fJMMliTniZ droga nam glas številka 5 glasilo skupine Droga maj 2002 Kakor si boš postlal, tako boš spal. (Ljudski pregovor) V zadnjem času veliko slišimo in čitamo o različnih oblikah dodatnih zavarovanj, zlasti o pokojninskem. Vendar pa je opaziti, da so ljudje premalo pozorni na vsebino takih besedil. Čeprav tudi delodajalci obveščajo svoje zaposlene o tem, kaj je zanje dobro oziroma najbolje, še zmeraj naletimo na dosti nepoučenih ali celo brezbrižnih. Iz pogovora z nekaterimi je moč sklepati, da ljudje včasih besedila sploh ne razumejo ali pa ga razumejo narobe. Uradni jezik mnogim dela težave, pa zato v vsakem vabilu k dodatnemu zavarovanju vidijo past, ki jo je nastavila država, da bi izmamila kar največ denarja iz žepov zaposlenih. Čas hitro mineva. Te besede pogosto vpletamo v pogovore. Morda so postale že kar preveč domače in vsakdanje, da bi zaznali njihovo resničnost. Saj ne, da bi nas morale prestrašiti! Čas in minevanje sta pač del našega obstoja; če koga zaradi tega preganja tesnoba ali celo pesimizem, mu poti ne bodo prav lahke. Toda biti moramo pač pripravljeni. Če za nedeljski obisk sorodnikov pravočasno nakupimo hrane in če se za tehnični pregled avtomobila dogovorimo z mehanikom, potem moramo toliko več skrbi posvetiti svoji prihodnosti. Leta službe ne prinašajo samo mnogo odgovornosti do dela in družine: presenečajo tudi z nepredvidenimi dogodki, ki niso zmeraj najbolj zaželjen in ako pa nas pri vsem tem začne težiti še skrb zaradi iztekajoče se delovne dobe, je do hromeče tesnobe, ki nas ovira pri delu in v stikih z ljudmi, le še korak. Čas upokojitve je lahko zelo živahno in dejavno obdobje. Prinaša zadovoljstvo nad vsem, kar smo storili dobrega in koristnega - bodisi doma ali v službi, predvsem prinaša dovolj priložnosti, da se posvetimo stvarem, za katere v letih zaposlitve ni bilo časa. Istočasno pa nekako nimamo več dovolj moči, da bi dobro prenašali nekatere skrbi. Ena od teh je denar. Že res, da denar ni pogoj za srečo; verjemite pa, da v poznih letih, ko ljudje na videz majhne težave (na primer obisk oddaljenega zdravnika) doživljajo kot velika bremena, reši marsikatero stisko. Pametno je torej, da si ga zagotovimo v letih, ko smo še polni moči in podjetnosti. Sonja Požar LETNO POROČILO Letno poročilo O doseženih poslovnih rezultatih Droge v letu 2001 smo poročali že v marčnem glasilu, zato vas tokrat seznanjamo le z izdelavo letnega poročila Droge za leto 2001, njegovim namenom in vsebino le-tega oziroma s posameznimi sklopi informacij, ki jih poročilo vključuje. f N VI RO N M C N T ■ THA T'S ALI. OF Izdelava letnega poročila je obvezujoča za vse družbe, kar zapoveduje Zakon o gospodarskih družbah. To obveznost nalaga tudi podjetnikom, katerih podjetje ustreza merilom za srednje in velike družbe. Omenjeni zakon določa tudi obveznost uporabe Slovenskih računovodskih standardov, obveznost revidiranja računovodskih podatkov, obveznost konsolidacije in obveznost za predložitev letnih poročil posameznim institucijam ter roke za predložitev. Letno poročilo pa je lahko tudi zelo koristno! Vodstvu podjetja (upravi) daje priložnost, da komunicira z lastniki podjetja o vseh pomembnih dogodkih, ki so se zgodili v preteklem letu in o tistih, ki se še bodo zgodili v bližnji prihodnosti, delavcem razloži priložnosti in nevarnosti, ki jih ima podjetje, sodelavce spodbuja k varčevanju in razvoju in pove kupcem, kakšne prednosti ima naše podjetje. Z njim lahko privabimo bodoče investitorje ali seznanimo upnike s premože-njsko-finančnim stanjem podjetja. Letno poročilo, ki ima omenjene funkcije, je torej namenjeno širši javnosti: lastnikom, vodstvu, delavcem, bankam, državi, občini, kupcem, dobaviteljem, celo konkurenci. Vse informacije v njem pa morajo biti popolne, nedvoumne in resnične ter predstavljene tako, da jih bodo bralci razumeli. Takšno letno poročilo smo v Drogi, kot že vrsto let prej, sestavili tudi letos. Od predhodnih se razlikuje predvsem po prilogi k letnemu poslovnemu poročilu - okoljevarstveno letno poročilo “OKOLJE SMO VSI”. To poročilo je namenoma izločeno iz rednega letnega poročila in pripravljeno posebej, ker smo s tem želeli poudariti področje varovanja okolja, ki mu v Drogi posvečamo čedalje več pozornosti, kar je nenazadnje potrdil prejem certifikata ISO 14001. Tudi z oblikovnega vidika je letošnje poročilo nekoliko drugačno, saj je bila kot osnovna barva letnega poročila izbrana modra barva, ki se LETNO POROČILO prepleta z raznimi vodnimi oz. morskimi motivi, kar daje poročilu nedvomno velik “val svežine”. Vsebinsko je letno poročilo sestavljeno iz kratkega uvodnega dela (strnjeni povzetki o poslovanju), ki mu sledita poslovni del in računovodski oziroma splošni in obvezni del. Vsebina znotraj omenjenih treh sklopov si sledi po logičnemu zaporedju glede na posamezne poslovne celote: Uvodni del: Poudarki o poslovanju v letu 2001, Kratka uvodna predstavitev podjetja, Poročilo predsed- nika uprave, Poročilo predsednika nadzornega sveta. Poslovno poročilo: Temeljne poslovne usmeritve Droge do leta 2005, Prodaja, Marketing, Družbena odgovornost, Analiza upravljanja družbe, Zaposleni, Kupci, Dobavitelji, Delničarji, Naložbe, Raziskave in razvoj, Kakovost, Inovativna dejavnost, Okoljevarstveno delovanje, Načrti, Skupina Droga. Računovodsko poročilo: Pojasnila k računovodskim izkazom, Bilanca stanja, Izkaz uspeha, Izkaz finančnih tokov, Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom, Revizorsko mnenje, Organizacija in organizacijska struktura, Osnovni podatki o družbi. Prispevku je priložen videz zunanjih in ene izmed notranjih platnic letnega poročila za leto 2001. Z njegovo vsebino pa se lahko natančneje seznanite na sedežu družbe v tajništvu direktorja uprave, kjer je dostopno vsakomur. Ogledate pa si ga lahko tudi na spletnih straneh Droge. Tjaša Brkič Ji i| II I* P ji II ■! II II M !| M ! H 'I j ii I1 J| ii !i ' T Inttintl tudltt Iht btik pu/potr of mtrmtl tudin n to chtck conformit/ ot tht tnmronmmttl noufmMl wilh ihr rtquirrmmli ol tht ISO 14001 At t rult lhry art prt tur mrd togrthrt trith tir dhi ol Ihr iyifem ol qutllty lontrol. Audio trt eonvdrrtd ti tn ittrctlvt lool tor contmutl knpm/rmmt. tnd tboor til tor Ihr mhtngt of cprnurn tuptritntri tnd tpprotchn Mwwi Ihr tuditrd tnd tht tudrton In tha yrtr nor tucrtrdrd m riltbliihmg compultr uipport tor htrrntl rudrt\ rthuh wti ttttthrd to tupport tor mtntging iyittm docummtttlon tlrrtdy Mttbbihrd In Ihr yttr 2000 II mtblri Itlttr imuMvi, grtttrr trtmptrmcy tnd rttkmno/ Ol mttrntl tudtft Onr pouhvr rnvkonnvnttl tttr<1Ii undoubtrdt) tho Ihr rtdudlon ot otfkr ft•#«• hm ter potipamo peteriiljem In listi vodi H' krck'. Nato solato okrasimo k' / jajčnimi minami. * poleg predstavitve blagovne znamke Maestro in s tem naših začimb ponujala recepte za pripravo 24 različnih jedi, ki bodo prikazane s privlačnimi fotografijami. K vsaki jedi smo poleg izračuna energijskih vrednosti dodali še nasvet za uporabo začimb. K sodelovanju smo MARKETINŠKE AKTIVNOSTI pritegnili tudi enologe KZ Goriška brda, ki nam svetujejo izbiro vin k določeni jedi. ZAČ INKA Oglaševanje na TV V aprilu je bil na vseh treh televizijskih postajah predvajan lani zasnovan TV- spot za blagovno znamko Začinka. Oglaševanje na TV je bilo ob oglaševanju v tisku uvod v spomladanski del kampanje. Oglaševanje v tiskanih medijih V tiskanih medijih smo blagovno znamko Začinka oglaševali v marcu in aprilu. Oglasi so bili polstranski in so ponujali različne recepte za pripravo jedi s to mešanico začimb. Poskrbeli smo tudi za lepljenje 15-gramskega vzorca Začinke v reviji Ona. Drugi del akcije z novimi recepti bomo ponovili v septembru in v oktobru. Letaki z vzorčki 15-gramske Začinke Letaki, na katerih bo pritrjen 15-gramski vzorček Začinke, bodo na zadnji strani ponujali več nasvetov, kje vse jo lahko uporabimo. Pripravljeni bodo za izvedbo različnih promocijskih aktivnosti in akcij v trgovskih sistemih. Povzetek pripravila Majda Vlačič BZ ZLATO POLJE Kjer mavrica svoj lok spusti, tam je Zlato polje Televizijsko oglaševanje Konec maja se končuje prvi val oglaševanja na televiziji z novim TV-spotom Mavrica, ki s čustveno sestavino (otrokom, naravo, domačo kuhinjo) sporoča širino blagovne znamke Zlato polje, ki je še vedno najbolj prepoznavna kot znamka riža. V ta namen je pripravljenih več različic TV-spota, saj je izdelkov preprosto preveč, zato se jih v krajših spotih prikazuje po skupinah: • kaše, • polenta, • riž (glavni predstavniki, prikaz izdelkov v nekoliko bolj eksotični različici (pred nogometnim prvenstvom na Daljnem vzhodu), • riž in rižote. Oglaševalo se je tudi na nekaterih lokalnih TV-postajah na severovzhodnem koncu Slovenije, na programu RTS v Mariboru in na VTV v Velenju. V njihovih televizijskih programih so tudi predstavljali nagradno igro za otroke Mavrica, kjer smo mlade povabili k ustvarjanju iz odpadne embalaže. Povedati moram, da smo do 15. maja, ko se je igra končala, prejeli kar nekaj čudovitih umetnin, narejenih tako iz embalaže kot iz njene vsebine. Pripravljena bo televizijska reportaža o zaključku nagradne igre in o PC Zlato polje in bo objavljena na lokalnih televizijskih postajah (RTS in VTV ter nekaterih drugih). Pripravili smo tudi razstavo najlepših mavric (lepljenk embalaže), ki bodo nekaj časa krasile vhod upravne stavbe v Izoli. Radijsko oglaševanje Posnetih je pet radijskih reklam za različne skupine izdelkov: riž, polento, kaše, žgance in žitarice za zajtrk. Del napevov je priredba slovenskih narodnih in jih prepeva oktet; vrtijo ZAČINKA rMA€ STROl % Pl zdravo z naravo Ana Medic, Črnomelj, 6 let MARKETINŠKE AKTIVNOSTI Nataša jeršinovič, Vrhnika, 10 let se in se bodo vrteli na vrsti radijskih postaj (Slo 1, Ognjišče, Radio Sora, več postaj v severovzhodni regiji...) Na nekaterih postajah bodo vsaj občasno tudi prebirali recepte za jedi Zlato polje (in Maestro). Najbolj zanimivi radijski sporočili sta: “S’m z Rib’nce Urban, polento jem vsak dan, jest brihtne sem glavje, sej polenta zdrava je. Le tulku vam povejm, de ZLATO POLJE jem, sej polente buljše nej, ne lajti ne dr’gej. ” Že DESETLETJA nepogrešljiva v vsakem gospodinjstvu - Polenta ZLATO POLJE. “KOL’KOR ZRNC TOL’KO LET BOG NAM DAj NA SVET’ ŽIVET’. NAJ BO