ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 3 . 375—383 375 Sergej Vriš'er OB 75-LETNICI ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V MARD30RU Slavnostni govor na 19. zborovanju sloven­ skih zgodovinarjev, Maribor, 27. 9.—1. 10. 1978 »štajerskim Slovencem preostaja samo dvoje: ali da z brezupno, ne­ dejavno vdanostjo v usodo čakajo na svojo smrt, ali pa da krepko zažive in napredujejo tudi v kulturi, še posebej na zgodovinskem področju...« Te misli je izrekel dr. Fran Kovačič, tedanji začasni in poznejši dolgoletni predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru dne 28. maja 1903 na usta­ novnem občnem zboru tega društva v mariborskem Narodnem domu. Podoba je, da so se ustanovitelji društva in tudi njegovi poznejši člani vseskozi zavedali zgodovinskosti te ustanovitve. Kakor rdeča nit se vleče skozi vsakoletna poročila z občnih zborov društva misel o pomenu in na­ logah ZD, o njegovem kulturnem in znanstvenem poslanstvu, ob katerih domala nihče od poročevalcev ni pozabil pristaviti, da pomeni delo na kul­ turnem področju na slovenskem štajerskem hkrati narodnoobrambno de­ janje, da kulturna osamosvojitev utira pot politični osamosvojitvi. Da pro­ gram ZD ni bil napisan tjavdan, priča odmev, ki ga je ustanovitev društva sprožila v nemškem časopisju, žolčni napadi v nekaterih listih so samo potrdili, da je bilo društvo priklicano v življenje ob pravem času in s pra­ vim namenom. štajerski Slovenci so se dodobra zavedali nevarnosti, ki jim je pretila ne samo po politični in gospodarski, ampak tudi po kulturni in prosvetni plati v deželi, katere središče in s tem tudi kulturna usmeritev je bila v nemških rokah. Bil pa je to tudi čas, ko se je tudi na slovenskem šta­ jerskem spravljivo domoljubno pisanje pričelo umikati prodornejšim znan­ stvenim mislim, že pred ustanovitvijo ZD zasledimo na slovenskem šta­ jerskem dela domačih piscev, ki so se s poudarkom posvečali področjem slovenske kulture in zgodovine. Prav eden izmed teh pišočih, Fran Kovačič je nemara najizraziteje začutil potrebo po organizirani in bolj poglobljeni dejavnosti. Leta 1898 je zapisal, da bomo kot narod veljali samo, če se bomo tudi znanstveno postavili na svoje noge. Zamisel o slovenskem društvu je bila v začetku našega stoletja že močno živa, Kovačiča so spodbujali k usta­ novitvi društva slovenski znanstveniki iz Gradca, z Dunaja in iz Ljubljane, začel se je boj za slovensko gimnazijo in vse bolj je sililo v ospredje vpra­ šanje slovenske univerze. Leta 1903 je torej dozorela zamisel o Zgodovinskem društvu v Mariboru, ob njegovi ustanovitvi pa je bilo določno začrtana tudi njegova usmeritev. Društvo naj se ukvarja s preučevanjem domače zgodovine in narodopisja, se pravi, na ozemlju slovenske štajerske. Izoblikovala se je tudi zamisel o društvenem glasilu — zgodovinskem listu, ki je dobil ime časopis za zgo­ dovino in narodopisje (ČZN), prav tako pa si je društvo zadalo nalogo, da ustanovi svoj muzej, knjižnico in arhiv. Pri vseh teh ustanovah je bil po­ udarjen nacionalni značaj: muzej naj bi postal nekak narodni muzej za slovensko štajersko, knjižnica in arhiv naj bi zbirala literaturo, spise in arhivalije, pomembne za slovensko zgodovino Poudarek na slovenstvu je 376 S. VRISER: ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU bil toliko bolj očiten, ker se je okoli zbiranja starin in priprav za muzej pomujalo v Mariboru že nemško muzejsko društvo, arhivalije pa so že desetletja spravljali v graški, seveda nemški deželni arhiv. Izrecno je bilo poudarjeno, da naj preučevanje temelji na znanstvenem gledišču, da naj društvo ohranja ustrezno strokovno raven in sodeluje s sorodnimi združenji sosednjih pokrajin. Program ZD je bil napisan v skopem besedilu, sestav­ ljen pa je bil z upoštevanjem danih razmer in s primerno načrtnostjo. Vsem očitkom s strani nasprotnikov in tudi pomislekom domačih ljudi navkljub je zgodovina potrdila pravilnost zastavljenega dela Zgodovinskega društva. V tem delu se nam časovno razločno pokažejo tri obdobja: prvo od 1903 