dozdaj he Sol, ne uradov slovanskib. Kam se godi hudo in njim skoro §e lmjse. Ce-sarja prebivalstvo te pokrajine z enako navdu-senostjo in vdanostjo sprejemlje, kakor ondan po Gali§kem in Bukovmskem. Zatirani iazapu§deni Slovani tudi tukaj imajo veliko upanje, da jim prepri&most cesarjeva utemelji boljso prihod-njost za narodni obstanek. Kakor so tuje tudi sovrazne novine omenile pomenljivost papeleve eneiklike 0 progla§enji oo-cega prazatka m. Girila m Motoda, in kakor se slovanske novine 0 tem dogodku razgovarjajo na dolgo in Siroko, ravno takd se slovanski Skofje. vi§i duhovniki, pa tudi imenitne in Jle-menite rodovine posebe zahvaljuiejo pa-pe^u za veliko dast, katero je Bovanom s pro-gla§cnjem pokazal pred svetom. Za svoj veliki shod na Dunaji hofiejo ttsta-voyerci povabiti samo svoje privr^enee, da skle-nejo toliko bolj v edinosti svoje resolueije in demonstraeije^^ proti sedanjr '-r^n Gel5 sam Sehmerling jim bojda bo pomagal s podeljenim mu predsednigtvom za ta shod. Pa tudi nemSki dijaki agitujejo in se navduSujejo za veliki krik, kateri ho6ejo zagnati iz glavnega mesta po vsej avstrijski NemCiji. Ali konservativni Neraci h< fiejo ustavakom vendar nekoliko skaliti 0060 veselje. NemSki konservativci hofiejo namrefi protestovati na posebnem shodu v Lincu, Po pravici hofiejo povdarjati, da nimajo samo ustavoverci pomijati se za zastopnik© nem- + skcga naroda. Dalra. nam, RodiCa jo cesar ob priliki nje-govega 601etnega sluzbovanja z lastnoro5nim pis-mom posebe pohvalil za neutrudno in vspeSno njegovo delovanje. Tega korenjaka politidtii nje-govi sovrazmki po takem niso se potrli na naj-visem mestu, 19. t. ni, sc«lo so se v Foiti dologaci-j e. Skupni vojni minister grof Bylandfc zahteva 8,710.978 gl. ve6 za armado nego lani. Zna-menje miru! Predsednik delegacijo je grof F, Goronini. Haymcrle je povedal, da hofio cesar sprejeti delegacijo 25. t. m. Turdija Uldinja ni §0 izrofilla. Molfiimo za danes 0 nezasli^anl slepariji! VPrizrenuna Albanskem so ubili dast-nega avstrijskega dragomana (tolmaSa). Avstrija zarad tega umora zahteva zadostenjc od Turdlje. Cudna pa mora biti zunanja politika na vzhodu, da domace in tuje novine dokazujejo, kako Slovani na Balkanu codalje bolj izguhljajo upanje v Avstrijo, katero so imcli za svojo podpornico I in zavetnico. V Kolonji (Kuln) bil je 15. okfc. velik I praznik. Ali prave navdusenosti in odkritosr6no- I sti ni bilo, ker katoliki niso se udelezevali praz- I nika, kateri je imel biti katoli&k praznik. Nem- cem ni bilo za drugo, kakor naglasati n e m § k 0 mi* Sljenje, nemsko marljivost, ncmSko bogabo- jefinost, nemsko resnost, nem&,k0 vstrajnost, n e m § k 0 delo kolonjskega doma. V taki meri I nemsko govoril je sam nemski kronprinc! Domade stvari. G. Ant. Dottori, velik posestnik v Bonkah, I dobil je plemeniti stan s pridevkom „degli Alberoni." Senvitsko cerkev obdaril je grof Samuel I Gyulai s 300 gl. za nove zvonove. Dr. Jos. Battigi pristet je odvetnikom go-I riikega mesta, katero je po takem dobila enega sve-I tovalca veS za pravdarske posle. 