STARA AL’ PA MLADA, ZLATO POLJE KUHA RADA. TUD’ KDOR SLABŠE KUHAT’ ZNA, GA ZLATO POLJE NE IZDA. ’’ ZA VSE OKUSE IN ZA VSAKO PRILOŽNOST. RIŽ ZLATO POLJE. Oglaševanje v tisku Letos bo manj intenzivno, saj je več poudarka na radiu in TV, pripravljenih pa je 15 zanimivih jedi za vse skupine izdelkov Zlato polje. Nadaljevala se bo predstavitev jedi Maestro in Zlato polje v Delovi prilogi Ona. Nagradne igre: Poleti se pripravlja nagradna igra za rižote, s katero želimo spodbuditi potrošnike k nakupu; koliko pa jih bodo kasneje kupovali, je odvisno predvsem od njihovega okusa. Tjaša Ulčar - Jesih Bajc Anja, Leskovec pri Krškem, 7 let MARKETINŠKE AKTIVNOSTI Pašteta ARGETA ali zgodba o dobri strani kruha Letošnje leto je za blagovno znamko na nek način prelomno, saj smo v sodelovanju z novo oglaševalsko agencijo Publicis iz Šenčurja oblikovali dolgoročnejšo oglaševalsko komunikacijo za repozicioniranje BZ Argeta za domači in izvozne trge. Pri oblikovanju oglaševalske strategije smo izhajali iz dosedanjih oglaševalskih aktivnosti, trenutne pozicije, ki jo ima Argeta po posameznih trgih, in dolgoročnih ciljev, ki smo si jih zastaviti po posameznih strateških trgih, in je oblikovana tako, da: • jo je mogoče brez negativnih konotacij lansirati na vse strateške trge za Argeto, • predstavlja nadgradnjo dosedanjim marketinškim aktivnostim in • daje blagovni znamki neko emocionalno vrednost (prijetna stran kruha, prijetna stran življenja). Osnovna ideja je povezati Argeto s prijetnimi platmi življenja. “Vedno glej na svetlo stran življenja,” poje znan napev v filmu Life of a Brain angleškega komika, enega izmed članov skupine z otoka - Monthy python’s. Na agenciji Publicis so se spraševali, katere so tiste dobre strani v primeru Argete. Navsezadnje gre “samo” za pašteto, ki jo namažemo na kruh in brezskrbno pojemo. Brez neke filozofije, bi lahko rekli. Kaj je torej dobra stran tega? Dobra stran kruha s pašteto je tista namazana, seveda. Gre torej za zgodbo o kruhu, ki hrepeni po Argeti. Trenutek, ko se razmaže po njegovi površini, predstavlja za kruh največji užitek. Brez paštete je vendar kruh samo suh kruh; in nič drugega. Toda če ga oplemenitimo z Argeto, je to čisto nekaj drugega. Zato so v oglaševalski kampanji različne vrste kruha stopile v vrsto in so pripravljene čakati, čakati,... vrste kruha za Argeto...so vse daljše, saj predstavlja Argeta priljubljen okus, ki naredi obrok, prigrizek boljši in trenutek uživanja v hrani resnično dober. Podpis, pozicijski slogan Argete je “dobra stran kruha”. Oglaševalska kampanja bo na vseh trgih potekala v tem letu v dveh obdobjih: • prva, pomladanska kampanja: maja, junija • druga, jesenska kampanja: septembra, oktobra Naj vam na kratko predstavim, kako bo potekala medijska podpora v različnih medijih v času pomladanske kampanje. Za oglaševanje na TELEVIZIJI (POP TV in KANAL A) je pripravljen oglas, ki temelji na računalniški 3D animaciji, skozi katero Argeta pridobiva duhovit, optimističen, zabaven ton in osebnost. Da bi dosegli pozitiven, optimističen ton, so v agenciji za glasbeno podlago izbrali na začetku omenjeno pesem, katere požvižga-vanje pozna praktično vsak. Oglaševanje na TV se je pričelo v drugi polovici maja in bo trajalo predvidoma en mesec. Kako kruhki doživljajo vrsto in se “grebejo” za Argeto, bomo slišali tudi na RADIJSKEM SPOTU, ki ga bomo vrteli predvsem na lokalnih radijskih postajah in nekaj tudi na Valu 202, ki ima nacionalno pokritost. Oglaševanje na radiu bo potekalo od konca maja do sredine junija. Kampanja bo podprta tudi z oglaševanjem celostranskih in četr-tinskih oglasov v TISKU (časopisih in revijah, ki pokrivajo našo ciljno skupino: v Jani, Oni, Vikend magazinu, Pilotu, Večeru, Primorskih novicah, Nedeljskem dnevniku) in na OBCESTNIH PLAKATIH (billboard-ih), ki bodo na nekaterih lokacijah dvojni -s tem bo vrsta kruhov, ki čakajo na Argeto, še bolj vidna. Komunikacijske elemente kampanje smo zaokrožili z OPREMO PRODAJNIH MEST, kjer se bodo (kjer bo to omogočeno) pri prodajnih policah pojavljale prepoznavne nalepke “vrste kruha za Argeto”, obešanke nad prodajnimi policami, letaki in plakati. Prodajno mesto bomo popestrili z izvajanjem degustacij, kjer se bodo potrošniki lahko prepričali o vrhunski kakovosti in okusu vseh paštet Argeta. Za piko na i pa smo izdali še Vrste kruha za Argeto Vrste kruha za Argeto taM b|Muw^MUM|UimM|uliwm, ki« Mm Miki Muh • imama* Ni nu^nt la i m mm iioetee W 4M k vnupM MARKETINŠKE AKTIVNOSTI knjižico z recepti, ki bo marsikoga presenetila. S pripravo Argete na enostaven in izviren način lahko prijetno presenetimo in pogostimo prijatelje. Časi, ko smo si pašteto le namazali na kruh, so očitno mimo. Pa dober tek! Kako je nastajala zgodba o vrsti kruha za Argeto smo povprašali tudi “odgovorne” v oglaševalski agenciji Publicis iz Šenčurja. Več o tem v naslednji številki. Pri elementih komunikacije na prodajnem mestu je zakonodaja na izvoznih trgih, predvsem v državah bivše YU, bolj liberalna in pušča nekoliko bolj odprte roke. Jana Alič DROGA Pašteta Argeta ali... Akcije tržnega komuniciranja za Argeto bodo istočasno (maj-junij in sep-tember-oktober) in seveda prevedene, potekale na trgih povezanih podjetij. Namen akcij je, prav tako kot v Sloveniji, repozicioniranje izdelka; z njimi želimo opozoriti na svetlo stran življenja. V sklopu oglaševalske akcije na bosanskem tržišču poteka akcijska prodaja skupinskega pakiranja Argete - štiri za ceno treh - v katero so vključeni vsi štirje okusi paštete. Na Kosovem, kjer smo začeli s ponudbo celotnega programa Argeta paštet že na začetku leta, nepretrgoma potekajo degustacije na primerno opremljenih prodajnih mestih. Degustacije spremljajo nagradne igre, celotno dogajanje pa je tudi medijsko podprto. Podobne akcije potekajo v Makedoniji. Tu smo tudi podpisali pogodbo o sodelovanju s Košarkaškim klubom Skopje, ki nas bo predstavljal na vseh svojih tekmah, saj smo ga primerno opremili z nekaterimi športnimi rekviziti in dresi z napisi Argeta. Majda Vlačič Prijazna dekleta v rdečih telovnik z napisom “Droga" na hrbtu vabijo in privabijo na pokušino. V Drogi kot eni od vodilnih družb za proizvodnjo prehrambenih izdelkov, posvečamo degustacijam posebno pozornost, Zavedamo se, da naše prepričanje v poslanstvo Droge - to je slediti in usmerjati prehrambene navade in zagotavljati vaarno in okusno hrano v zadovoljstvo potrošnikov, še zdaleč ni dovolj. Da bo potrošnik zadovoljen, ga moramo v prvi vrsti poznati in razumeti njegova hotenja in iz tega izhajajoče potrebe. Izdelke, ki jih razvijamo, moramo prilagoditi okusu in željam končnega porabnika - kar smo pravzaprav mi vsi. Degustacije so prav zato še kako pomembne in jih je kot take potrebno skrbno načrtovati. A.V. BORZNI KOMENTAR KADROVSKE NOVICE LEPO JE BITI DELNIČAR... ... PID-ov, saj je bil borzni trg aprila in v začetku maja izrazito naklonjen predvsem lastnikom delnic raznih PID-ov in njihovih holdinških naslednikov, ki so s svojo potrpežljivostjo uspeli preživeti čas polnjenja privatizacijske vrzeli in so sedaj končno prišli do zaslužene nagrade. Indeks PIX je namreč v zadnjem mesecu dni zrasel za visokih 23,7%, medtem ko so delnice, vključene v indeks SBI, predvsem utrjevale dosežene rekordne tečajne pozicije in zrasle za zmernih 5,8%. Vzroke za tako intenzivno rast indeksa PIX gre iskati na eni strani v časovnem zamiku rasti indeksa PIX za rastjo indeksa SBI, na drugi strani pa se je treba zavedati, da je proces konsolidacije lastništva PID-ov trenutno v svojem najobčutljivejšem obdobju ter da so bile pred samo rastjo tržne cene PID-ov znatno pod vrednostjo premoženja na delnico PID-ov. Vendar pri tem ne gre pozabiti, da so delnice PID-ov po svoji vsebini posebne oblike delnic ter da je investiranje v delnice PID-ov povezano z večjo stopnjo negotovosti in večjim številom različnih tveganj kot velja to za investiranje v delnice slovenskih paradnih konj, ki pa jih je zaradi prevzemov iz dneva v dan manj. Pri vsej tej doseženi rasti in papirnih dobičkih pa ne gre spregledati, da je v preteklem mesecu končno ugledal luč dneva predlog sprememb Zakona o dohodnini glede obdavčitve kapitalskih dobičkov. Predlagatelj tako predlaga skrajšanje roka za obdavčitev kapitalskih dobičkov iz 3 na 1 leto, pri čemer bi skrajšan rok 1 leta veljal zgolj za investiranje v delnice v borzni kotaciji, ki bodo kupljene po 1.1.2003. In ker nas 1. maja iz spanja niso zbudile le tradicionalne budnice, ampak tudi ponovno znižanje bančnih pasivnih (depozitnih) obrestnih mer, se za prihodnost borznih tečajev ne gre pretirano bati. Pravzaprav bančniki še nikoli niso naredili toliko dobrega trgu kapitala, kot ravno z zniževanjem svojih pasivnih obrestnih mer. Od kod ta njihov nenadni altruizem, pa je že druga zgodba. A ker današnji svet ni več primeren za neustrašni optimizem, omenimo še, da cena črnega zlata, ki neposredno in posredno pomembno vpliva na velikost naše inflacije (in praznost naših žepov), še vedno ostaja domena vojaško razpoloženega Bližnjega vzhoda ter da prihajajoče svetovno nogometno prvenstvo svetovni boj proti terorizmu zopet postavlja na preskušnjo. Za konec še kratko o tečaju delnice DROGE, ki se v tem času ni bistveno spremenil in se še vedno trdno drži na ravni okoli 60.000 SIT, saj tečaj poleg splošnega pozitivnega razpoloženja na borzi dodatno utrjuje tudi napovedana dividenda v višini 1.755 SIT bruto. O dividendi bo dokončno odločila skupščina dne 31.5., do dividende pa boste upravičeni vsi tisti, ki boste lastniki delnic na dan 6.junij, do konca junija pa jo boste lahko tudi že otipali na svojih računih. Uroš Janževič, finančni analitik PFC Interfin Koper ZAPOSLENOST V APRILU 2002 V matičnem podjetju je bilo na dan 30.4.2002 zaposlenih 627 delavcev, od tega 302 moška in 325 žensk. Prihodi delavcev: V marcu smo sprejeli 2 sodelavca za določen čas in 1 sodelavca za nedoločen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v marcu prenehalo 4 sodelavcem. Razlogi prenehanja so bili potek delovnega razmerja za določen čas ter prenehanje delovnega razmerja kot presežek. V Droginih podjetjih v tujini je bilo na dan 30.4.2002 zaposlenih 149 delavcev in sicer: DROGA d.0.0. BUJE - 26 zaposlenih DROGA d.0.0. SARAJEVO -19 zaposlenih DROGA d.0.0. SKOPJE -15 zaposlenih DROGA d.0.0. PRIŠTINA -12 zaposlenih D.O.O. DROGA BEOGRAD -14 zaposlenih DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA - 9 zaposlenih SANDRI S.p.A. ITALIJA - 31 zaposlenih AGRO - IMPEX DROGA PORTOROŽ D.O.O.E.L. Uvoz - izvoz SKOPJE - 23 zaposlenih V MAJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 10 - letniki Elena Ujčič iz PC Zlato polje 20 - letniki Mirjana ŽUPANOVIČ iz PC Nova tovarna Ljubo SUŠELJ iz PC Nova tovarna NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 2. točke 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. PRAVICE - OBVEZNOSTI - ODGOVORNOSTI Zakon o delovnih razmejih je sprejel Državni zbor RS je dne 24.4.2002 sprejel Zakon o delovnih razmerjih. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS 15.5. in bo začel veljati 1. januarja 2003. Postopek strokovnih priprav in samega sprejemanja novega zakona je bil dolg, saj je trajal skoraj 8 let. Pomembno je, da so socialni partnerji (predstavniki sindikata, delodajalcev in vlade) s podpisom izjave konec preteklega leta potrdili medsebojno uskladitev besedila predloga zakona, zato je konsenz med njimi velik dosežek. Novi Zakon o delovnih razmerjih je torej tu. Razdeljen je na 10 poglavij in vsebuje 246 členov. Med najpomembnejša in najobsežnejša poglavja prav gotovo sodita II. in III. poglavje, ki urejata pogodbo o zaposlitvi in pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. V splošnih določbah Zakona najdemo določbe o namenu in uporabi zakona, definicije delovnega razmerja, delavca in delodajalca, splošno določbo glede prepovedi diskriminacije ter določbo, ki se nanaša na splošne akte delodajalca. Osrednji obravnavani institut je seveda pogodba o zaposlitvi, njene obvezne sestavine, možne posebnosti in pa pravice in obveznosti strank na podlagi sklenjene pogodbe. Posebej je treba opozoriti na načelo, ki izhaja iz splošnih določb k temu poglavju, da se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smi- selno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, seveda v kolikor niso s samim zakonom ta vprašanja izrecno drugače urejena. Pomembne so novosti, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi (redna in izredna odpoved). V primerjavi z ZDR so se spremenili tudi odpovedni roki in odpravnine, ki so tesneje povezani z delovno dobo pri konkretnem delodajalcu. Polni delovni čas po novem ne sme biti daljši od 40 ur na teden, spremenjeno je tudi trajanje dopusta, saj ima delavec po novem pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta. Z uveljavitvijo dvostranskosti delovnega razmerja je dobila precej drugačen značaj tudi disciplinska odgovornost. Hujše kršitve delovnih obveznosti v novem sistemu pomenijo kršitev pogodbenih obveznosti, ki ima lahko za posledico odpoved pogodbe. Četrto poglavje je namenjeno varstvu nekaterih kategorij delavcev. Zakon posebej obravnava varstvo delavk zaradi nosečnosti, posebno varstvo v primeru starševstva (pravice, povezane s posebnimi oblikami starševskega dopusta -porodniškim dopustom, očetovskim dopustom, dopustom za nego in varstvo otroka in posvojiteljskim dopustom so urejene z novim zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih). V tem poglavju je urejeno tudi varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter varstvo invalidov in starejših delavcev, kamor sodijo delavci, starejši od 55 let. V posebnem poglavju je urejeno tudi uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, kamor sodita uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo. Ni več dvostopenjskega odločanja znotraj družbe, ampak je takoj sodna pot. Obstaja pa možnost reševanja individualnih delovnih sporov z arbitražo, če je leta določena s kolektivno pogodbo. Posebno poglavje je namenjeno delovanju in varstvu sindikalnih zaupnikov. Prav tako je posebno poglavje namenjeno inšpekcijskemu nadzoru. V smislu hitrega reagiranja je predvidena mandatna kazen, ki jo lahko na kraju prekrška izreče inšpektor za delo. S prehodnimi in končnimi določbami se: • predvideva postopno uveljavljanje časovne omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas (možnost triletnega sklepanja teh pogodb do 1.1.2007), • predvideva postopno zvišanje PRAVICE - OBVEZNOSTI - ODGOVORNOSTI starosti, pri kateri delavke uveljavljajo posebno varstvo kot “starejše delavke” - dvig po 4 mesece vsako leto do 55 let starosti, • zaposlenim delavcem ohranja dodatek na delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače za vsako leto delovne dobe. • Sklenjene pogodbe o zaposlitvi ostanejo v veljavi oz. zakon ne zavezuje delodajalcev in delav- cev k sklepanju novih pogodb o zaposlitvi. Z uveljavitvijo zakona bo v Republiki Sloveniji prenehal veljati Zakon o temeljnih pravicah iz delovnih razmerij ter Zakon o delovnih razmerjih z izjemo določb, ki se nanašajo na kolektivne pogodbe. Osemmesečni vakacijski rok je sorazmerno dolg. Namenjen je tako uporabnikom zakona kot tudi izvršni veji oblasti, ki bo v tem času morala pripraviti še kar nekaj izvršilnih predpisov. Vir: Pripravimo se na novi zakon o delovnih razmerjih-seminarsko gradivo GV izobraževanje, maj 2002; Zakon o delovnih razmerjih - Ur.l. RS št.42 z dne 15.5.2002 Marjeta Koštomaj-Pokleka Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) S 1.1.2002 je začel veljati nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zakon opredeljuje dve temeljni pravici: pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in pravico do družinskih prejemkov. Iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo izhajajo tri pravice, in sicer: starševski dopust, starševsko nadomestilo ter pravice iz naslova krajšega delovnega časa. Starševski dopust je lahko: •porodniški dopust, v trajanju 105 dni, ki ga ima mati pravico izrabiti v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Porodniški dopust nastopi 28 dni (lahko pa 42 dni) pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Pravico do porodniškega dopusta lahko ima tudi oče v določenih primerih, navedenih v zakonu; •dopust za nego in varstvo otroka, ki ga ima pravico izrabiti eden od staršev v trajanju 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta. Dopust za nego in varstvo otroka se lahko podaljša še ob rojstvu več otrok, ob rojstvu nedonošenčka, ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ter v primeru, če starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let. Del dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju največ 75 dni se lahko prenese in izrabi najdalj do 8. leta starosti otroka; •očetovski dopust v trajanju 90 dni. 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela mora oče izrabiti v času porod- niškega dopusta matere, preostanek (75 dni) lahko oče izrabi v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do 8. leta otrokove starosti. Vendar se šele s 1.1.2003 očetu prizna pravica do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni, od 1.1.2004 se očetu podaljša pravica še za 30 dni in od 1.1.2005 se prizna pravica do 90 dni dopusta; •posvojiteljski dopust, do katerega ima pravico posvojitelj za otroka starega od 1 do 4 let v trajanju 150 dni, za otroka starega od 4 do 10 let pa v trajanju 120 dni. Starševska nadomestila so lahko: porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka ter posvojiteljsko nadomestilo. Pri starševskih nadomestilih je pomembno: pravico do nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste dopusta. Osnova za izračun posamezne vrste starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili PRAVICE - OBVEZNOSTI - ODGOVORNOSTI obračunani prispevki za starševsko varstvo, v zadnjih 12 mesecih pred nastopom starševskega dopusta. Vsa starševska nadomestila pa se nato usklajujejo z rastjo izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti. Pomembna novost je pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva: eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do 3. leta starosti, ima pravico, da dela krajši delovni čas. Delodajalec mora staršu zagotoviti pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do njegove polne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko obveznost delavca. Naslednje področje, ki ga ureja novi zakon, so družinski prejemki, in sicer: starševski dodatek kot pomoč staršem, ki ob rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Dodatek znaša 35.000,00 Sit mesečno in traja 365 dni od rojstva otroka, mati pa uveljavlja to pravico najkasneje 30 dni pred predvidenim datumom poroda; •pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek v višini 50.000,00 Sit, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pomoč je potrebno uveljavljati najkasneje 60 dni po rojstvu otroka ; •otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok. Višina otroškega dodatka se odmeri na podlagi dohodka na družinskega člana v % povprečne plače v republiki Sloveniji in glede na število otrok v družini. Otrok, ki je upravičen do otroškega dodatka, je oseba do dopolnjenega osemnajstega leta starosti, starejša oseba pa v primeru šolanja, dokler ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Pravico se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva; •dodatek na veliko družino je namenjen družini, ki ima tri ali več otrok in se izplačuje v enkratnem znesku v višini 70.000,00 Sit. Polni znesek se bo začel izplačevati šele v letu 2004, do takrat pa se letno povečuje (v letu 2002- 25.000,00 Sit in v letu 2003- 50.000,00 Sit). Center po uradni dolžnosti preverja upravičenost na podlagi prejemnika otroškega dodatka; •dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva otrok. Dodatek znaša 18.000,00 Sit tolarjev mesečno. Pravico se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva; •delno plačilo za izgubljen dohodek lahko prejme eden od staršev, če prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem ali telesnem razvoju. Pravico se uveljavlja 30 dni pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma najkasneje 60 dni po prenehanju delovnega razmerja. Ta pravica se bo začela priznavati šele od 1.1.2003 dalje. Za zaključek bi vas še posebej želela opozoriti na naslednje: delavec mora delodajalca obvestiti 0 nameri izrabe starševskega dopusta 