do 1918, drugo med obema vojnama, to je do 1941, in čas po osvo­ boditvi. Kakor je napovedal program, se je društvena dejavnost osredo­ točila na izdajanje glasila ČZN, nadalje na delo okoli muzeja, arhiva in knjižnice, v poseben sklop dejavnosti pa se zaokrožujejo različne akcije v zvezi z organiziranjem predavanj, pobudami za srečanja širšega značaja in podobno. S časopisom za zgodovino in narodopisje se je ZD nedvomno najučin­ koviteje uveljavilo. V predgovoru k prvi številki leta 1904 je društvo na­ povedalo, da želi poleg zgodovine gojiti slovensko narodopisje, zgodovino slovenskega slovstva, slovensko jezikoslovje, da želi poročati o izkopaninah in starinah na slovenskem štajerskem ter o domačem in tujem slovstvu, ki bi se nanašalo na delovna področja društva. Zopet srečamo ob rojstvu časopisa dr. Frana Kovačiča, ob njem pa še nekaj zavzetih mož, npr. dr. Ma­ tija Murka, dr. Karla štreklja in prizadevnega prvega urednika profesorja Antona Kaspreta. Njim gre zasluga, da so glasilo oblikovali in usmerili tako, da je že v začetku razodevalo svoj namen: ČZN naj bi obravnaval problematiko slovenještajerske regije, vendar naj bi to delo opravljal na ustrezni strokovni ravni, saj bi mu le ta prinesla veljavo tudi v širšem znanstvenem svetu. V resnici se je uredništvo držalo začrtane poti. Sprva ozki krog so­ delavcev je z leti narasel, poleg domačinov so se mu pridružili tudi pisci iz drugih predelov Slovenije. Kakor ugotavlja Janko Glazer, »se je krog sodelavcev pri časopisu izoblikoval v delovno skupnost, v kateri so se to- variško družili poklicni strokovnjaki in ljubitelji, univerzitetni profesorji in zgodovinarji samorastniki«. Prav gotovo ni bilo brez pomena, da je dru­ štvo vedno znova poudarjalo znanstveni značaj svojega glasila in tudi to, da se ni želelo vmešavati v politične strankarske boje. Ustvarjalno vzdušje okoli časopisa je omogočilo, da je do zloma stare Jugoslavije izšlo kar 27 letnikov in da se je ČZN razvil iz skromnih začetkov v glasilo z mednarodno odmevnostjo. Upravičeno so lahko na občnem zboru leta 1934 podčrtali, da si je časopis utrdil zveze od Uppsale do Sofije in da so tudi v Pragi z ob­ čudovanjem spremljali prizadevnost mariborskega društva. Zmotno bi bilo seveda misliti, da se je delo okoli ČZN odvijalo brez težav. Boriti se je bilo treba za denar in naročnike, za strokovno raven in v prvih letih tudi za sam obstoj. Prav isto poročilo, ki pripoveduje o ugledu, ki si ga je pridobil časopis, ne more mimo ugotovitve, da je le-ta slej ko prej deležen premajhne podpore s strani oblasti. ČZN da razodeva delo kot v kakem univerzitetnem mestu, krajevni ljudje pa stojijo brezbrižno ob strani. Kako zelo je ČZN pomenil bistvo Zgodovinskega društva, smisel društvenega obstoja, je bilo določno povedano leta 1909. Muzejsko društvo v Ljubljani je tedaj predlagalo mariborskemu Zgodovinskemu društvu, da bi združili svoji glasili v skupen zgodovinski časopis. Mariborčani so pred- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 3 ' 377 log odklonili z utemeljitvijo, da bi si ZD s tem korakom samo zadalo smrtni udarec. Zavrnitev je bila upravičena, saj je prav samostojno štajersko gla­ silo potrjevalo, da se na ogroženem ozemlju s pridom razraščata slovenska kultura in znanstvenost. Za Kovačičem ali bolje ob njem si je za profil ČZN največ prizadeval Franjo Baš, geograf, zgodovinar in etnolog, ki je leta 1925 vstopil v Zgo­ dovinsko društvo. Iz leta v leto je opozarjal na večjo kritičnost v obrav­ navanju domačih tem in pri izbiri objav, pozival je k pridobivanju novih sodelavcev in se trudil za sodobnejšim, prožnejšim sestavom časopisa. Fra­ njo Baš in Janko Glazer sta kot zadnja predvojna urednika mnogo pri­ pomogla k novi vsebinski in tudi zunanji podobi mariborskega zgodovin­ skega glasila: poleg dotedanje usmeritve v zgodovino in narodopisje naj bi se revija močneje ukvarjala še z regionalnim slovstvom, poleg običajnih naj bi izhajale tudi številke, ki bi bile posvečene zaokroženim temam ali pokrajinam. V celoti naj bi se področje