6. g. D. Ksav. POtcosig, fajmoSter v Bo-* I mansu, postal je castui kanouik goriSke prestolne 1 cerkve. j Veliko besedo napraviti v Trstu druStvi nE- 1 dlnostu in delalsko druStvo 30. t.m. v veliki dvorani j „Monte verde* z dobrodelnim namenom. I Jan Kapistran Jarc, drd. medicine, letoSnji j predsednik ^Slovenskega literarnega dru§tva na Du-I naji," umrl je nagloma na Dunaji vsled srene napake. Smrt ga je prehiteta, ravno ko je bil zafiel s poduC-nimi spisi po „ZvonuK delati za slov. narod. I Kranjski de^elni predsednik, g. Winkler, pri- §el je bil proSli tedea dez Idrijo, ko je ogledoval novo cerkljansko in drnge ceste, tudi vTolinin, od ko-der se je vmil cez BaCo na Kranjsko. KatoliSko-politiSkej ditalnici v Cepovanu je Castita dru2ba sv. Mohora darovala petdeset zvez-kov raznih svojih bukev. Za ta znameniti dar se iskre- 1 no zahvaljuje v imenu ftitalnice. j Cepovao, dne 18. oktobra 1880. I predsednik B. Grfia. Sz Kanala se nam pise: Vsled dopisa pred zadoje stev. „SoceH, Jz Kanalske doliue" omeniti \ moraroi 4» seje g. dopteoifc n>o4«o amotilf da j«hkaj tacega offitno objavil. Ako pa misli, da bode s tern dopisom gosposki kaj kljaboval, svetujemmu najraje dobro prevdarja oni pregovor, ki piavi: »Vsak naj pometa pred svojim pragom*. Gosposka uLe sama ve, kedaj je treba poSiljati opoaiinske Hstc. Ta kralki odgovor wno proti koncu okrajSali, ker valed nam pojasnjenih razmer menimo, dazadostuje. Ob tej prilikiprosimo Tse gg. dopisnike, da n^in porocajo samo resnicnedejafic='*«»«ost!,ne pa popa&nib vsled osob-nostt Ur. --------Ha Slapn pri Vipavi bo 27. okt. preskuSnja ˇ de2elui vino—in sadjerejski Soli. Slovstvo. TiSod in ©na noc, Za sdovensko ljudstvo pri-redil L. Haderlap. Te pravljice, katere se dobivajo v snopitih s poalnino vred po 22 kr, pri g. J. Krajcu t Noveni mcstu, tiskajo se naglo in so v kratkem Casu U priSli na svetlo 4 avczki skupno na 256 stra-neb. Zares vredao berilo mladim in starim za zim-ske vedere. Nekajo |nafirtu za prirodoslovje na srednji stopnji (?., 4,, 5. Solsko leto) Jjudske Sole. Spisal Luka Lavtar, c. kr prof, v Mariboru. Izdalo slov. uciteljsko druStvo v Ljubljani. CenaSQkr. i DruStveniki .Matice slovenske8 dobe do konca ' tega leta m I 1880 sledece knjige: 1) „Letopis% 2) »VpljIv vpijancljtvih pijae na posamni eloveSki organizes! in na clove§ko druStvo v obLe% spisal dr. Sa mec, 3) wOko in vid* s slikami, spisal prof. Znidar&e. 4) BSpoi»emea Kopitarjeva8, pri kateri sodehije vec odlidnih pisateljev. Za to spomcnieo je poslal zlasti g. Ivan Navratil veliko s podatki g. dr. Miklosifia o-bogacenega gradiva. — Za tisek dalje pripravljena je prof. „Smnanova slovenska slovmca* in pa po prof. Erjavcu po tretjem po vsem predelanem izdanji poslo-venjeni .Prirodopis Sivalstva* s 522 slikami. g. odvetniku ali notarji kot urednijsk ! vodja, pa tudi dragje kot translator v j sluzbo. DostavM tudi izpit vnekaterih finanenih } strofcsk in seznanivsi se v teku mnogih let /. ; drzavnim in dezelnim zakonstvom, dostavlja. da je razen v starejih in drugik romanskih jezikih, znanstveno in opravllstveno popolnem izurjen v slovcnskeui, nemskem, in ita-Ijanskemjcziku v besedi in pismu, kakor tudi, da ima popoino znanje furlanskega podna-redja. Ve6 se izve pri slavnem urednistvu velee. „Socee, ki postreze iz vljudnosti, za kar je to-plo naproseno bilo. Nepremakljiva zvestoba in neu-morna delalnost je in bode prosilcu sveto geslo. — Poslanica. Slavnemu mestnemu stareJinstvu v Gorici. Ko sem v dopisu iz Gorice v §t. 42. nSoLett pi-sal, „da tudi naseum stareSinstvu na§i ffVeteraniu ni6 kaj dobro ne ngajejoT" nisem vedel, da se lofii stare§instvo od municipija. Iz vsega sestavka je raz-vidno, da