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta. Prav tako je treba na Center za socialno delo vložiti zahtevo za uveljavitev porodniškega dopusta najkasneje 1 mesec pred predvidenim datumom poroda. K zahtevi morate priložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda, potrdilo delodajalca (Priloga št. S-2), potrdilo o stalnem oz. začasnem prebivališču ter izvleček iz evidence o • obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju pristojne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Postopki za uveljavitev pravic iz delovnega razmerja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Novi zakon torej prinaša mnogo novosti, ki pa jih bodo upravičenci v polni meri koristili šele po 1.1.2005. Nataša Bazjak NAŠA SREČANJA Drogini dogodki in ugodnosti Živimo v času hitrih sprememb in vedno večje medsebojne odtujenosti, kar vpliva na razpoloženje ljudi. V Drogi smo mnenja, da lahko zaposlenim omogočimo prijaznejše okolje. Eden od načinov, s katerim želimo doseči ta cilj, so “Drogini dogodki in ugodnosti”. V želji, da bi bili dogodki in ugodnosti čim bolj po naših željah, smo se odločili, da drogovce povprašamo za mnenje in predloge. Anketa, ki smo jo razdelil med zaposlene je obsegala devet sklopov. Želeli smo dobili čimveč informacij o novoletnih srečanjih, Droginem dnevu, novoletni obdaritvi otrok, smučarskih tekmovanjih, počitniških kapacitetah, internem informiranju, Našem glasu, ugodnostih pri delu in inovativni dejavnosti. Od 600 razdeljenih anket ste nam vrnili 178 izpolnjenih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojimi odgovori pripomogli k oblikovanju koristnih ugotovitev. NOVOLETNO SREČANJE Tradicionalna novoletna srečanja zaposlenih v Drogi predstavljajo priložnost, da se ob kulinaričnih dobrotah in družabnem plesu zaposleni poslovijo od iztekajočega se leta in izmenjajo prijetna voščila. Večina anketiranih oseb si želi, da bi se novoletna srečanja nadaljevala. Petina jim meni, da bi bile potrebne spremembe. Predvsem si želijo boljšega vzdušja, ki naj bi bilo prijetnejše in manj formalno. Nekaj jih je predlagalo drugo lokacijo samega dogodka. Glede udeležencev novoletnega srečanja je večina mnenja, da bi se ga morali udeležiti vsi zaposleni, saj je to priložnost, da se srečajo s sodelavci. Več kot polovici anketirancev so všeč nagovor predsednika uprave, podelitev nagrad na srečanju in glasba. Zabavni program je všeč polovici anketirancev. Prevelika oddaljenost od kraja dogodka in slabo razpoloženje sta poglavitna vzroka za to, da se nekateri ne udeležujejo novoletnih srečanj. DAN DROGE Droga že od leta 1964 organizira družabna, kulturna in športna srečanja zaposlenih in upokojenih sodelavcev. V zadnjih desetih letih so ta srečanja postala tradicionalna. Anketirane osebe so v veliki večini zadovoljne z dnevom Droge tako glede zabavnega programa, prostora, hrane, športnih aktivnosti kot tudi časa prireditve. Dobra polovica meni, da bi se tega dogodka morali udeležiti zaposleni po lokacijah, tretjina si želi, da bi se udeležili vsi zaposleni, 9 anketirancev pa meni, da bi se tega dogodka morali udeležiti vsi zaposleni in upokojenci. SMUČARSKO TEKMOVANJE Že vrsto let organiziramo tudi smučarske izlete, na katere so povabljeni vsi zaposleni. Analiza rezultatov je pokazala, da tekmovanja pozna dve tretjini vprašanih. Polovica jih meni, da bi smučarsko tekmovanje lahko popestrili z dodatnimi aktivnostmi za nesmučarje. Učitelja smučanja za začetnike in izposoje smučarske opreme bi se razveselila tretjina anketiranih oseb. NOVOLETNI SPREJEM ZA OTROKE Novoletni sprejem za otroke organiziramo vsako leto. Večina anketiranih je s sprejemom zadovoljnih. Ne želijo sprememb glede prostora, animacije ali časa dogodka. Nekateri pa so mnenja, da so darila neprimerna glede na starost otrok. POČITNIŠKE KAPACITETE Naše podjetje ima v lasti 12 počitniških stanovanj v Sloveniji NAŠA SREČANJA (Bovec) in na Hrvaškem (Mareda, Mali Lošinj). Želeli smo mnenje o počitniških kapacitetah ter vprašali za želje glede počitnikovanja. Velika večina anketiranih si želi novih počitniških kapacitet v okviru podjetja. Najraje bi letovali v toplicah, smučarskih oz. gorskih krajih ter v Bosni in Hercegovini. V bodoče jih bo največ izkoristilo kapacitete na Malem Lošinju, nekoliko manj v Bovcu, najmanj pa v Maredi. Polovica jih je z urejenostjo obstoječih kapacitet zadovoljna, petina pa le delno zadovoljna. Dve tretjini vprašanih meni, da je sistem prijav in odobritev koriščenja kapacitet ustrezen, desetina pa jih meni nasprotno. INTERNO INFORMIRANJE Intranet je informacijski sistem, ki omogoča enostaven dostop in uporabo različnih podatkov znotraj družbe. V podjetju je bil uveden oktobra 2001. Zanimalo nas je, kako so zaposleni z novim načinom informiranja zadovoljni in kako pogosto ga uporabljajo. Dobra polovica vprašanih je z novim načinom pridobivanja informacij zadovoljna. Desetina jih ima pripombe, največkrat zaradi nea-žurnosti informacij. Skoraj polovica jih intraneta ne uporablja, slaba tretjina ga obišče enkrat mesečno, sedmina enkrat tedensko, desetina pa enkrat na dva tedna. Najko- ristnejše informacije na intranetu so po oceni vprašanih obvestila, novice, kadrovske novice, prosti čas in poročila o delu sindikata. NAŠ GLAS Anketirane osebe smo prosili, da izrazijo svoje mnenje o obliki in vsebini glasila Naš glas. Ocenjevati je bilo treba 11 trditev z ocenami od 1 do 4. Polovica anketiranih oseb je zadovoljnih s spremembami v glasilu Naš glas, desetina je nezadovoljnih, slaba petina pa sprememb ni opazila. Med navedenimi trditvami o glasilu je dobila najvišjo povprečno oceno (3,7) trditev “Tisk in papir sta kakovostna”, sledili sta trditvi “Fotografije so lepe” (3,5), in “Izhaja ravno dovolj pogosto” (3,4). Trditve “članki so razumljivi”, “Glasilo je pregledno”, “Obseg glasila je primeren” in “Informacije iz glasila so uporabne” so bile v povprečju ocenjene z oceno 3,2. Najslabše sta bili v povprečju ocenjeni trditvi “Glasilo je tudi zabavno”(2,8) in “članki so dovolj zanimivi”. UGODNOSTI PRI DELU Ugodnosti pri delu v veliki meri vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Želeli smo ugotoviti, katere ugodnosti so za zaposlene najpomembnejše. Več kot trem četrtinam anketiranih oseb pomeni največja boniteta dodatno pokojninsko in dodatno zdravstveno zavarovanje. Več kot polovici zaposlenim se zdijo zelo pomembne tudi jubilejne nagrade, ugodni krediti in ugodnosti ob odhodu v pokoj. INOVATIVNA DEJAVNOST V Drogi že tretje leto zapored vzpodbujamo iskanje novih idej v obliki sistema koristnih predlogov. Velika večina anketiranih oseb meni, da morajo biti inovativni dosežki posameznikov objavljeni. Ni jim pomembno, ob kateri priložnosti so nagrade inovatorjem podeljene, temveč to, da podelitev obstaja. DAN DROGE 14. september Tudi letos se bomo lahko na Dnevu DROGE pomerili v različnih športnih disciplinah in plesnih spretnostih. Glede na to, da je DROGA v zadnjem obdobju prerasla v koncem, se nam bodo pridružili tudi sodelavci iz povezanih podjetij. Tako bo Dan Droge postal mednarodno srečanje zaposlenih. Alenka Kolarič MNENJA IN RAZISKAVE Študija o plačah in ostalih ugodnostih zaposlenih za leto 2001 Tudi v letu 2001 smo sodelovali v študiji o plačah in ostalih ugodnostih zaposlenih, ki jo med najboljšimi slovenskimi podjetji izvaja podjetje Hevvitt Associates GmbH iz Ljubljane. Poleg nas je bilo v raziskavo vključenih še 24 uspešnih slovenskih podjetij iz različnih vrst dejavnosti. V študiji so zajeti predvsem podatki o strukturi plač za različna delovna mesta in o ugodnostih, ki so jih zaposleni deležni. Boniteta / Ugodnost 2001 Podjetniški pokojninski načrt 12% Zdravila 4% Bolnišnično zdravljenje 8% Ambulantno zdravljenje 8% Zobozdravstvene storitve 8% Okulist 14% Zdravniški pregled 80% Življenjsko zavarovanje 44% Nakup delnic 24% Rezultati so pokazali, da je fiksni del plače v primerjavi z gibljivim še vedno večji in sicer je razmerje 89% fiksni in 11% gibljivi del. Struktura plač 2001 gibljivi del 11% fiksni del 89% V nadaljevanju prikazujem, kolikšen odstotek sodelujočih podjetij nudi zaposlenim določeno ugodnost (v primerjavi s preteklimi leti): Poleg omenjenih nudijo nekatera podjetja tudi druge ugodnosti in bonitete. V tabeli so prikazani deleži, v nadaljevanju pa so podrobneje opisane kategorije in kdo v podjetju so upravičenci do posamezne ugodnosti. Podjetniški pokojninski načrt Tri podjetja so bila vključena v enega od obstoječih pokojninskih načrtov, eno podjetje pa je bilo v procesu uvajanja. V letu 2000 je bilo v pokojninski načrt vključeno samo eno podjetje. Bolnišnično zdravljenje Omogočata ga dve od 25 podjetij in je namenjeno izključno vodstvenim delavcem. Ambulantno zdravljenje in zobozdravstvene storitve Dve podjetji nudita vsem zaposlenim možnost internega ambulantnega zdravljenja in zobozdravstvene storitve. Okulist Možnost pregleda pri okulistu nudijo v treh podjetjih. Kriteriji upravi- čenosti so različni (položaj, obremenjenost vida pri delu,...) Zdravniški pregledi 80% podjetij omogoča svojim zaposlenim različne zdravniške preglede (preventivne, managerske,...). V večini podjetij je do te bonitete upravičeno vodstvo, ponekod pa vsi zaposleni. Nakup delnic 6 podjetij omogoča svojim zaposlenim nakup delnic. V 3 podjetjih so do tega upravičeni vsi zaposleni. DOLGOROČNE SPODBUDE Rezultati študije kažejo, da obstajajo 3 oblike dolgoročnih spodbud, ki jih podjetja nudijo svojim zaposlenim: • možnost ugodnejšega nakupa delnic, • pravica do povečanja deleža delnic in • dodelitev delnic na podlagi uspešnosti zaposlenega. Podjetij, ki nudijo dolgoročne spodbude, je zelo malo. Tudi letos se bomo udeležili iste študije, ugotovili trende uspešnih slovenskih podjetij na tem področju in vam poročali o rezultatih. Silvija Benčič Kategorija 1999(v %) 2000(v %) 200l(v %) Popust pri nakupu proizvodov podjetja za vse zaposlene 44 46 52 Razne vrste zavarovanj (dodatno zdravstveno, nezgodno,...) 