ČZN razširilo in načrtno utrdilo. Tu je treba omeniti, da sta kot številki s posebnim poudarkom, vendar v okviru rednih letnikov že pred tem izšla zbornik, posvečen Ptuju (1933), in Kovačičev zbornik, posvečen 70-letnici Frana Kovačiča (1937), kjer sta Baš in Glazer izpričala svoje uredniške sposobnosti. , Poleg časopisa je ZDM izdalo še nekaj zgodovinskih del: Kovacicev Trg Središče (1910), Sv.Križ pri Rogaški Slatini (1914) in Ljutomer (1926), poleg tega tudi štrekljevo historično slovnico slovenskega jezika (1920). Poizkusilo se je z Zgodovinsko knjižnico, ki naj bi v poljudni obliki obrav­ navala pomožne zgodovinske vede, a sta izšla samo dva zvezka. Izdalo je 3 knjige Arhiva za zgodovino in narodopisje (1930/38), ki naj bi rabU za objavljanje zgodovinskih virov. Sledeč potrebam časa je društvo pogumno zastavilo korak v področje umetnostnozgodovinske topografije in natisnilo dva zveka Maroltove Dekanije Celje (1931/32). Za zgodovinskimi izdajami je veljala naslednja skrb društva ustano­ vitvi muzeja. Omenil sem že, da je imelo ZD v mislih slovenski, narodni muzej in da je akcija zanj potekala povsem ločeno od muzejskih priza­ devanj nemškega muzejskega društva, neodvisno tudi od muzeja lavan- tinske škofije, ki je bil po času nastanka v letu 1896 v bistvu najstarejši mariborski muzej. Mariborsko muzejstvo se je torej razvilo iz treh osnov, vsako od teh pa so rodile realne potrebe, škofijski muzej je imela namen, da zbira bogo- služne predmete in arhivalije, ki so se nabirale po župnijah in niso bile več v rabi. Zbirka je z leti precej narasla, v njej se je znašlo tudi več po­ membnih umetnostnih del in arhivskih dokumentov, vendar pa zaradi ne­ primernih prostorov vse do leta 1924 ni imela videza pravega in urejenega muzeja. Muzej Muzejskega društva, ki so ga odprli v decembru 1903, je imel značaj mestne institucije: posvečal se je zgodovini mesta in bližnje okolice, poleg tega tudi splošni zgodovini monarhije. Bil je značilna kompleksno urejena lokalna ustanova, ki seveda ni odmerjala posebne pozornosti slo­ venskemu žitju v Mariboru in na širšem slovenj ešta j er skem ozemlju. Muzej Zgodovinskega društva pa naj bi zbiral gradivo, ki bi izpričevalo kulturo slovenskega ljudstva, slovenske zgodovinske spomenike, slovensko narodo­ pisje in s tem upravičenost našega bivanja na štajerskih tleh. S pozivom »za narodni muzej«, ki da je skupaj z društvom »naravna in logična etapa v kulturnem razvoju štajerskih Slovencev«, se je ZD obr­ nilo na slovensko javnost in jo opozorilo na zbiranje predmetov za novo ustanovo. Poziv ni izzvenel v prazno in do leta 1909 se je nabralo toliko predmetov, predvsem s področij arheologije, narodopisja in prirodoslovja, 378 S. VRISER: ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU V%LTcflteV0šiI2ha.rlnih pros,torih Narodnega doma 6. junija odprlo muzej. BiinTiptif * J Za razstavo nabranih predmetov kot za pravi muze vseh üavS!:S Ehuden korak naprej in začetek akcije* ki je mimo VsSakOT i?ÌSJ refn° V0lj° zbiralcev in napovedovala smotrn razvoj. NaporfiïovenJr6113^-^111^1 mUZeja cel0VlteJsa in širša od nemške. pidvMm nL nS^i^,POd6rtati t0Uk0 b0lj> ker se je društvo °Piralo S drS instftTS wVOjUl Cia,n°T in ni bU0 deležno naklonjenosti občine arugm institucij, ki so podpirale nemško Muzejsko društvo. mor£rwTvS?™\?enÌ1^ mariborsko muzejstvo po zlomu avstroogrske tete 1920 lia SÎI ?fuze^skeP društva Je tedaj prešlo v slovenske roke, teiVriïïiîS, £ -t °ba,muzeja združila v skupno ustanovo. Ko se je 1924 v katerem ÏÏ Ï £*?£" T™1 je Maribor sledniIČ dobil cestni muzej, p™ so se družila prizadevanja iz vseh treh omenjenih smeri in ki ^^ZSSZSSr Že nakaZ0Val POtreb° P° ^mTne1motS dovlSe^d^?^1 raf°3 mariborskega muzeja je prešla sedaj iz Zgo- ZDMSPÎ 7 Poslovenjeno Muzejsko društvo, še naprej paje imelo JSOSS L S T Za SV°Je P°slanstvo- Vsa leta do razpada ste e sestenkl Lr ^ нп V* teSn0 sodelova11' Pogosto prirejali skupne seje in SSAÌ11!