sem govorilsamo omunicipiji, in niestne-ga stareSinstva nisem hotel nikaUor zaliti, tern raanj, ker so v njem tndi pravi avstrijski patrioti in eastni aTeterani.tt Gori§ki munkipij pa je bil tako nesre&n v svojih manifestacijah do naSega veteranskega drustva, da se je obCicstvo med seboj in po doma&h Casopi-sih izraialo na nafein, kakor sem ga^ jaz posnel in pridel imenovanemu dopisu. Blene in vsakega Avstrijca mora veseliti, da vsled pojasnil g. mestnega zupana, katera sem pa te dm slisal, je obcinstvo krivo tolmaCilo in sodilo raz-mere med nasim municipijem iu naSim veteranskim drustvom. Po takem rad prizuavom, da sem bil posnel Iz javnih virov in glasil krivo menenje tudi o nasem municipiju. Po vsem obsojeval sem samo, in moram obsoje-vati pouli5nja§ko obna^anje, ki se h skrivnih rok ob prilikah patrijotifnih izjav prikazuje marsikdaj tudi v naSem goriskem mestu, in prepriCan sem, da tudi vsi, lojalni Italijani na§ega mesta obsojujejo taka po^etja, ki mestu in prebivalcem neLast in §kodo delajo tudi na znnaj. Vidi se tedaj iz vsega mojega dopisa, da meni nikdar ni priSIo na misel mestnega stareSinstva, Italijanov ali koga zaliti, ker sem hotel samo svojo vnetost pokazati za vredno in ca§tno patrijotiSno stvar, za katero so se prebivalci goriske pokrajine tako le-po izkazali na prazuik nasih veteranov. V Gorici, 22. oktobra 1880. Ferdinand Candutti premestil je svojo pisarnico v 1. nadstropje hi§. st. 2 na Travniku. Oznanilo in vljudiia proSnja. Visje izSolan in omikan, vrhu tega tudi v opravilstvu popolnem izurjen, zdrav in dvrst 40 letnik, ki je deloval med drugim osem let tudi kot vbcinski tajnik, zeli stopiti pri kakem Skoro zastonj! Veliko zalogo na nic prisle vellkt* tovarne za britaitUa-srebro, prodnja oskrbnistvo skupnegii blaga zaradi iloI^.nega poplacevanja in zaradi popolntga treb-Ijenja proatorov _ SMT za 75 od sto pod cenitvijo, -5HJ tedaj sk^ro zastonj. Za gl. (>.Tf>, tedaj komaj polo-viee tega, kar je deto stalo, d«l»iv« ho izv*r.Ht;iio sledece pomizje iz britanija-srebra, ki je Stalo prej 30 gill., in smo porok za 25 let, da ostane v.sak komad zme-rou» bel. 6 nainizuih nozev r. ixrrstno jekleno ostrino, -— 6 Vilic, in pravega angles, britanija-srebra. ¦— 0 teSkili zlic za jcdi i/ britanija-srebra, - 6 jako finih zlic za kavo iz britanija-srebra, —¦ 1 te*ki zajentalev za jw-ho i?. britanijti-srebra, — 1 teSki zajemalcc za mleko iz britanija-srebra, — 6 podstavkov lino ciztlovanih, — 6 poilno/nikov iz prav dobroga britanija-srebra, — 3 Iepi te&ki kozai'icki za jaca, — 3 krasni prav fini slaUkoriiiki, — I izvratni solnjak ali poprnjak, ~ 1 fajili cediluik, prav line sorte, — 2 kranna soban-ska nanilzna svefniksi, — 2 prav finu nlatmstrnuHtn. nastavVa za sveiitike. 50 komad. Vsoh tukaj navedenili prukraMttili 50 konnd UJIr'stane skupno gld. «.70 "WSi Nurocbo izvrsujeta po povzetji ali proti poailjatvi donara, dokler je kaj blaga v znlegi, goapodit Wien I, Elisabethstrasse 6. |H^ Na stotinc zalivalnili in pripoznitnili pisera je na ja^ii pregled v nasem bureau. Pri narocbah zadostuje napis: BLAU & KANN, WIEN. pilcpsij a. JBozjast, krCe, tudi v prav hudih pri-|merihr ozdravljani jaz v najkrajsem casu po samo meni lastni in vedno vspesni metodi tudi pismeno. Specijalni zdravnik dr. Helmsen v Berolinu N. W. Louisen-Strasse 32. Na stotine s5e ozdravii. Mlatilnice na stifte in na