52 42 36 Izobraževanje in usposabljanje (v okviru zahtev delovnega mesta) 74 82 88 Službeni avtomobil in mobilni telefon (v okviru zahtev delovnega mesta) 100 100 100 PREDSTAVLJAMO VAM Fizikalno kemijski in mikrobiološki laboratorij leto dni po selitvi Približno eno leto delujeta laboratorija v novih prostorih, v prvem nadstropju poslovno tehnološkega objekta (nad menzo). Selitev v nove prostore nam je prinesla veliko prednosti. Nekaj izboljšav prikazujejo spodnje fotografije. Poleg tega so laboratoriji dobili pomožne prostore, kot so skladišča kemikalij in arhiv v kleti ter garderobe za osebje. Veliko napora je bilo v zadnjem letu vloženega tudi v ustrezno obvladovanje dokumentov, ki pa ostajajo očem opazovalca bolj skriti. Moderni pristopi k obvladovanju kakovosti nas vodijo k vpeljavi hitrih in avtomatiziranih kemijskih preskusnih metod in mikrobioloških preiskav. Iz dneva v dan se nam porajajo nove ideje, kako narediti te prostore še “bolj naše” in seveda še bolj funkcionalne, da bo delo v njih prijetno in ustvarjalno. Prostorske izboljšave smo vgrajevali že pri načrtovanju. Laboratorije sedaj sestavlja vet ločenih prostorov, v katerih potekajo opravila, ki so po vsebini specifična. Tako so na primer umazana dela, kot so pranje in razkuževanje, ločena od prostorov, kjer se opravljajo preskušanja. Pri izvajanju meritev uporabljamo veliko najrazličnejših naprav in meril, ki jih moramo obvladovati oz. pravilno uporabljati, vzdrževati in validirati. Način dela prilagajamo novim napravam in merilom, saj laboratorije stalno posodabljamo. Obseg dela se nenehno povečuje in večje število preskušanj lahko obvladujemo le tako, da nabavljamo nove naprave, ki nam omogočajo hitrejše delo. Zadnji primer take naprave je maščobni analizator Buchi (na sliki), s katerim določamo vsebnost maščob v različnih vzorcih, npr. v paštetah in žitaricah. V novih prostorih smo na dolgih pultih merila razporedili v takem zaporedju, kot poteka delo z njimi. S tem je postalo delo učinkovitejše in bolj varno. Redno skrbimo, da so laboratorijski prostori čimbolj urejeni. Zaradi povečanega znanja in radovednosti potrošnikov za varnost izdelkov prihaja na ogled in oceno laboratorijev tudi vse več naših poslovnih partnerjev. PREDSTAVLJAMO VAM Poleg vzorcev surovin in izdelkov v zadnjem času pregledujemo tudi vse več vzorcev pitne vode ter brisov, s katerimi se preverja higiena proizvodnih linij in osebja. Delo v laboratoriju in usklajevanje prioritete vzorcev je zelo naporno. Surovine se pogosto kupujejo tik pred uporabo v proizvodnji. To v laboratoriju občutimo kot stalni pritisk, češ da so vsi vzorci nujni in da čakajo le na naše rezultate preskušanj za sprostitev surovin v proizvodnjo ali za sprostitev izdelkov na tržišče. Vendar lahko trdimo, da je hitrost izvajanja preskušanj naša vrlina. Marsikdo, ki ne pozna dela v laboratoriju se s tem ne bo strinjal. Toda o tem se bo prepričal vsak, ki bo naročil analize v katerem drugem laboratoriju. Delo v laboratorijih je dinamično in zahteva stalno prilagajanje novim zahtevam in novemu načinu dela. Naš cilj so točni, natančni in hitri rezultati preskušanj, ki so podpora proizvodnji in morajo prepričati tudi različne presojevalce in inšpektorje. To delo zmore le dober delovni tim z veliko znanja in izkušenj. Potrebna je strokovna usposobljenost, saj pri delu uporabljamo številne nevarne kemikalije in pripravke ter zahtevne in drage naprave. Ustrezne omare v novih prostorih nam omogočajo, da lahko kemikalije in pribor v njih razvrščamo pregledno in urejeno. Na sliki je v ozadju viden tudi tehtalni prostor, v katerem je zagotovljeno ustrezno delovanje analitske tehtnice brez motenj iz okolja. V naše delo že nekaj let postopoma vgrajujemo principe dobre laboratorijske prakse, ki predstavljajo način in organizacijo dela s ciljem zagotavljanja zanesljivih rezultatov ter dokumentiranih in sledljivih analitskih podatkov. Vedno več meril zato spremlja računalnik. Da pravilno gradimo svoj sistem kakovosti, je potrdilo tudi pozitivno mnenje komisije, ki je že lani jeseni ocenjevala izpolnjevanje pogojev za izdelavo zdravilnih čajev in takrat podrobno pregledala v celoti tudi ta dva laboratorija. Tekst Nataša Gladovič, Bojana Tušnik in Damjana Ukmar Slike Mitja Križman KOMENTAR Med najpogostejšimi mikroorganizmi, s katerimi se srečujemo, so plesni in kvasovke, čeprav zdravju niso nevarne, nam lahko povzročijo veliko težav, če se pojavijo v izdelkih. Zato surovino, ki je plesniva, kot kaže slika, izločimo že pred vstopom v proizvodni proces. Maček Lucifer: “Phi, pa tak laboratorij! Kje so pa kače, pajki, netopirji in drugi preparati, kakršne ima coprnica, pri kateri živim?!” Foto Jadran Rusjan STROKOVNE ODLOČITVE O kakovosti kave odločamo sami! Tehnologa Mila Prodan in Klement Valenčak sta bila na službeni poti v Braziliji, od koder Droga prejema kavo arabiko (santos, cerrado, minas). Odšla sta, da bi potrdila kakovost in okus brazilske kave, saj je na osnovi vzorcev, ki prispejo v njun laboratorij, težko odkriti surovino, ki bi popolnoma ustrezala Droginim zahtevam. Ogled plantaže kavovca. Mila Prodan v družbi lastnice in njenih sodelavcev. Iz Ljubljane sta preko Frankfurta in Sao Paula prispela v brazilsko mesto Vittoria, od koder se izvaža brazilska kava. Mila se je počutila izredno počaščeno v družbi najboljšega (tudi nagrajenega) degustatorja brazilskih kav. Po končanem opravilu sta si spoštljivo segla v roke. V stiku sta bila s štirimi ‘shiperji’, izkušenimi degustatorji in poznavalci kave, ki predstavljajo zvezo med plantažo in trgovcem ( v Droginem primeru z E.D.& F. Man Coffe LTD -Droginim dobaviteljem kave). Degustirala sta številne vrste brazilskih kav, ki jih oblikujeta posamezno pridelovalno območje in tehnologija predelave, ter domače degustatorje seznanila z našim okusom. Potrdila sta kakovost in količino kave, ki jo bo Droga v letošnjem letu prevzela preko angleškega dobavitelja. Vsekakor bo prevzemu botrovalo še nekaj testiranj vzorcev (iste) kave na poti od vkrcanja kave v pristanišču Vittoria do Drogine pražarne (vzorec pred vkrcanjem, vzorec v pristanišču Koper in vzorec na Droginem dvorišču). Pot v Brazilijo za naša tehnologa ni bila prva. S prepoznavanjem vrhunskih kakovosti kave so se Drogini tehnologi pred leti v Braziliji (pa ne marca caf£ E.D & F MAN RIO MINAS NY 3/4 SCB fS/iŠ TYPJE LION 002/1511/0237 Na vreči natisnjen levček zagotavlja, da je v njej kava, ki ustreza Drogini kakovosti, saj so jo predhodno potrdili Drogini tehnologi. le v Braziliji, saj Drogine kavne mešanice sestavljajo kave iz različnih koncev sveta) že izkazali in s svojo oceno kakovosti velikokrat vplivali na določitev kakovostnega razreda, ki ga sicer določajo domači degustatorji-shiperji. Ga. Prodanova in g. Valenčak sta povedala, da je bila pot do Brazilije zelo naporna, zato pa nič manj koristna in zanimiva. V Vittoriji so jih domačini zelo lepo sprejeli, sicer pa zatrjujeta, da je prijaznost tipična lastnost večine Brazilcev. V posebno zadoščenje jima je bilo slišati ime svojega podjetja, uvrščenega med velike predelovalce kave, kot sta Lavazza in llly caffe, in dejstvo, da v Braziliji poznajo pristanišče Koper, kjer se izkrcava tudi Drogina kava. Majda Vlačič DROGIN TELEGRAF Ponedeljkova telefonska linija uprave - novost - V raziskavi Naš glas 2001, kjer smo preverjali vaše mnenje o internem glasilu, se je izkazalo, da si zaposleni želite več stika in možnosti postavljanja vprašanj vodstvu podjetja. Eden izmed načinov, kako poiskati stik z upravo, je nova rubrika Vaša stran, kjer lahko postavite vprašanje, mi pa bomo poiskali osebo, ki vam bo ponudila kar najbolj izčrpen odgovor. Druga možnost pa je Ponedeljkova telefonska linija uprave, ki bo zaživela s prvim junijem. Vsak ponedeljek vam bodo od 8. do 9. ^ure g. Čačovič, g. Drožina ali g. Škraba na razpolago za vprašanja in predloge. Za pogovor se lahko dogovorite pri poslovni sekretarki OE uprava, Alenki Kolarič (05 6631 501). J.K. Ljubljanski izvozniki prvič v Gosadu S sodelavci iz ljubljanskega izvoza Romanom, Ljubko, Lidjo in Juretom smo se 15. maja odpravili na svoj prvi obisk Gosada. Direktor Anton Prosnik, njegov namestnik Ivan Janžekovič in vodja proizvodnje Zdravko Boj so si vzeli čas in nam razkazali upravne prostore in proizvodnjo, nam razložili nekatere zanimivosti poslovanja ter predstavili zgodovino podjetja. Srečali smo se tudi z ostalimi sodelavci, ki smo jih sicer poznali le preko telefona. Bili smo navdušeni nad gostoljubnostjo in prijaznostjo vseh. Želimo si, da bi bilo takšnih obiskov med PC-ji in povezanimi podjetji več, kajti z neposrednim osebnim stikom najbolje spoznaš sodelavce in navežeš pristen stik z njimi. V ta namen bi podjetje lahko kdaj pa kdaj organiziralo izlete zaposlenih v oddaljene PC-je in oddelke, s katerimi sodelujemo, menijo v ljubljanskem izvozu. J.K. Kadrovske novičke ★★★ Za direktorja Droge Beograd d.o.o. je bil imenovan g. Goran Kojič. ★★★ S 1. junijem se bo Jani Toroš posvetil vodstvu novega projekta, in sicer prodora Argete na arabske trge, direktor marketinga pa bo postal Igor Šuštar. ★★★ Ljubljanska Droga je dobila novo pomoč. Dva meseca bo v izvozu opravljala prakso Marija Draksler iz Goteborga, sicer 27-letna Slovenka, ki že deset let živi na Švedskem in je med drugim opravila pripravništvo na Drogi Livsmedel. J.K. Dividende Skupščina delničarjev je pred vrati (31. maj). Če bodo delničarji potrdili predlog sklepa o izplačilu dividend, bodo (1.755,00 SIT bruto) izplačane v roku enega meseca po skupščini. Dividenda bo pripadala delničarjem, ki bodo na dan 6. junija 2002 knjiženi kot imetniki delnic pri Centralno klirinško depotni družbi, d.d. J.K. Za varnejšo jesen življenja V aprilski številki glasila sem zapisala, da uvedba Prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene pomeni pomembno in dolgoročno pridobitev. K pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta PDPZ bi moralo pristopiti najmanj 51% zaposlenih, da bi zavarovanje zaživelo. Potrebno višino smo krepko presegli, saj je pristopno izjavo podalo kar 98% zaposlenih. M. K. Svetovni dan knjige je počastila tudi Droga s svojimi izdelki. Slovenske dneve knjige in Svetovni dan knjige so v tednu dni pred prvomajskimi prazniki v Matični knjižnici Izola praznovali s svojimi bralci. Knjižničarke so pripravile žrebanje in bralce obdarile s spodbudno mislijo ali s knjižnim darilom, saj je moto Slovenskih dni knjige prav Podarimo knjigo in cvet. Bralci so v lepem vremenu lahko posedeli ob mizicah