Četo IV TGtlenska priloga »Slovenca« (št. 71) x dne 25. tli. 192% Štev. 13 Marifino vncbovjette velika kupola Malevia Canguaa na Šmarni gori, slikana leta 1846 in 1947. 98 S pogreba pred KratUlm umrlega Ualifanskega maršala "Diasa: Vodilne'osebnosti današnje Italije s Icraijem Viktorijem Emanueloni in Miissolinijem na čelu prisostvujejo pogrebnim svečanostim. Maršal Diaz je poveljeval italijanski armadi proti koncu svetovne vojne. K volitvam na "PolfsRem Dne 5. t. m. so se vršile v poljski sejm (==parlament), pri katerih je dobil sedanji diktator Poljske, maršal Pilsudskv, nekako tretjino vseh mandatov. Volivni boj je bil izredno hud in desničarske stranke, ki so doslej prevladovale, so izgubile tretjino svojih mandatov. Naša slika nam kaže hišo nekega voditelja opozicionalne nacionalne demokratske stranke v Varšavi, ki so jo vladini agitatorji vso prelepili v svojimi lepaki. Ker so hoteli dijaki le lepake odstraniti, jih je policija razgnala, kar je povzročilo med njimi veliko razburjenje, lepake same je pa zastražila. Nikakor pa ni mogla preprečiti, da ne bi prelepil tudi hišni lastnik svojih oken z lepaki svoje stranke „Glasujte za 24. listo!" Podobnih scen je bilo na stotine. Sir Jtriur Evans znameniti angleški zgodovinar in velik prijatelj Slovencev ter Jugoslavije. Ogromni transport bencina (i oo.ooo ton) na Mississlppifu Tudi »splavi" prevažajo bencin v Mehikanski zaliv, kjer ga potem pretočijo v ladje in razvažajo v razne dele sveta. Poštne urade po cestah so začeli uvajati v Berlinu; v njih so telefonske govorilnice, na zunanjih straneh pa avlomaličiie prodajalne znamk in dopisnic. 99 Dr. D. Popovlč odličen član NKS in sedanji minister /a narodno zdravje. /z jiot^e raiUo-oddafne postafe v "DomžaJafi: Zanimiv pogled v antensici stolp od spodaj navzgor. Dva laka stolpa nosita anteno. Vsak je visok 120 m in tehta 60.000 kg; lepo je videti tudi železno lestvo, ki vodi do vrha stolpa. Slika je obenem klasičen zgled perspektive! Ob otvoritvi velesejma bo slovenska radio-postaja že v polnem obratu. Gračanica na Kosooeni jiolju je eden naj-ziuiiiienilvjsili siKskih y.!^od<,,Hi: ikili aponieniktto. I o je sainoMau f ccrkuijo Matere božje, ki sia !ia iitenieljiht kralj Miljnlin m hje^ov sin istejuit. Zgrajen je bil I. 1121, ler je pravu umetnina stanbne umetnosti. V cerkvi »o /namenite freske, ki predstavljajo rodoslavje dinastije ^einunjičen. ra/en teh pa še nekaj drugih >turih srbskih oladarjeo. Samostan s cerkvijo je bil tudi po/.rnejc za času tur.ike nadvlade jako važno oporišče srbske narodne in verske nusli. \ekoč je bila (iručanica sede/, pravoslavne škofije, sedaj pa spada pod prizren-ško epurhijo, — I bližini Gru-čanice teži prostor, kjer se je vršila ne.srečna kosovska bitka. SliJce R SlovGnsRGmu biografslceinu lelcsiUonu Jebočin Anton (1830—1927 slikar. Jeilk« Udvoiiii ilM~>5- 1<), irialik in slikar. lOO lOl Šmarna gora Pogled na Šmarno goro (na desni) in Grmado (na levi) i/. Tacna. Najlepši in zato najbolj uriljubljeni nedeljski izlet Ljubljančanov je goto\o Šmarna gora, zato jo obiščejo Judi tisoči in deseftisoči vsako leto. )e celo nekaj takili ljubiteljev Šmarne gore, ki jo posečajo že dolga leta skoraj vsako nedeljo in praznik, v poletni vročini in zimskem snegu, v dežju in v neprodirni megli. Pa tudi sicer je Šmarna gora zjiana in priljubljena skoraj po vsej Sloveniji, ker nudi za malenkosten trud prekrasen razgled in je jako cenjena božja pot. Nanjo tiife starci in otroci, kmetje in gospoda. Iz Ljubljane pridemo na vrh šmarne gore