stebre, z naprave za slarao stresati, z regetom in snazilnim aparatom, na lesenih nogah, sicer pa iz zeleza, z uajnovej§imi popravami, se dobodo dober kup. Tudi imamo tridre (trieure za gospodarje in mlinarje, in rezaniee za z noge pritiskati. To po§Hjamo do Dunaja franco. Narisane podobe zastonj. Kcejo se dobri agenti. Ph. Mayfarth et Co., tovarna za stroje v Franlcobrodu (FrankfVrt a. M.) in na Dunaji, v mestnem magazinu, (Stadtlagerhaus.) Priporocam se najtoplejge za napravo ven-cev iz ravno utrganih, kakor subih cvetic. Po-slednje so sosebno vredne priporocila zarad traj-nosti in labke razposiljatve. Narofiila naj se mi blagovoljno po§iljajo v vrt grofinje Coronini ali pa na moje stanovanje, Via ponte nuovo 16. S posebnim spoitovanjem E. Fischer umetni in kapSijski vrtnar. Na podlogi razsodbe v. c. k. dez. zdravni-§kega sveta od v. e. k. namestnistva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodee izvrsten pripomocek zoper vse zelcdecne bo!e2ni posobno pa se sponaSa pri neteCtiosti, ^elodefini slabo-sti, slabotltScciin dihu, ke-ilar ilovcka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize alt vjcda, pri zelodocncm kataru, zgagi ali rezalci, ee se nareja pesek ali ka$a, pri pteobilnosti slin, zlaten-ci, pri Htudu in metanji, glavobolu, prihajaJoCem od 2elodca, ^elodoenein krcu, pri zaprtem zivotu, piena-sitenosti bodi z jedmi ali pijacasjii, '\>r> glilah, vrunCuih, jeternih ali ho- njoroidaluih bolestih. Vsaka sfefclMiica stane s podukom o rabi 35 kr, (ilavna zaloga za Gorico pri gospodu le- kcmiif-arju A. pi. Giroucoli v Gorici, blizo »trel» ki.mu. Geutralna zaloga za raxpoStljanje : Apofhekc zhtii heiligcn Schutzcngel dus Carl Brady, Kreni- sior, Maehreu. fisocinnnoe. hwpiiijgMiiitl, Bolj UratkoLiiHnih in luikavnili povoati ni kmulo, Liliitr Tisofi in ena noc; dokaz tomu, tin ho jih uzu hIioi'o v,«i uarodi v avojo litoraturo sprejeli. Vsak nioHcc izhajata dva tnopiea v li&ncm zavitku po VA strain in «no podo-bo. Vko kiijigc budo obse-galo kakili'4'0 Btiopieev. CV'Tin snopiOu 20 In-., po post! 22 kr. Alionujc so prizaloiniku J. Krajccu v Novomestu. pa tudi po vseh bukvarnah.— Dobivnjo so tudi gpisi mim shu.< Doziiaj izala 2 zvezka. Ce-na zvezku, posebno liLno vez. 70, trdo 40,mohko 30 kr. Br. 451. e. S. D. V ovem skolskem kotaru izpraznjena su sliede(5a ueiteljska mjesta: 1. u Podgradu (ill. Castelnuovo) III. vrsti, 2. u Materiji III. vrsti sa slovenskim ucnim jezikom, — 3. u Eukavcu III. vrsti, 4. u Kastvu mjesto poducitelja sa brvatskim ucnim jezikom; zatim mjesta ueiteljiee III. vrsti i to: 1. u Kastvu, 2. u Lovrani sa brvatskim ucnim jezikom, — 3. u Jelianah sa slovenskim ucnim jezikom. Uz sposobnost hrvatskog jezika za mjesto ueiteljiee u Lovrani zahtjeva se takodjer i znanje talijanskog, — a za Kastav i Rukavae zelilo bi se i poznavanje zadnjeg pomenutog jezika. Sa onima sluzbami sdruzeni su dohodci u-stanovljeni zem. zak. za Istru 3. novembra 1874 br. 30, odnosno 10. decembra 1878. Katjecatelji i natjecateljice za pomenuta mjesta iinadu sa dokaznicami poduperte svoje molbenice, ako su jurve u sluzbi, tragom pred-postavljene si oblasti, ako nisu, upravno najdulje do Log novembra t. g. ovome • c. k. kotarsko-skolskome ujecu odaslati. C. E. KOTARSKO SlCOLSKO UJECE Volosko, dne 7.*okt. 1880. Mavatelj in odgovorni nrednik; J02EF ZEL—Tiska: ffHilarijanska tiskarna* y Crorici,