*?1 primeT°-saj so v odborih obeh društev in povezuTočih oiSf^ e^VSem Pa 3e sodelovanje slonelo na vodilnih da navzik ÏÏirt^Î? , Ì ~ FranU Kovačiču in Franju Basu. Značilno je, SrTeTuS^ interesov in dela ni prišlo do združitve društev. Veh- паЦ k Uh ifS\ÌT°' ^Ј* P°slanstvo ZD Širše in da zaobjema vrsto ^^'ZZ^TS&SS.k0 se je bil°muzejsk0 vprašan3e noviŽmuLSwAmarib0rSkih mUzejev se je P°kazala nu^a potreba po ta^SSoSÄSft Sa3 J d0tedan3i ni bil° mogoče mislitl na urejenost SaTlnsko uZÏÎ Jf • K°V1 mUZej je imel vse P°eoJe. da se razvije v po- nesTvzüSZ Z3°tTel0^ Pa je bU0 Več let dopovedovanja in dosled- SHI 3 J ' Predn0 si 3e muzeJ Priboril mesto, ki mu je upravičeno SÌVrtenÌo^lb0rU как0Г tudi med slovenskimi in jugoïovan- lete J?s S ;^ ta 1935 Je-bil P° Baševi zasluSi Povišan v pokrajinski muzej v maxiborïïi iadT^!^ °dP^ n°Ve m°Žn0Sti razv°3a s Poselitvijo' njS^?«-™1^^' Še S tradiciJami ljubiteljstva obreme- ^7sLmStUoHJt-raZVi1^ S?d0bn° in Smotrno ure3eno regionalno iTenje Podravifin %- Je-°dpirala razgled v zgođovino in kulturno živ- BaKvega dela v ZZ^T ^T kr&tk° naj našte3em mnogovrstnosti Pttnwfa muzeju. Napredek se je kazal na področjih arheoloeiie ^S^nTSffir ^fV naČrtnem ZblranjS ™Ј^^Ж PiSSTle^ÏÏS^^TÎSÎÎ0 galerij0 ln V P0Pulariza^'i muzejstva! in ïame onrfvl?ai L ' * ^ Ï" Franj° Baš od leta 1932 banovinski arhivar «^^ffitSST °dolžnosti tudi v mMe^ M pa je bil sicer V kj3nSi0narhi0ÌkÌHSÌ 3/h 3e fadal° ZD' Je bila ustanovitev knjižnice. naS tudi saovenii S?* zgodovinska literatura, v prvi vrsti domača, prSobivani,, S«? ? * ?kl nasPloh- Kakor za muzej se je društvo tudi pri sednTzD ki ÏÏ n f-l0f POZlVOm na javnost- MateJ Stekovec prvi pred- zaSov noSa^i T" fe k0nec leta 1903> 3e z ruščino svoj h knjig in SZaiLviebnoohmS] кп^с1, ln arhivu- Skupaj s knjigami dragih vila knjig il ras a 2Л K ^1^1 Že Čez 300 knjig" Z naraščanjem Ste- ia Knjig je rasla tudi skrb za knjižnične prostore; še posebej se je čutila ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 .3 ' 379 prostorska stiska, ko se je knjižni fond pričel večati z zamenjavami za glasilo ČZN in z dolžnostnimi primerki slovenskih tiskov. Počasi, vendar stanovitno so se razmere obračale na bolje. Po letu 1918 so se prizadevanja društva usmerila v izoblikovanje javne študijske knjiž­ nice. Leta 1921 so knjižnici dodelili prostore v nekdanji kazinski dvorani, sestavili so statut knjižnice in sklenili, da naj zanjo skrbi poklicni knjiž­ ničar, že leta 1922 so za to delo izvolili profesorja Janka Glazerja, štiri leta pozneje se je Glazer povsem posvetil bibliotekarstvu, od leta 1931 pà je bil ravnatelj študijske knjižnice. Kakor Franju Basu v muzeju gre Janku Gla­ zer j u pionirska zasluga za požrtvovalnost in znanje, s katerima je iz dru­ štvene knjižnice ustvaril smotrno urejeno bibliotekarsko ustanovo, štu­ dijska knjižnica je postala z letom 1924 mestna ustanova, še naprej pa je, enako kot za muzej, za njeno rast skrbelo tudi ZDM, bila je, kot so zapisali »punčica v očesu njegovem«. 4• . Več kot 40.000 knjig, ki jih je premogla knjižnica leta 1941, zgovorno priča, da so bili zanjo zavzeti pravšnji ljudje. Družno z ostalimi kulturnimi ustanovami je pomenila tudi študijska knjižnica v Mariboru kulturni in nacionalni branik, ki ga je okupator ob svojem vdoru na naša tla takoj razdrl. Tudi četrta od nalog, ki si jih je zadalo ZD — ustanovitev arhiva, se je uresničevala iz skromnih začetkov. Arhivske razmere so,bile na sloven­ skem štajerskem pod Avstrijo malo spodbudne. Kakor je zapisal Fran Kovačič, so naše občine, ki so bile v nemških rokah, prav tekmovale v od­ dajanju arhivalij v Gradec. Posledice te vneme so bile občutne in jih šele naš čas rešuje z veliko zamudo. A tudi kar je ostajalo doma, ni bilo deležno arhivske nege in je životarilo v neprimernih pogojih. Odločitev ZD, da se zavzame tudi za arhivalije, je bila več kot nujna; v veliki meri je od arhivov za viselo znanstveno zgodovinsko delo nasploh. Društvo je najprej začelo z zbiranjem vsega, kar je pač bilo mogoče rešiti. Iz poročila v letu 1926 razberemo, da je bilo dotlej zbranega že precej gra­ diva in da se ga je društvo