prav lahko v poltretji uri, če se pa peljemo z vlakom do Viž-mar, smo pa na vrhu že v dobri uri. Pot po pobočju je prav zložnn, veiir dar se čudimo, da spričo toliki)i tisočev obiskovalcev ni prav nič oskrbovana, kajti nekateri deli imajo skoraj do kolen blata celo v največji vročini. Glede na to so utrli poset-niki zadnja leta celo vrsto novih dohodov nanjo, ki se po večini vsi združijo pri kapelici pod sedlom med obema vrhovoma, fa kapelica je jako znamenita. Začetek božje poti je zavit v meglo, zato si jo je razložilo ljudstvo v pripovedki. Pripovedujejo, da je potovala nekoč v starodavnih časih na goro Marija. Sedanji Vižmar-čani so jo baje videli in klicali za njo »Viš ( vidiš) Marijo!«, po čemer so dobile potem sedanje Vižmarje tudi svoje ime. (Ni treba še iposebe poudariti, da je ta razlaga napačna, ker je ime Vižmarje nemškega izvora.) Spotoma je počivala na skali pod sedlom, kjer je ostal celo odtis njenega kolena, zalo so tam v spomin na fa dogodek postavili pozneje sedanjo kapelica. Pobožna ljudska domišljija je pa snovala Se dalje. Ko so pred stoletji obiskovali naše kraje krvoločni Turki, je služil en vrh za zažiganje grmade (odtod tudi sedanje ime Grmada), ki je naznanjala Gorenjcem, da naj se pripravijo, ker je pridrvel Turek v deželo, na drugi vrh je pa pribežalo ljudstvo iz doline, da bi se branilo za močnim cerkvenim obzidjem. Nekoč so pa hoteli Turki napasti in zavzeti celo Smarnogoisko cerkev. Pridrveli so že do navedene kapelice, a ker so otroci, žene in starčki molili posebno vroče, je poslala Marija nadnje sv. Ahacija. Pri sedanji kapelici se pojavi svetnik naenkrat pred njimi z ognjenim mečem ter jih prepodi. Konj njih poveljnika se je ustavil s tako silo, da se mu je zadrlo kopito globoko v skalo in tudi ta odtis so kazali še pred leti tik kapelice. Zgodilo se je to baje neke sobote na dan sv. Ahacija ob poidvanajstih dopoldne, zalo se je vršil pozneje vedno na sv. Ahacija dan na Šmarni gori velik shod, kapelica je dobila ime »sveta sobota«, a namesto opoldne zvoni na Šmarni gori še dandanes vedno ob poidvanajstih, med okoliškim ljudstvom je pa ukoreninjena lepa navada, da nese vsak, ki gre prvič »na goro«, s seboj lesen križček, ki ga pusti pri tem znamenju. Odtod je mimo kapelice sv. Antonu do vrhu komaj četrt ure še. Cerkev, oziroma njeno močno obzidje zagledamo šele, ko stojimo že skoraj pri njem. Zunaj obzidja je »mežnarija« z jako dobro oskrbovano gostilno, a znotraj je kapelica žalostne lUalere božje, malo pokopališče in zvonik, ki je bil pa ined vojno ori)paii zvonov. Ljudstvo pogreša zlasti mogočnegii velikega, okoli iOOO kg težkega zvona, o katerem pripovedujejo še sedaj, da ga je vleklo I. lb/4. na goro 11 parov volov in ?.00 ljudi. Po vojni se je takoj osnoval odbor, ki si je nadel nalogo preskrbeti šmarnogorski cerkvi nove zvonove. Zagotavljajo nam, da bodo zapeli še letos, vendar manjka še mnogo, mnogo tisočakov, zaradi česar prosimo vse ljubitelje Šmarne gore in častilce Matere božje, da po svojih močeh podpro to bogo-Ijubno namero. Zgodovinsko izpričano je, da je stala na Šmarni gori cerkev že v Xin. stoletju in da so romali k njej mnogi škofje, nadškof je in patriarhi. L. 1314. je oglejski patriarh Otobon potrdil v pismu na vodiškega župnika (cerkev spada še sedaj v župnijo Vodice) cerkvi vse dotedanje odpustke in ji podelil še novih. Pozneje je bila obdarjena božja pot z novimi odpustki še od raznih škofov, nadškofov, patriarhov in kardinalov. Ker so romarji že v tistih časih jako obiskovali šmarnogorsko božjo