na ploščadi pred knjižnico, prisluhnili glasbi, kaj prebrali ali poklepetali z znanci. Za še prijetnejše druženje je s svojimi izdelki poskrbela Droga, d.d. Ozračje je bilo idealno, saj je bilo v njem veliko prijetnega vzdušja in arome kave Barcaffe ter čajev 1001 cvet. M.V. Zdravniški pregledi v Gosadu Po sprejemu izjave o oceni tveganosti delavnih mest smo se prvič srečali s temeljitejšimi zdravniški pregledi. S pomočjo odgovornega za varstvo pri delu g. Alberta Subana smo izpeljali pregled prve skupine zaposlenih, v teh dneh pa poteka tudi pregled druge skupine. Ker smo Ministrstvo za delo, dom in družino prosili za odobritev nočnega dela, morajo tisti, ki bodo delali ponoči, opravljati tudi specialistične preglede. Takih pregledov pa v Zdravstvenem domu Ormož ne opravljajo, zato jih bodo morali zaposleni opraviti v popoldanskem času. D.K. DROGIN TELEGRAF Izobraževanje v Gosadu Tudi v našem PC smo ocenjevali svoje nadrejene. Rezultati teh ocen bodo prav gotovo zanimivi in upamo, da nas bodo z njimi seznanili. Imeli smo predavanje o pristopu DROGE k plačevanju pokojninskega prispevka za zaposlene pri Zavarovalnici TRIGLAV in o možnostih, da si tudi sami plačujemo za boljšo pokojnino. Ker se bo delovna doba vseh nas prej ali pozneje iztekla, je nujno treba razmišljati o pokojnini, s katero bomo lahko normalno živeli v zadnjem življenjskem obdobju. D.K. Kuharček V uredništvo smo prejeli še tri okusne recepte z izdelki Zlato polje, ki nam jih je poslala gospa Dragica Petrinja iz Kopra. Merilnik časa kuhanja v obliki kuharčka bo uporabljala še posebej pri pripravi naslednjih jedi, kjer so uporabljeni izdelki Zlato polje: - Solata s piro, kumaricami Droga, sirom in poli salamo; - Kus kus kot priloga škampom v buzara omaki; - Narastek s proseno kašo in mešano zelenjavo (cvetačo, brokoli, bučkami in korenjem); Ker je gospa Petrinaj edina, ki se je ponovnem razpisu zbiranja receptov odzvala, ji v zahvalo pošiljamo še knjižico receptov Zlato polje - Kaše. Zadovoljno siti uredniški odbor. Opravičilo - V članku Novice in zahvala iz PC Gosad v prejšnji številki glasila smo pomotoma izpustili gospoda Babiča, ki je tudi imel zasluge pri urejanju novih proizvodnih razmer v našem PC. Opravičujemo se mu in se mu zahvaljujemo za razumevanje. Danica Krajnc Kumina -Tmacstrov Danes kuha maestrc! 1» male in *•«* ‘laakmti Eksotične začimbe so rumene barve. I liTalifil Kmetijsko živilski sejem v Novem Sadu Letošnji kmetijsko-živilski sejem v Novem Sadu (69. po vrsti), ki je potekal od 11. do 19. maja, je presegel obseg, ki ga je imel pred letom 1990. Od 2000 razstavljavcev je bilo kar 600 tujih. Med njimi je bila tudi Droga d.d. oz. Droga d.0.0. Beograd, ki se je predstavila s celotnim asorti-manom izdelkov. Na razstavnem prostoru 90 m2 je bila organizirana tudi degustacija kave Barcaffe. Dnevno so hostese obiskovalcem postregle 2500 do 4000 skodelic kave. M. V. DROGIN TELEGRAF kateri je filter vrečka čaja 1001 cvet. Zamisel smo podprli z donacijo 1500 filter vrečk sadnega čaja in bili tako deležni delčka uspeha, ki ga je gledališka skupina požela ob uprizoritvah komedije. M.V. Gledališka skupina DKD Svoboda 5enovo ČAJ ZA DVE na Senovem - čaj 1001 cvet za dve na odru, čaj za vse gledalce pa v gledaliških listih Če še niste slišali za amatersko gledališko skupino DKD Svoboda iz Senovega, vam zagotavljamo, da je skupina dobra, zanimiva, predvsem pa zelo iznajdljiva. Skupina je v pretekli sezoni na Jesenicah prejela najvišje slovensko priznanje na področju amaterskih gledaliških skupin - Čufarjevo plaketo za predstavo po izboru občinstva. To je člane skupine vzpodbudilo k nadaljnjemu še boljšemu delu in k iskanju novih izzivov. Ob pripravi uprizoritve Partljičeve komedije Čaj za dve so se obrnili na Drogo d.d. in zaprosili za sponzorstvo. Prišli so do izvirne zamisli, kako gledalcem ponuditi gledališke liste: natisnjene na vrečki za čaj, v V DOMU XIV. DIVIZIJE NA SENOVEM. Predstava traja slabi dve uri, ima er odmor ir več krajših zatemnitev. Udobno se namestite in razmislite, s kom bos te popili Vas čaj, Obilo užitkov! Hvala, ker ste z nami! □ Tako je izgledala čelna stran gledališkega lista. Glavni igralki ob čaju: ga. Ana Breznikar v vlogi upokojene igralke Jasmine in ga. Aleksandra Macur v vlogi upokojene kmetice Angele. Vam predstavlja malo nostalgično Partljičevo komedijo v dveh dejanjih ali 12 prizorih ČAJ Z/l DVE PREMIERA: sobota, 20. aprila 2002, ob 19, uri REPRIZA: nedelja, 21, aprila 2002, ob 18, uri uar.catitiel Utrinek iz notranjosti Drogine domače trgovine. Od 7. maja dalje je odprta vsak torek in četrtek od 13. do 16. ure. Cene izdelkov so ugodne. Slika Dragica Meklš SKRB ZA POTROŠNIKA Gensko spremenjeni organizmi v prehrambeni industriji Zanimanje javnosti za uporabo gensko spremenjenih organizmov v prehrani je v zadnjih letih močno poraslo tudi v Sloveniji. Odnos do uporabe GSO je izrazito odklonilen, zato smo se v Drogi počutili odgovorne, da se do te problematike opredelimo, saj postaja varnost živil vse pomembnejši element njihove kakovosti, poleg tega pa skrb za kakovost izdelkov razumemo predvsem kot uresničevanje želja in pričakovanj potrošnikov. potrošniku omogočila, da enostavno razpozna in loči izdelke, ki vsebujejo GSO, od tistih, ki jih ne vsebujejo, vendar pa je v podrobnostih premalo definirana. Sicer pa pravi, da so osnova večine Droginih izdelkov sestavine, ki se vzgajajo in pridelujejo na klasičen način; to velja tako za kavo kakor tudi za zelišča, začimbe, zelenjavo, vrtnine ter za večino žitaric. Ne izključuje pa možnosti, da bodo v prihodnosti tudi evropski in slovenski potrošniki spremenili svoj odnos do GSO. To bi bila za pridelovalce tovrstnih živil kot tudi za podjetja gotovo dobra novica, kajti tovrstna živila so cenejša in omogočajo tudi večji hektarski donos. V določenih Foto Jadran Rusjan primerih pa imajo celo večjo prehransko vrednost kot gensko va področje zdravstvene ustreznosti nespremenjena živila, živil, že zahteva od proizvajalcev ustrezno označitev izdelkov, ki bo Jania Križman Januarja je uprava sprejela uradno stališče podjetja do te problematike in se odločila za sprejem dodatnih ukrepov, s katerimi bi se izognili GSO v naših izdelkih. Za surovine in sestavine, kot so koruza, soja, arome in nekateri dodatki, ki bi potencialno lahko bili gensko spremenjena živila, od dobaviteljev zahtevamo ustrezna potrdila, ki dokazujejo, da jih te surovine in sestavine ne vsebujejo. Nataša Gladovič iz službe za kakovost je želela ob pogovoru z nami poudariti, da naši strokovnjaki pozorno sledijo dogajanjem in novim spoznanjem v Evropi in svetu. Sledljivost izdelkov ob temeljnem načelu kar največje previdnosti jim omogoča hitro in ustrezno ukrepanje v primeru, da bi prišlo do odkritja nevarnosti. Pričakujejo tudi sprejem ustrezne slovenske zakonodaje. Slovenska zakonodaja, ki obravna- SPONZORSTVO ŠKL je pravi cirkus, kjer morajo vsi uživati Droga že 5. leto podpira Šolsko košarkarsko ligo Vojko in Srečo, dva prijatelja, oba športnika, oba očeta. Vojko je z vasi in ima tri otroke, Srečo iz mesta pa je oče dveh otrok. Oba želita svojim otrokom ponuditi dobre pogoje za zdrav razvoj. Vendar ugotovita, da Vojkovi otroci, ki živijo na vasi, še zdaleč nimajo enakih možnosti kot Srečovi, ki so iz mesta, in da Vojkovi hčeri nimata enakih možnosti, kot jih imajo njuni sinovi. Strinjata se, da morajo imeti vsi slovenski otroci, ne glede na regijo, v kateri živijo, in ne glede na spol enake možnosti, da zaživijo polno in zdravo otroštvo, kjer bodo lahko razvili svoje potenciale. Naš predsednik podeljuje medalje. S takšnim razmišljanjem sta Vojko Korošec in Srečo Zakrajšek pred sedmimi leti začela graditi temelje šolske košarkarske lige, ki danes neposredno zaposluje in razveseljuje že 20.000 otrok letno, posredno pa še vse druge, ki jim zdravje in šport veliko pomenita. Vanj je trenutno vključenih okrog 150 slovenskih srednjih in osnovnih šol, ambiciozni načrt za prihodnost pa je razširitev projekta na države bivše Jugoslavije. ŠKL pa ni zgolj tekmovanje v košarki, kot bi lahko sklepali iz imena; je mnogo več! “ŠKL je pravi cirkus, kjer morajo vsi uživati,” je izjavil Vojko Korošec. O tem smo se z Jano in Branko prepričale na zaključni prireditvi, ki je potekala 17. in 18. aprila v dvorani Golovec v Celju. Gneča otrok, ravnateljev, učiteljev, mentorjev, organizatorjev, novinarjev, snemalcev, fotografov, sponzorjev in seveda polna tribuna gledalcev, so takoj dali slutiti, da gre za profesionalno izveden projekt, v katerega je vloženega ogromno truda in energije navdušencev. Eden izmed njih je Srečo Zakrajšek, vodja šolskega programa in skrbnik celotnega koncepta ŠKL. Zaupal nam je skrivnost uspeha ŠKL in načrte z ligo za prihodnost: “Tekmovanja v košarki in ostale aktivnosti potekajo vse leto in zahtevajo mnogo truda in prostovoljnega dela organizatorjev, zaposlenih v šolah, kakor tudi otrok, ki pod vodstvom mentorjev pomagajo pri organizaciji. Trudimo se, da program in aktivnosti čimbolj prilagajamo otrokom in jih dopolnjujemo v skladu z njihovimi željami. Lani smo uvedli akrobatske skupine, naslednje leto pa naj bi se jim pridružile tudi glasbene skupine. Tekme bomo začeli prenašati prek interneta, za kar bodo poskrbeli kar otroci sami. Vzpodbujamo jih, da nam pri organizaciji pomagajo, saj se na ta način veliko naučijo, ustvarjalno zapolnijo svoj prosti čas in spoznavajo svoje potenciale. To veliko pripomore h krepitvi njihove samozavesti. Posebej pomemben je ta projekt za vaško okolje, v katerem je tudi bolj odmeven, saj tam predstavlja pomembno popestritev vsakdanjika”. ŠKL poznajo praktično vsi otroci in dijaki, k čemur je gotovo veliko pripomoglo tudi to, da organizatorji zelo dobro poskrbijo za svojo promocijo. ŠKL-jevci posnamejo okrog 40 oddaj na leto, v času tekem pa enkrat mesečno izdajajo tudi svoj časopis ŠKL Koš. Celoten projekt je danes vreden okrog 400.000 evrov, kar ni malo. Direktor zavoda ŠKL Vojko Korošec vedno znova pojasnjuje, da so ta sredstva v primerjavi z ogromnimi sredstvi, ki se vlagajo v profesionalni šport, majhna. V sedmih letih se je namreč v ŠKL aktivno vključilo okrog 120.000 otrok, 700.000 pa jih je bilo kakorkoli drugače povezanih z njim. Skratka, projekt je