lotevalo tudi z najosnovnejšo smotrnostjo. Dejstvo, da je odločilni del starejšega arhivskega gradiva v tujih rokah in da je arhivsko delo posebej zahtevno, je bilo vzrok,' da je uresničevanje naloge — postavitve arhiva počasneje napredovalo kakor akciji za muzej in knjižnico. Viden napredek v tej smeri pomeni nastop Fran j a Basa. V Ba- ševem času se je društvo zavzeto potegovalo za primerne arhivske prostore, arhiv so nekajkrat preselili, prelomnico v razvoju pa pomeni leto 1932, ko ga je prevzela banska uprava, njegov vodja kot poklicni arhivar pa je po­ stal Franjo Baš. Banovinski arhiv je združil arhiva Zgodovinskega društva in Muzejskega društva, s pozivi za oddajanje arhivalij pa se je obrnil na vse institucije, ki bi mogle prispevati k njegovi spopolnitvi. Pomembno je bilo načrtno zbiranje topografskega etnološkega gradiva, za kar je Bano­ vinski arhiv organiziral službo zaupnikov po Podravju in Pomurju in v razmeroma kratkem času zbral več kot 1000 lokalnih podatkov. V tem času je nadalje naraščala zbirka zapuščinskega fonda, omeniti pa je tudi skrb, ki jo je ustanova razširila na krajevne arhive, zemljiške knjige in sodne akte, nad dotlej močno zanemarjenimi in deloma že propadajočimi zgo­ dovinskimi viri. Ob začetku druge svetovne vojne je vprašanje maribor­ skega arhiva dozorelo do odločilne stopnje. Delo v arhivu je preraslo zmog­ ljivosti enega samega arhivarja, potreba po urejenosti pa je kot nedoloč­ ljivo postavilo v ospredje preselitev arhiva iz zasilnih v nove, primernejše prostore. ч 380 S. VRISER: ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU mPri ions £ ,o?, a SeteV Ш rast' kl je P°^ala iz zamisli ZD v obdobjih ?n!*Ti?iL£ i -: ne mo^emo mImo vrste drugih akcij tega društva, že IK? ,2? društvenega življenja so se zvrstila različna predavanja» v tri­ desetih letih so jim sledili tako imenovani zgodovinski večeri, povezani tudi z družabnostjo. A tudi vsakoletni občni zbori, ki so jih v prvih letih skli- ^wJ/aZUCniA k?jih na slovenskei" štajerskem, so bili daleč več kakor nÏÏi?o ?Л,аà ^n,3e ? delovan^u društva; na njih so se kresale kritične misli o lastnem delu in porajali daljnosežni načrti. Načrti, od katerih je mnoge uresničil šele naš, povojni čas. ni^KoVSSk0 drUŠtV° ni nast°PUo z vel*ini hrupom, saj je bilo, kot so njegovi člani sam zagotavljali, v začetku še brez ugleda, vendar pa ga tudi S 4^Vda3a11 °bČUtkl manJvreda°sti. Prej bi rekli, da je trpko spoznan™ dLo ™m?°g0 f ^UdiU ln da nam grozi nacionalni kulturni zaton, spro^ ™ w» Ï P°trebno samozavest, s katero je bilo moč prebroditi kritična HÏLÏ ?f,le mnog0 P°menilo> da so njegovi ustanovitelji od w SÄla Ve^eV' kaj hOČej0- Le tako so lahk0 že 1904 i^azili željo, da Srn ЛГЛ»° 30^1ота11,пе le z ««bljanskim Muzejskim društvom, ampak hrS zJ^škim^oao^s^^ društvom. Trdno zastavljeni koraki niso ostali lll°5,Ше7а; ??° ni nakl№e> da je npr. že leta 1909 ZD prejelo povabilo ™™f £1 ni ^°ngreS arheol°g°v v Kairu in da ga je leta 1910 avstrijsko vSva ££5Z l°Tlli ^ sodeloval° Pri razvijanju domačijskega ™2л7 ?eimatschutza. Značilno samozavesten je bil odgovor društva- ti h! ^ 3f f v" pof ravil° t0 P°b«do, Izreklo pa je dvom v uspeh te akcije, 5Ì J < 3* PTfJ razkro"la narodnostna napetost na štajerskem. Pred- iaf<=wo °' na] .bi Se ustanovila Posebna, slovenska podružnica doma­ čijskega varstva kot odsek zgodovinskega društva Obdobje 1903—1941 je bilo za ZD vseskozi dinamično in težavno no gosto tudi viharno. Ob 10-letnici društva leta 191> Tozap sali v CZN da pomeni 10 let ZD 10 let trpljenja in borbe. Jedrnat in pomenlliv zanis porei"tu ш nMi°rrno £** f°,^di: 1Zb0l3Šanih «^«ahTSÄSS noslaStvu LÌSS1 5 î,rdim°' da 3e drUŠtV° ob vsem humanističnem SAS š! napreÌ branilo upornost in borbenost in da je pogumno za- nïlnn^P7PJ°nfIn0 PT,°d tam' k3er S0 blli ogroženi MturniTnacio- v^nH ^ L°b 20-letnici leta 1923 je predsednik društva poročal o kon­ venciji razdelitve avstrijskih arhivov in določno podčrtal pomanjkljivosti avno'ïTsfabo TT* F?"