pot, je postala prvotna cerkev kmalu premajhna. Sredi XVII. stoletja so sezidali novo in ljubljanski škof Rabafta je posvetil I. 16/3. v njej sedem oltarjev. Toda fudi ta je postalo kmalu pretesna, zato se je lotil )ožef Anton |uraj, župnik v Vodicah od I. 1711. do 1720. novega zidanja ter postavil Mariji sedanji hram. V današnji cerkvi je pef oltarjev. Veliki je posvečen Mariji, Kraljici sv. rožnega venca, stranski pa mučenikom, sv. ITorijanu in sv. Aha-ciju, sv. Ani in sv. Nikolaju. Sedanji notranji okras ji je dal vodiški župnik in poznejši novomeški prost lernej Arko, ki je poveril slikarska dela najboljšemu tedanjemu slovenskemu umetniku, Matevžu Langusu. Ta je naslikal I. 1842. na presni zid sedanji veliki olfar ter okrasil malo kupolo, I. 1846. in 1847. je pa poslikal še veliko kupolo, na kateri je upodobil veličastno Marijino vnebovzetje, jako zanimiva je na sliki tudi skupina romarjev v tedanji kranjski narodni noši. Razen z mnogimi odpustki obdarjenega božjega hrama vabi izletnike na Šmarno goro še prekrasen razgled, ki ga nudi. Kakor na dlani imamo pod seboj vse Ljubljansko polje ter ravnino med Kamnikom in Kranjem ter Tržičem. Vsako vas in vsako cesto razločiš, a obroblja ti razgled veličastni Triglav, zasužnjena Snežnik in Nanos, skalovite Karavanke in Kamniške planine ter prijazni dolenjski grički s Kumom, Klekom in OorjancL Štiri mesta in okrog 30 župnih cerkva vidiš, zato, kdor Se nisi bil na Šmarni gori: Spomladi je najlepša, ne pozabi nanjol nasgled s Šmarne gore proti Kamniškim planinam. Kapelica »veliRa sobota« tik pod sedlom med obema vrhovoma; kapelica je zgodovinskega pomena in še dandanes nese vsak, ki gre prvič na Šmarno goro, s seboj lesen križček, ki ga tu odloži. Zunanfščina šmarnogorske cerkve, zadaj na levt kos starodavnega obzidja. — Detajl iz Icupolske slikC: vodiški župnik J. Arko. šmarnogorski duhovnik A. lamnik in slikar Matevž l.angus Velilci oltar šmarnogorsRe cerkve, ki ga je slikal I. 1842. Matevž Lengus; v oltarju je kip Kraljice sv. rožnega venca, obdarovan /. mnogimi odpustki. Xvontk in duitovntska aiunovanfe (na levi) z gustii iiišk(- ItTasc vrhu Smainc gore. Na levi; Kapelica sv. Antona tik pod vrhom Smurne gore. 202 Zanemarjena nflaiMiiiii Skoraj osi povojni ohiskooaln h'usije prii)oi>('(tuji'jo o slolisočili /.apničeiiili olrok. ki jioslujuja ]>r;t-oii iiegrcčii m lo slonunitko dr/Moo. Lakota pred leti. ki je pomorila tiii-lijoric. brezho/.na ..morala", ki uničuje tiranno /.akonsko in družinsko /ivljm je. /ločinska boljšeni.ška n/.sio-ju, ki i/.ki>arja ndadino že n tiajne/.-nejšili letih ter pretresljiva reokčiua. ki jo je rodilo komutiislično fio-spodarsliH) po mitoiiili mestih, so po-n/ročili. da je n liiisiji slolisoče olrok. ki ne po/.najo ne starseo ne doma in ne lioua. Zlasti Moskvo kur preplavljajo ter postajajo /anjo ena največjih nadlot!. ker prinašajo » seboj ose mogoče bolexni in so Bo/ ja ixberačenl mllodar. povečini izkvurjeni prav do dna. Tatovi in ztočinci. t)olj podobni živalim nego ljudem, zalo ne jih vse boji in se jih vse i7.ogH>u. Prenočujejo po raznih kanalih, skladiščih, smetiščih in drugih zavetjih, podnevi pa beračijo, kradejo in ropajo. I dani so vsem mogočim pregreham od žganjepitju do najostudnejše nečistosti in v njih dorašču liusiji rod. ki nudi oprav grozen pogled v bodočnost. Saše slike nam kažejo nekaj tipičnih prizorov iz njih življenja po moskovskih ulicah. Kaj in kako pa je z na.