postal prava komercialna uspešnica. Sredstva še zmeraj pridobivajo od sponzorjev in oglaševalcev, razne državne institucije pa doslej za njihove prošnje ostajajo gluhe. Ob pogovoru z nami se je zato Vojko Korošec želel še enkrat zahvaliti drogovcem, ki jih podpiramo že toliko let. SPONZORSTVO Urška (8 let) in Špela Korent (10 let), OŠ Pivka, spadata med najmlajše navijačice. Droga se je kot generalni sponzor v projekt vključila že pred petimi leti. Generalni direktor in predsednik uprave Droge Matjaž Čačovič se finalne prireditve z veseljem udeleži. Sam pravi, da se tam vsako leto znova prepriča, da je odločitev o sponzoriranju ŠKL pravilna: “Na tak način spodbujamo mlade k aktivnemu in zdravemu življenju. Zavedamo se, da so šport, zdravo okolje in pravilna prehrana osnova za kakovostno življenje in razvoj. Danes smo s svojimi izdelki prisotni tako rekoč v vseh slovenskih gospodinjstvih, zato se čutimo toliko bolj odgovorni za zdravje svojih kupcev, še posebej mladine. Že od malega jih skušamo usmerjati k športu in zdravi prehrani. ŠKL to odlično uspeva in pri tem jim z veseljem priskočimo na pomoč”. Tudi mene je ta projekt popolnoma prevzel. Ob pogledu na vse te samozavestne mlade športnike sem bila res ponosna, da v Drogi podpiramo take pristne projekte. Če se boste zaključne prireditve naslednje leto udeležili tudi sami, vam bo še bolj jasno, o čem govorim, zato nikar ne zamudite tega dogodkai Janja Križman Dobra volja, koš in žoga naši so prijatelji. Na svetu ni razloga, da bi z njimi se razšli! Beno Udrih, Uri VVelsch in jurica Golemac so bili najbolj zanimivi gostje košarkarskega popoldneva. S pomočjo Argete Junior in njenih primorski košarkarji in košarkarice, košarkarskih žog bo igranje košarke ki so bili najboljši v Ligi prijateljstva, odslej še bolj veselo in zabavno. Liga prijateljstva je košarkarsko tek- Žoge z likom Racmana so na movanje, ki v obliki lige poteka že zaključni prireditvi v aprilu prejeli peto leto zapored v času od oktobra do aprila, namenjena pa je mlajšim košarkarjem v starosti od 8 do 12 let. Prvo leto je sodelovalo v ligi 12 ekip iz Primorske, nato pa se je zanimanje širilo, število ekip pa povečalo na letošnjih 73 sodelujočih iz različnih primorskih krajev z obeh strani meje (od Krmina, Trsta, Gorice pa do Cerknega, Tomina, Idrije, Žirov, Vrhnike, Logatca, Ajdovščine, Vipave, Nove Gorice, Postojne, Pivke, Sežane, Kopra in Portoroža). Letos se je ligi pridružila s sponzoriranjem zaključne prireditve tudi Droga z Argeto Junior. Vrhunec lige je bila tudi letos ZAKLJUČNA PRIREDITEV v Sežani, na kateri so ekipe med seboj tekmovale v košarkarskih elementih (met na koš, vodenje, prosti meti), najboljši igralci pa so med seboj odigrali tekme v ALL-STARS SELEKCIJAH . Mlade košarkarje so najbolj navdušili gostje - košarkarji Uniona Olimpije Beno Udrih, Jiri VVelsch in Jurica Golemac. Dve uri so brez SPONZORSTVO Košarkarice iz Pivke so se veselile pokala in Argetinih žog. premora podeljevali avtograme -otrokom so se podpisovali na vse mogoče površine - majice, žoge, copate, roke, listke. Na parketu športne dvorane so prisotne navduševale plesalke iz skupin Kraške čebelice, Latino, Big Bum in Kobre. Po klasičnem baletu, standardnih in latinsko - ameriških plesih (plesalca Jana Starc in Uroš Dimnik), Kraški pihalni godbi in Milanu Pečovniku-Pidžiju so se otroci kar vsuli na igrišče ob nastopu akrobatske skupine Kraške kobilice. Skoki, zabijanje žoge v koš, obrati v zraku, to je ta pravo... Himni Lige prijateljstva, ki jo je zapel Milan Pečovnik-Pidži, je sledilo še bogato nagrajevanje, ko je prav vsak sodelujoči dobil nagrado. Vsi člani zmagovalnih ekip so bili obdarjeni z ŽOGAMI ARGETA JUNIOR in igrišče je bilo kmalu polno živopisanih zelenih žog z likom Racmana. Fantje in dekleta so si želeli čimprej preizkusiti nove žoge in v živo pokazati, da je košarka predvsem zabava in ne zgolj tekmovanje, kot pravi Pidžijev refren: Ml IGRAMO RADI KOŠARKO KO ZADEVAMO IN VODIMO SE VSI ZABAVAMO. Slika in tekst Manuela Ferenčič Meden Droga v gosteh na regati ob 115-letnici veslanja v Piranu podatkih prvoustanovljeni veslaški klub na območju današnje Slovenije. Veslači so imeli lepo urejeno čolnarno na Punti, pri gledališču Tartini. Leta 1968 so čolnarno porušili in na njenem mestu zgradili Hotel Piran. Veslaški klub so začasno preselili na lokacijo opuščene galvane v ladjedelnici na Bernardinu. V sedemdesetih letih je klub, ki se je medtem preimenoval v Veslaški klub Piran, začel dosegati prve uspehe na nivoju takratne republike Slovenije. Drugič so ostali brez prostorov leta 1974. ko so začeli graditi turistično naselje Bernardin. Delavci so začasno čolnarno podrli in čolne dobesedno Kapice Argeta so do zmage na regati v Portorožu pomagale piranskemu pionirskemu Čez noč vrgli na gradbišče. četvercu v postavi Gašper Kuštrin, Marko Vrabec, Andraž Krek in Luka Kleva Do ponovne Oživitve piranskega ves- lanja je prišlo šele leta 1992 v Na letošnji veslaški regati v co ustanovitve kluba. V Piranu so Sečoveljskih solinah, kjer so v Portorožu je Veslaški klub Piran Club Piranese “Salvore ustanovili dogovoru z Drogo Portorož in njenim obeležil izjemni jubilej: 115. obletni- leta 1887 in je po doslej znanih takratnim obratom Soline postavili Županja občine Piran, gospa Vojka Štular, podeljuje pokal najmlajšemu veslaču Gregorju Bejeku in predsedniku VK Piran, g. jošku jorasu za osvojeno skupno zmago tridesetih veslaških klubov, udeležencev 10. mednarodne veslaške regate 5.5.2002 v Portorožu. leseno zgradbo za spravilo čolnov in izvajanje suhega treninga. Pod vodstvom trenerja Milana Kocjančiča so v desetih letih dosegli velike uspehe, največjega leta 1999, ko je Patrik Fonda postal svetovni mladinski prvak. SPONZORSTVO Delo nadaljujejo z generacijo članov, med katerimi so štirje finalisti z mladinskih svetovnih prvenstev, kar obeta piranskemu veslanju dobre rezultate tudi v bodoče. Prva resna članska preizkušnja jih čaka letos konec julija na svetovnem prvenstvu za mlajše člane v Genovi. Odličen rezultat so dosegli tudi na 10. mednarodni regati 5. maja v Portorožu. Veslaška tekmovanja so potekala v znamenju vetra, ki je veslačem pihal v bok in močno oviral regate. Nekaj udeležencev se je v valovitem morju celo okopalo. Kljub težavam z vremenom je bilo druženje na tradicionalni regati pestro, saj so se je udeležili predstavniki sedmih slovenskih, štirih hrvaških in dveh italijanskih klubov. Vsega skupaj so našteli 326 udeležencev. V močni konkurenci so skupno zmago slavili Pirančani. Piranske veslače je na poti do njihovih uspehov podprla tudi Droga d.d.. Na regati v Portorožu je vzdušje popestrila promocija blagovnih znamk Argeta in Barcaffe. Obiskovalce regate je prijetno presenetila hostesa z dišečo kavo Barcaffe. Domači veslači pa so se razveselili kapic in majic Argeta, ki so jim na vetrovnem morju pomagale na poti do številnih zmag. Alja Tasi ''UD.), , j7r-INŽENlHlNt, „i ,, Obala 1 i-i, 0320',! Tel.: 066-770-320. 1 n im ZAHVALA Ob tragični izgubi sina ROKA se vam, dragi sodelavci, Iskreno zahvaljujem za nesebično pomoč In podporo, ki ste jo namenili meni In moji družini Hvala vsem ki ste našega Roka pospremili na njegovi mnogo prezgodnji, zadnji poti, nas bodrili In nam stali ob strani Hvala DROGI za pomoč In cvetje. Mitja Dolher ■ Ob nenadnem, žalostnem dogodku, ko je umrl moj mož oziroma oče ZORKO-ALBlNO FLEGO, upokojenec Droge - Začimbe, se Iskreno zahvaljujeva za Izraze sožalja In poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala DROGI d d za podarjeno cvetje. Žena MaMna In sin Miljan z družino VAŠA STRAN Danes o notranji presoji Vprašanje: Nekateri zaposleni v DROGI smo se že povsem navadili na različne presoje, bodisi notranje ali zunanje. Ugotavljam pa, da vsi nismo deležni presojanja. Vsi vemo za to ali ono službo, ki bi ji presoja prav prišla, zaradi krogotoka delovnih postopkov in drugega. Vprašanje, ki ga postavljam, je naslednje: KDO VSE JE PRESOJAN IN KDO NI PRESOJAN V DRUŽBI? Minka Novak Odgovor: Presoje sistema celovitega vodenja (pri nas trenutno integriran sistem vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem) so pomembno orodje vodstva za ugotavljanje učinkovitosti vpeljanega sistema ter za njegov razvoj. Zato o presojah velikokrat pišemo v Našem glasu v rubriki Celovito obvladovanje kakovosti, jih napovedujemo in sporočamo rezultate notranjih in zunanjih presoj. Kljub temu nekaj osnovnih razlag presoj: l/se presoje so vzorčne, kar pomeni, da skozi naključno izbran vzorec (del procesa) ocenimo izvajanje sistema in skladnost z zahtevami standarda. ZUNANJE PRESOJE, ki jih opravljajo presojevalci certifikacijske hiše (pri nas je to BVQI iz Ljubljane) delimo na certifikacijske oz. recertifikaci-jske (zajamejo praviloma vsaj 75% vseh dejavnosti in vse zahteve standarda), ki so pogoj za pridobitev certifikata, ter kontrolne, ki so manj obsežne in zajemajo posamezne zahteve standarda. Plani presoj so skladni z mednarodnimi pravili certifikacijske hiše. NOTRANJE PRESOJE so tudi vzorčne, a so obsežnejše in natančnejše in zato tudi pomembnejše orodje vodstva za izboljšave kot zunanje; postopek predpisuje OP 17 01: Notranje presoje kakovosti in ravnanja z okoljem. Izvajamo jih zelo načrtno: vsako leto v SK pripravimo plan notranjih presoj, ki ga odobri uprava. V letošnjem letu smo presojam standarda ISO 9001 in ISO 14001 dodali še presoje HACCP sistema. Letni Plan je vsem na vpogled v elektronski aplikaciji Organizacijski dokumenti pod geslom Hierarhija dokumentov, vsi, pod LPNP. Praviloma so presojane vse organizacijske enote najmanj enkrat letno, lahko pa iz različni razlogov presoje potekajo tudi večkrat v letu. Sistem ISO 14001 pa pozna tudi nenapovedane presoje. Od lani si lahko potek in rezultate vseh notranjih presoj ogledate na aplikaciji Podpora presoji kakovosti. Za vodstveni pregled ( opravita ga uprava in predstavnik vodstva za kakovost in okolje) pripravljamo polletna in letna poročila, kjer so predstavljeni analiza rezultatov in sprejeti ukrepi. KDO VSE JE PRESOJAN IN KDO NI PRESOJAN V DRUŽBI? Zunanje presoje Do zdaj so bile izvzete oz. niso bile predmet presoj Finance, Poslovna informatika, Pravna služba. Po prilagoditvi sistema na nove zahteve standarda ISO 9001: 2000 te OE ne bodo izvzete. Notranje presoje Vključene so VSE OE (razvidno iz let- nih planov LPNP), tudi tiste OE, ki niso predmet zunanjih presoj, in s tem potencialno VSI SODELAVCI v OE. Razumljivo, da so nekatera delovna mesta ključnega pomena za vodenje sistema (n.pr. vodilna in vodstvena DM), zato so nekateri sodelavci pogosteje presojani kot drugi. V kolikor ste ugotovili potrebo po presoji v kateri od organizacijskih enot oz. posameznega delovnega mesta, prosim, da mi to sporočite. Tako bom lahko ocenila in presodila ustreznost plana, ugotovila morebitno pomanjkljivost pri načrtovanju notranjih presoj ter ustrezno ukrepala. Maruška Lenarčič Na vprašanje skupine delavcev -pešcev o zaklepanju malih vrat pred upravno zgradbo ob 16. uri, je g. Suban odgovoril kar z ukrepom. Vrata od 16.5.2002 zaklepamo pol ure kasneje. Na vprašanje, v kakšnem primeru je delavec, ki ima v stalni uporabi služben avto, opravičen na povračila potnih stroškov, je ga. Hrvatinova odgovorila zelo na kratko, vendar jasno: v nobenem (izjema, če smo na službeni poti z letalom, vlakom ali če koristimo javne prevoze, kadar je avto v okvari, neuporaben...)