*0' ^ 1928 je ZD Z «»SKÏÏS SnfsnL^ Ï £ v katerem so naši zgodovinski, arhivski in umet- mSrSï^ÏÏ ' kl° 3e nU3n° Zahtevo po zakonu ° muze№ m spo- SiS aZvIv v П*Ш P0n0VnO apeliral° na vrnItev našega gradlva iz avstrij­ skih arhivov V času prvega sestanka slovenskih zgodovinarjev v Celju LSSS^T'^T?^ na PObUd° ZDM' 3e društvo nakazal° ^e?n!ce lL*n ° delo ne kot posamezniki, marveč kot skupnost naj sodelujejo g vSnanJl' POtrïn° 3e VeČ smotrnosti' več delitve dela, več metodičnos i hodiTo nirva ber!m° l P°rocilih z občnih zborov, da je društvo pre- So ?n S \nar°dnoobrambno pot, da pomeni Maribor vrata v našo J !° n da zahtevata "gled slovenskega naroda in države, da tukajšnja SSî.îčustva napredujejo z vso moralno in gmotno podnoro družbe XeTirïL*T^laniï Па šta^skem da je bilo nekoč samo privilegij m^îT'iP Si* ? ?rU^Va Pa 1Zpriču3e nacionalno kulturno zrelost, po- StSov3v £S.temel]e Za Sl0Vensk0 unlverzo in Za razvoj znanstvenih W «5*н5??РП? U?°-t0VlteV ° 0bd0bju 1903/1941 se nam ponujata dve misli ki sta bili izrečeni ze ob društveni 30-letnici leta 1933. Franjo Baš je takrat ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 .1979-3 381 dejal, »da bi, če ne bi bilo ZDM in MDM, zijala danes največja znanstvena vrzel prav v Podravju«. Podčrtano pa je tudi bilo, »da je ZDM z rešitvijo svojih kulturnih nalog odločevalo pri določitvi severnih meja. ZDM je kro­ jilo meje pri zeleni mizi na isti način, kakor jih je krojil general Maister na terenu.« Obdobje od osvoboditve do danes bi mogli imenovati žetev ZDM. Kar je bilo zasejano leta 1903 in je dozorevalo skozi 37 let, nasilje okupacije ni moglo zatreti, ampak je v novi Jugoslaviji pognalo še bohotne j šo rast. že v jeseni 1945 je oživelo ZDM sprva kot samostojna organizacija, od 1947 pa kot podružnica ZD za Slovenijo. Oživeli sta tudi obe najstarejši kulturni ustanovi Pokrajinski muzej in študijska knjižnica. Posledice vojne so bile občutne in so nagrmadile pred mariborske kulturne delavce ogromno težav. V tem času jim je bilo v veliko oporo prav društvo, ki je ustanovam odvzelo nekaj skrbi s tem, da je organiziralo ekipno raziskovalno delo, zbiralo po­ datke s področij etnologije, gospodarstva in narodnoosvobodilne borbe, pomagalo pri arheoloških izkopavanjih itd. Z leti so se razmere bistveno izboljšale, delo poklicnih ustanov se je okrepilo in zajelo velik del obveznosti, ki jih je dotlej opravljalo društvo. Tako je nastopila doba, ko je bila društvena vloga v Mariboru precej v ozadju, njegova izročila in načrti pa nikakor niso zamrli. Nasprotno, to o čemer so razpravljali na mnogih občnih zborih pred vojno in se je zdelo samo vizija, je postajalo v povojnih letih resnica. Leta 1947 je bil na novo urejen in odprt Pokrajinski muzej. Muzeju je za nekaj let pripadla tudi vloga organizatorja drugih mariborskih kulturnih zavodov. To poslanstvo je z veliko prizadevnostjo uresničeval profesor Bogo Teply. Tako se je leta 1952 osamosvojil Državni arhiv, sedanji Pokrajinski arhiv, 1954 je bila slovesno odprta Umetnostna galerija, 1958 je iz muzeja izšel Muzej narodne osvoboditve, 1959 pa še Zavod za spomeniško varstvo. Težko se je posledic okupacije otresala študijska knjižnica, ki pa se je v treh desetletjih do danes razvila v Visokošolsko in slednjič Univerzitetno knjižnico. Usoda je bila manj naklonjena samo časopisu za zgodovino in narodopisje, za katerega je bilo potrebno kar 25 let premora, da je ponovno oživel. Delo okoli ČZN pa je vneslo novo življenje tudi v društvo, ki nosi od letos zopet nekdanje ime — Zgodovinsko društvo v Mariboru. Preobsežno bi bilo naštevati mnogovrstnosti kulturnega in znanstve­ nega dela, ki se je odvijalo v treh desetletjih po osvoboditvi iz nasledstva ZDM. Preobsežno bi bilo tudi naštevati prizadevanja Fran j a Basa, Janka Glazerja in Boga Teplyja, ki sta jim bili v prvih povojnih letih naloženi skrb za oživitev muzeja, knjižnice in arhiva in naloga organiziranja novih kulturnih ustanov. Vse te ustanove so prehodile pot, ki ni bila brez težav in zastojev. Vendar, če primerjamo to pot z razmerami pred vojno, spo­ znamo razsežnosti