šo ndadinoi' Drugo tromesečje na ljubljanskih srednjih in meščanskih -iolali je pokazalo skrajno slabe rezultate. \ad polovico učencev je padlo. Odkrilo je treba priznati, da so temu krivi šarlatani, ki so ..reformirali'' na.še šolstvu, dokler ga ni.^o deformirali do najnižje stopnje, krivi so l)rezveftni učitelji in profesorji, katerim je njih služba le -še kruh. ne pa poklic, krivi so ])okvarjeni starši, ki dajejo otrokom v.ie poprej nego dolue zglede, ki se ne brigajo za njih vzgojo, ki jih i>lačijo po zabaviščih in ustrezajo vsem njihovim muham, ki ne nauče svojih otrok niti prekrižanja; krive so socialne razmere, ki povzročajo, da ..stanuje" po več družin v eni sobi, ki povzročajo, da mar.šikak otrok po cele dneve ne vidi kruha, itd. itd,, skratka: krivi .smo mi vsi in vsak izmed nas. Kaj bo iz te mase .,f alirandi študentov''. kakšno bo i/.obrazen stvo. ki nam dorašču IZ .sedanje mladine, katere zanimanje je osredotočeno predvsem na kino in pa na rezultate raznih nogometnih tekem... kaj bo z otrokom, čigar oče in mati sta zaposlena ves dan v tovarni, ker očetov zaslužek sam ne zadošča rodbini':' Kaj bo s tem otrokom, ki dorašča in se ..vzgaja" na cesti, in ga starši ob t>ole/.ni pošiljajo od hiše do hiše beračiti? Kaj bo s sirotami, kajti država je svoje ndadinsko skrbstvo reducirala, občine ga pa sploh .ie lukilar skoro poznale niso, ker .ie zanj niso brigale? Kje je tisti, ki bo imel avtoriteto. ;a so fini čevlji, 23 kratica polit, (skoro umrlejia) bloka, 25 prekop, 26. štcvnik, 27 velika posoda, 31 vprašalna členica. 32 zaliod (drug izraz), 34 strelno orožje. 37 prislov kraja, 39 del ohlckc, 40 kar je nad nami, 41 predplačilo, 42 žuželka, 43 prislov časa, 44 mesto v Bolgariji, 45 se meri s stopnjami, 46 član plemena v juž. Afriki, 47 bbaza., 48 dišava, 5! smola, 52 vprašalnica, 54 >trg<. (ital., kakor se izgovarja), 56 m. krstno ime, 57 kratica, 58, plosk, mera, 59 učenik (hebrejsko), 60 romunski denar, 61 del dneva. 65 fašist, pozdrav, 66 proizvod čebel, 67 pomožni ;4lagol, 69 Ivrdka ur v Ljubljani, 70 kratica (v bivši državi), 73 prehod čez reko, 75 surovina za izdcl. platna, 76 ital. denar, 79 egipt. bog. 80 vzhodne dežele ob Sred. morju, 82 kar je novo, 84 nota, 85 znan Vodnikov verz, 86 padavina, 89 ilovica, 91 prva žena, 93 stran neba, 95 ločilo, 97 trobilo, 98 vzklik, 99 padavina, 100 znan slovenski mecen. Navpično: 1 pesnitev, 2 oče, 3 »ob« (nemško), 4 kos sukanca, 5 jugosl. časnikarska agencija, 6 izobrazba, 7 m. krstno ime, 8 vulkan, 9 začetek oaze, 10 tatarski naslov, U prebivalec Aleksandrijc, 13 kako se hlače strgajo (ono-matop. glas,), 16 na glavi, 17 ustalitev (denarja; tujka), 20 nasprotje noči, 24 priča pri krstu, 26 južno sadje, 28 za-deneš pri tomboli, 29 voditelj slov. naroda, 30 barovka. 31 polotok med Afriko in Azijo, 33 ne (lat.), 34 kakor 22 počez, 35 bolezen, 36 lokomotiva, 37 znana rastlina, 38 vpraš, členica, 39 kmetsko dem. blok (kratica), 49 mesec, 50 nevaren človek, 51 sladkorna bilka, 53 razdobje, 54 prvi sesl, del pragozda, 55 začetek abecede (izg.), 62 m. krstno ime, 63 sovjetska policija (ala fašisti), 64 m. krstno ime, 67 nočna ujeda, 68 plevelj, 70 noju podobna žival (manjša), 71 uniforma, 72 zabela, 73 orožje, 74 tne, 76 svetopisemska oseba, 77 igralna karta (4. skl, ranož.), 78 soproga, 80 prir, členica, 81 os. zaimek, 82 kratica, 83 kaz. zaimek, 87 os, zaimek, 88 kakor 58 počez, 89 vas pri Ljubljani, 90 zlato (francoski), 91 vzklik, 92 lat, predlog, 93 kratica železnice (pod bivšo Avstrijo), 94 gč„ 95 kratica proslulega režima, 96 dolžinska mera. BaKrotiaK JugosIovanaKc ttalcarne v Efubltant