! INFORMATIKA Pozdravljeni v majski prilogi Informatika! V zadnjem času se veliko govori o nakupovanju preko uporabe svetovnega spleta (beri interneta), zato bomo današnji prispevek posvetili tej tematiki • Varnost nakupovanja preko interneta NFORMATIKA VARNOST NAKUPOVANJA PREKO INTERNETA ” Internet pomeni največjo sprememb o v poslovanju, ki sem jo doživel. Tako velika je, kot je bila industrijska revolucija " (Jack Welsch, predsednik uprave General Electric ) UVOD V začetku je bil internet namenjen le majhnemu krogu ljudi. Uporabljali so ga predvsem računalniški zanesenjaki, v zadnjih petih letih pa je doživel velik razvoj predvsem na področju trgovinskega poslovanja. V ZDA uporablja internet že vsak drugi prebivalec, v Sloveniji pa vsak osmi. Po podatkih projekta RIS (Raba interneta v Sloveniji) uporablja internet približno 12 % prebivalcev. Slovenci se v primerjavi s potrošniki razvitejših evropskih držav redkeje odločamo za nakupovanje prek interneta. Glede na ogromno število uporabnikov in dejstvo, da njihovo število bliskovito narašča, postaja internet vse bolj zanimiv medij za trgovanje, ki ga kaže čimprej izkoristiti. Zato ni nenavadno, da so se mnoga pomembnejša podjetja različnih panog že vključila v elektronske trgovske tokove ali pa se na elektronsko trgovanje intenzivno pripravljajo. VARNO INTERNETNO NAKUPOVANJE V SPLETNIH TRGOVINAH Glede na razvoj interneta je logično, da se bo le-ta uporabil tudi za trgovanje. Večina se sprašuje, ali je internet varen “medij” za elektronsko trgovanje. Vemo, da je vse preveč možnosti, da se podatki namerno ali nenamerno znajdejo v napačnih rokah. Prav zato vlada med gospodarstveniki upravičen strah za varnost podatkov, ki se prenašajo v elektronski obliki, pa naj bo to številka kreditne kartice ali prenos velikih količin denarja s posredovanjem finančnih institucij. Največji izziv za informatiko nove dobe je izdelava orodja, ki bo na eni strani varno pred izgubo informacije, hkrati pa bo uporaba tega orodja enostavna, saj naj bi bila namenjena čim širšemu krogu uporabnikov. Orodij, ki omogočajo varen prenos podatkov, je na tržišču precej. Toda strah, ki ima vedno velike oči, dela svoje in ljudje se še vedno neradi odločajo za elektronski način trgovanja. Tega so se prvi zavedli pri večjih organizacijah, ki ponujajo kreditne kartice (VISA, MasterCard...). Prav zato se v zadnjem času pojavlja vse več akcij, ki naj bi uporabnikom razložile delovanje varnih sistemov za elektronsko plačevanje. VARNOSTNI ELEMENTI Identifikacija Prvi varnostni element elektronskega trgovanja je identifikacija. Pri klasičnem načinu trgovanja so nekateri elementi umevni sami po sebi. Če nekdo pride v trgovino, izbere blago in pri blagajni to blago plača, je jasno, da je on kupec, trgovina oziroma trgovec prodajalec, denar pa je tudi viden. Pri internetu stvari niso tako vidne. Ker je način nakupa neoseben in blaga ne moremo prijeti v roko ali ga videti, morajo vsi, ki sodelujejo v transakciji, imeti nekaj dodatnih, zanesljivih informacij. Prodajalec mora vedeti, da je kupec res tisti, za katerega se predstavlja, da je plačilno sposoben in da seveda plačuje z denarjem, ki je njegov. INFORMATIKA Kupec mora na drugi strani vedeti, da ima res opraviti s trgovino, da od nje res lahko dobi to, kar mu ta ponuja, in da bo denar, ki ga bo odštel, res šel v roke prodajalcu in ne komu drugemu. V elektronskem svetu je za identifikacijo poskrbljeno na različne načine, ki jih lahko razdelimo v tri nivoje. • Prvemu bi lahko rekli “Nekaj, kar veš le ti!”. V to skupino sodijo različna gesla ali identifikacijske številke (PIN), ki enoznačno določajo neko osebo ali subjekt. • Drugi nivo lahko imenujemo “Nekaj, kar imaš le ti!”. Sem sodijo različni digitalni avtori-zacijski certifikati, ki jih izdajajo neodvisne hiše, ali pa kak del strojne opreme, namenjen enoznačnemu predstavljanju. V vsakdanjem svetu lahko najdemo analogije v različnih predmetih kot so ključi, kreditne kartice, osebne izkaznice, potni listi, vozniška dovoljenja... • Tretji nivo identifikacije bi lahko imenovali “Nekaj, kar si!”. Gre za identifikacijo s pomočjo različnih fizičnih lastnosti sodelujočega v transakciji. Ta način identifikacije je sicer še v povojih, vendar so nekateri načini javnosti že bili predstavljeni. Na letošnjem sejmu CeBIT v Hannovru je bilo recimo mogoče videti tipkovnice, ki imajo poseben dodatek za zajemanje prstnih odtisov. Če imajo vsi sodelujoči vsaj nivo zaščite (po možnosti pa vsaj dva), je skoraj nemogoče, da ne bi z zanesljivostjo ugotovili identitete sodelujočih. Prenos Druga varnostna “luknja” v elektronskem trgovanju je prenos podatkov. V klasični trgovini bi analogijo z elektronsko lahko našli v neposredni izmenjavi blaga in denarja med kupcem in trgovcem. Ko v trgovini pri blagajni plačamo, kar kupimo, nas običajno ne skrbi, da bi nam ta denar med tem kdo vzel. Tudi s tem, da nekdo posluša, kaj bi radi imeli, si ne belimo las. Pri elektronskem trgovanju je to drugače. Internet je namreč ena sama velika “trgovina” z več sto milijoni kupcev. In ker internet ne pozna klasičnih čitalcev kreditnih kartic in podobnih mehanizmov, je potrebno poskrbeti za to, da bo komunikacija med trgovcem in kupcem zaupna. V internetu se ta zaupnost doseže s pomočjo kodiranja podatkov. Kodiranje podatkov je eden najbolj zapletenih postopkov. Zagotoviti je namreč treba, da bo podatke, ki jih en subjekt pošlje drugemu, lahko dekodiral oziroma prebral res le tisti, ki so mu namenjeni. Kodiranje poteka tako, da en subjekt s posebnim, samo njemu lastnim ključem podatke kodira, dekodira pa jih lahko samo tisti, ki ima ustrezen ključ. Kodiranje preko interneta poteka s tako imenovanim asimetričnim kodiranjem. Pri tem gre za dva ključa, pri čemer je javni ključ namenjen kodiranju, tajni ključ pa dekodiranju. Postopek kodiranja poteka tako, da eden od subjektov generira oba elektronska ključa -javnega in tajnega. Javni ključ nato pošlje pošiljatelju podatkov, ki z njim kodira in pošlje podatke pre- jemniku. Prejemnik nato uporabi svoj tajni ključ, ki edini lahko sporočilo dekodira. Ta metoda se je do sedaj izkazala za zelo zanesljivo, saj lahko kodirano sporočilo dekodira izključno lastnik tajnega ključa, če kdo namerno ali nenamerno prestreže kodirano sporočilo, z njim nima kaj početi, saj ga je skoraj nemogoče dekodirati. Edina težava, ki bi se lahko pojavila je, da eden od subjektov ni to, za kar se izdaja, če prejmemo neki javni ključ, moramo namreč biti res prepričani, da je lastnik privatnega ključa prava oseba. Poleg kriptiranja sporočil na strani pošiljatelja mora biti poskrbljeno tudi za to, da povezavi obeh ne more nihče “prisluškovati”. V elektronskem svetu se takšna kriptirana povezava s kratico imenuje SSL (Secure Socket Layer). Pri tem gre za način komunikacije med dvema računalnikoma (odjemalcem in strežnikom), pri katerem se najprej drug drugemu “predstavita”, nato pa se “dogovorita” o načinu kodiranja prenosa. Identifikacija enega in drugega poteka na podoben način kot identifikacija uporabnikov. Vaši informatiki Nelson Šorgo Sandi Kosmina Leon Makovec (Nadaljevanje v naslednji številki) ZDRAVJE IN Ml 1. Koliko ste stari? 2. Koliko let je minilo od menopavze (zadnje menstruacije)? 3. Ali ste po menopavzi prejemali hormonsko nadomestno terapijo (tablete, nalepke)? 4. Ali ste po 45 letu starosti utrpeli kakšen zlom? 5. Koliko tehtate? Manj kot 60 let 60 - 69 let 70 - 79 let Več kot 80 let Manj kot 10 let 11 do 17 let Več kot 18 let Zlom kolka Zlom zapestja Zlom hrbtenice Zlom rame Ostali zlomi (razen obraznih kosti) Nad 60 kg Med 57 in 60 kg Manj kot 57 kg 6. Ali ste kdaj 12 mesecev nepretrgano jemali kortikosteroide v tabletah ali injekcijah (Medrol, Nirypan, Dexamethason)? 7. Ali imate katero od naštetih bolezni? Hipertirozo (prekomerno delovanje ščitnice), motnje delovanja prebavil, kronične driske, hiperparatiroidizem (prekomerno delovanje obščitnic), prekomerno delovanje nadledvičnic (Cushingov sindrom), ponavljajoče se ledvične kamne, nezadostno delovanje ledvic. Vsota točk napoveduje verjetnost osteoporoze: 0 - 4 točke: majhna verjetnost osteoporoze 5 - 6 točke: zvečana verjetnost osteoporoze nad 6 točk: visoka verjetnost osteoporoze (najvišje število točk 19) Da Ne Da Ne Da Ne Da Ne Da Ne Da Ne Da Ne Da Ne VSOTA: Če imate več kot 6 točk, izpolnjen vprašalnik pokažite vašemu zdravniku! Spoštovani bralci, v marčni številki glasila smo vam predstavili bolezen kosti osteoporozo. Da ste članek o propadanju kosti z zaniman- jem prebrali, dokazujejo vaši klici glede informacij o preventivnem pregledu. Tokrat pa vam ponujamo preventivo, ki jo lahko izvedete kar sami. Izpolnite test o oceni tveganja in ugotovili boste, ali ste lahko popolnoma brez skrbi Vse najboljše vam želimo. Uredniški odbor OCENA NAMIG ZA IZLET V. Kozarje GLOBOKA OOLINA • 1016 Postenjiek 1182 Lenčajev vrh t 1231 Puščo tol ±L~Ui9 tre zae n* igat*l Mladico 1283^\ , 'čJOtfčm imy Kruljčev vrh 1361 /, - . rvi.r/. ... . . 'Velikem SnažrSU^ 1 Udnik // *i«J ,■ laninski dom na Svlitakllr Bukov vrh td»