našega časa in dojamemo vpetost kulture v naš vsakdan. Za sleherno od mariborskih kulturnih ustanov, za oba muzeja, galerijo, arhiv in knjižnico lahko trdimo, da so s svojo dejavnostjo izpričale, da se zavedajo svojega poslanstva v naši socialistični samoupravni družbi, v slo­ venskem prostoru in posebej v severovzhodni Sloveniji. Znanstveno delo je dobilo izreden razmah še z ustanovitvijo mariborskih visokih šol in uni­ verze. Maribor kot znanstveno središče, o katerem so pred 75 leti sanjali ustanovitelji ZD, je danes dejstvo. Ko se spominjamo začetkov Zgodovinskega društva v Mariboru, vnovič ugotavljamo, da so ga ustanovili pogumni in daljnovidni možje. Pogumni in daljnovidni ne le zato, ker so se upali sovražnim sosedom v brk povedati, da ima slovenska štajerska svojo kulturo, marveč tudi zato, ker so s tem 382 S. VRISER: ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU zavestno pripravljali pot nacionalni osvoboditvi. Nedvomno je boj za se­ verno mejo 1918/19 črpal moči tudi iz duhovnih osnov, iz kulturne samo­ zavesti, ki jo je med štajerskim ljudstvom poleg drugih organizacij utrje­ valo tudi Zgodovinsko društvo. Obstoj tega društva v resnici ni bil samo kulturno, ampak tudi odločilno politično dejanje. Pogumne in daljnovidne pa lahko imenujemo ustanovitelje Zgodovin­ skega društva tudi zato, ker so vsem zaprekam navkljub začrtali pot kulturi in znanosti v Mariboru in severovzhodni Sloveniji tako, da se njena smer v bistvu vse do danes ni spremenila. Gotovo, potrebe po ustanovitvi slo­ venskih institucij kot so knjižnica, glasilo, muzej ali arhiv, so bile ob za­ četku stoletja na dlani. Nikakor pa ni bilo preprosto skozi desetletja tako dosledno spolnjevati program, ohranjati pri tem občutek za pravšnjo mero in tempo razvoja, za strokovno raven, predvsem pa ne izgubljati vztrajnosti in prepričanja v uspeh. Jubilej Zgodovinskega društva v Mariboru praznujemo v obdobju, ki so ga prekalili naša revolucija, narodnoosvobodilna borba in povojni družbeni razvoj. Prav dejstvo, da ga proslavljamo v tem obdobju, ki je za tričetrt stoletja oddaljeno od nacionalno in socialno tesnobnih razmer, v katerih se je rodilo Zgodovinsko društvo, prav to dejstvo je najzgovornejše pri­ znanje zamislim in delu ljudi, ki so to društvo oblikovali. Zusammenfassung 75 JAHRE DES HISTORIKERVEREINS VON MARIBOR . ,In äSir. slowenischen Steiermark war die Idee von der Gründung eines slowe­ nischen Historikervereins schon Ende des 19. Jahrhunderts vorhanden, ausgeführt wurde sie dann im Jahr 1903 durch die Gründung des Vereins in Maribor. Der Ve­ rein sollte sich mit der Erforschung der Heimatgeschichte und Ethnologie be­ lassen, es sollten ein eigenes Museum, eine Bibliothek und ein Archiv gegründet sowie eine eigene Zeitschrift herausgegeben werden. Die Betonung des Slowenen- tums war um so notwendiger, weil es damals in Maribor schon einen deutschen Museumsverein gab und Archivalien aus slowenischen Orten seit Jahrzehnten in das Grazer Landesarchiv gebracht wurden. - In der Tätigkeit des Historikervereins können drei Zeitabschnitte unter­ schieden werden — der erste reicht von 1903 bis 1918, der zweite liegt zwischen den beiden Weltkriegen, d. h. bis 1941, und der dritte umfaßt die Zeit seit der Befreiung. Mit »časopis za zgodovino in narodopisje« — »ČZN« (Zeitschrift für Ge­ schichte und Ethnologie) ist der Historikerverein von Maribor am wirksamsten geworden. Die Zeitung erschien zum ersten Mal im Jahr 1904. Bis zum Zusammen­ brach des alten Jugoslawien sind 27 Jahrgänge erschienen. Die meisten Verdienste sowohl um die Gründung des Vereins als auch um die Herausgabe der Zeitschrift fur Geschichte und Ethnologie hat Dr. Fran Kovačić, außer ihm aber auch Dr Ma­ tija Murko, Dr. Karel Štrekelj und Anton Kaspret. Die Zeitschrift hat zahlreiche Fachleute als Mitarbeiter, aber auch Laienforscher und Autodidakten herange­ zogen. Trotzdem wurde der wissenschaftliche Charakter der Zeitschrift gewahrt Selbstverständlich hatte der Verein auch mit vielen Schwierigkeiten zu kämpfen Es mangelte an Geld für die Zeitschrift und an Abonnenten. Doch hat sich durch das vertiefende inhaltliche Bemühungen um die Zeitschrift ihr guter Ruf von Jahr zu Jahr gefestigt sowohl im eigenen Land wie auch im Ausland. Dazu haben in hohem Maße die letzten zwei Redakteure vor dem II. Weltkrieg, Franjo Baš und Janko Glazer, beigetragen. Außer der »ĆZN« hat der Historikerverein von Maribor noch einige geschicht­ liche Werke herausgegeben. Neben der Herausgabe von geschichtlichen Werken galt das Interesse des Ve­ reins der Gründung eines Museums. Zur Zeit der Gründung des Vereins gab es in Maribor schon zwei Museen — das bischöfliche Museum (seit 1896) und das Haus des Museumsvereins (seit 1903). Das Museum des Historikervereins Maribor sollte den Charakter eines slowenischen Nationalmuseums und ein breiteres re- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 3 383 gionales Konzept haben. Nach der Eröffnung im Jahr 1909 konnte sich das Mu­ seum nur mit Unterstützung der Vereinsmitglieder entwickeln. Im Jahr 1920 wur­ den die beiden Vereinsmuseen zu einer gemeinsamen Anstalt vereint, der sich im Jahr 1924 noch das bischöfliche Museum anschloß. Große Verdienste bei der Ent­ wicklung des Muséumswesens in Maribor haben sich Dr. F. Kovačič und F. Baš erworben. Dessen Verdienst ist es auch, daß das Museum 1935 zum Landesmuseum erhoben wurde. Im Jahr 1938 zog das Museum in das Stadtschloß von Maribor ein. Die dritte Aufgabe, die sich der Historikerverein von Maribor gestellt hatte, war die Gründung einer Bibliothek, deren Aufmerksamkeit in erster Linie den slowenischen Publikationen gelten sollte. Der Keim für die Bibliothek wurde mit dem Büchernachlaß, der nach dem Tod des ersten Vereinsvorsitzenden Matija Slekovec (1903) dem Verein zugefallen war, gelegt. Die Bibliothek erweiterte sinn­ voll ihren Bestand. Im Jahr 1921 wurden ihr Räume im Casinosaal zugewiesen. Ab 1922 leitete Janko Glazer, der spätere Direktor der Bibliothek, ihre Entwick­ lung. Wie Baš für das Museum, so hat Glazer für die Bibliothek Pionierarbeit ge­ leistet. Sie entwickelte sich zu einer modernen Bücherei, die Anfang des zweiten Weltkrieges schon über 40.000 Bücher besaß. Auch die Gründung eines Archivs — die vierte von den Aufgaben, die sich der Historikerverein von Maribor gestellt hatte — nahm einen bescheidenen An­ fang. Der Verein begann zuerst alles zu sammeln, was noch zu retten war. Ange­ sichts der Tatsache, daß älteres Archivmaterial ins Ausland abgewandert war, bedeutete dies eine schwierige Aufgabe. Einen sichtlichen Fortschrift in der Ent­ wicklung des Archivwesens in Maribor bedeutete der Beginn der Tätigkeit Fra­ njo Baš', der 1932 Banatsarchivar geworden war und mit der planvollen Samm­ lung von Archivalien im Drau- und Murland begann. Der Historikerverein von Maribor war sich bis zum Jahr 1941 bewußt, daß er durch seine wissenschaftliche und kulturelle Arbeit an der nördlichen Staats­ grenze zugleich auch eine. Sendung zum Schutz der slowenischen Nationalität erfüllte. Der Zeitraum von der Befreiung bis heute könnte als die Ernte des Historiker­ vereins von Maribor betrachtet werden. Was im Jahr 1903 gesät wurde und in den folgenden 38 Jahren gereift war, das konnte auch von der Gewalt der Okkupanten nicht unterdrückt werden, sondern entwickelte sich im neuen Jugoslawien noch üppiger. Schon im Herbst 1945 lebte der Verein wieder auf, ebenso auch die ältesten Kulturanstalten — das Laridesmuseum und die Studienbibliothek. Aus dem Landesmuseum sind neue Institutionen hervorgegangen: 1952 das Landes­ archiv, 1954 die Kunstgalerie, 1957 das Museum der Nationalen Befreiung, 1958 das Institut für den Denkmalschutz. Die Studienbibliothek hat sich zur Hochschul- und schließlich zur Universitätsbibliothek entwickelt. Im Jahr 1965 erschien auch »ČZN« wieder. Der Historikerverein von Maribor wurde von tapferen und weitsichtigen Män­ nern gegründet. Die Gründung und die Arbeit dieses Vereins war nicht nur eine kulturelle, sondern auch eine entscheidende politische Tat.