LES wood 52 (2000) 1-2
Raziskave in razvoj
14
Strokovni ~lanek (Professional Paper)
Bojkot tropskega lesa re{uje pragozdove?
Niko TORELLI
Izvle
Sprva so mislili, da bodo re{ili problem uni~evaja tropskih naj bi zagotavljala ekolo{ko ob~utljivim kupcem, da les gozdov z bojkotom tropskega lesa. Ta se je sprevrgel v dokazljivo prihaja iz trajnostno multifunkcionalno gospo-svoje nasprotje. Zdaj se re{uje problem s certifikacijo. Ta   darjenih gozdov.
Poziv k bojkotu kupovanja tropskega lesa, h kateremu so pred kratkim pozvale mednarodne okoljske organizacije (Robin Wood, Greenpeace), se vse bolj ka`e kot velika zmota. Po njihovem menju naj bi bili glavni uni~e-valci tropskega gozda gozdarji, lesarji in papirni~arji. Pa je to res tako? Ni te`ko dokazati, da kr~ijo pragozd praviloma zaradi pridobivanja kmetijskih povr{in. Ljudje, kot da tega ne bi hoteli uvideti, trmoglavijo naprej. Ko so predlanskim izbruhnili siloviti po`ari v jugovzhodni Aziji in ko je dim prekril Indonezijo, smo lahko brali v ~asopis-ju, da gozdove po`igajo gozdarji. Tedaj se nih~e ni niti poskusil kriti~no vpra{ati, zakaj naj bi gozdarji, ki vendar pridobivajo les, po`igali gozdove.
Vzroki ti~ijo drugje. Krivi so predvsem veliki koncerni, ki kr~ijo pragozd za planta`e kave, ~aja, kakava, sladkornega trsa, banan, oljne palme in kav-~ukovca. Zlasti slednja postajata vse bolj aktualna. Oljna palma (Elaeis guineensis) je sicer doma v ekvatorialni Afriki, vendar je danes kultivirana po vseh tropih. Do 20 m visoko drevo ima soplodja iz ve~ kot 1.000 rde~e-rjavih ~e{pljastih plodov. Iz mesnatega osemenja s stiskanjem pridobivajo palmovo olje za izdelavo sve~ in mil, iz ko{~ic pa finej{e olje, ki ga predelujejo v margarino. Iz lateksa, ki se cedi iz zarezanih debel kav~ukovca (Hevea brasiliensis), izdelujejo najbolj{e ela-sti~ne “`imnice”, gumijevo obutev, kondome, dudke, medicinske rokavice, avtomobilske gume in {e marsikaj. Pogled v Fischerjev Weltalmanach
1998 pove, da so prav Tajska, Indonezija in Malaja najve~ji proizvajalci naravnega kav~uka in palmovega olja, razvite zahodne dr`ave in Japonska pa najve~ji uvozniki! Pomen obeh surovin v zadnjem ~asu nara{~a in tudi njuna proizvodnja, seveda na ra~un kr~enja pragozda. Najceneje je gozd prepustiti ognju. Mehansko kr~e-nje z motorkami in buldo`erji je nam-re~ zelo drago. Res je, da je praksa po`igalni{tva (angl. shifting cultivation ali popularno slash and burn; nem. Brandrodung, milpa v Sred. Ameriki) prastar na~in pridobivanja za~asnih kmetijskih povr{in ob hkratnim gnoje-
Slika 1. Suho drevje, ki so ga posekali takoj po de`evni dobi, ~aka na po`ig (CAR). Orig.
Slika 2. Po`igalni{tvo v Srednji Ameriki. Vidijo se pravilne izkr~ene, nasajene in opu{~ene povr{ine (sistem milpa). Orig.
nju s pepelom (sl. 1), vendar doma~i-ni ogenj, ki ga zanetijo na manj{ih povr{inah ob koncu su{nega obdobja, budno nadzorujejo (sl. 2). Predlanskim je bila v Indoneziji su{a, kot je niso poznali `e 50 let. Kriv je bil pojav, imenovan El Niño. Monsunsko de`evje se je zato zakasnilo in po`ari so se razbesneli. Dodatna neugodna okoli{~ina je bila tudi ta, da je tega nesre~nega leta Indonezjska vlada izdala najve~ koncesij za kr~itev gozda doslej - predvsem kompanijam, ki so v lasti priviligiranih bogatih podjetnikov (prim. National Geografic, avg. 1998).
V tak{nih in podobnih okoli{~inah bojkot tropskega lesa okoljsko osve{-~ene Evrope globalno seveda ni imel nikakr{nega u~inka. {e ve~, od koder so se Evropejci umaknili, tam so jih takoj nadomestili azijski lesni koncerni in ob podedovani razviti infrastrukturi posekali {e ve~.
Kaj storiti? ^e `e bojkot, potem bi morali bojkotirati izdelke iz rastlin, ki uspevajo na izkr~enih povr{inah. Toda, le kako bi razvajeni razviti svet pre`ivel brez na{tetih dobrot! Radi pijemo kavo in si jo sladimo z rjavim nerafiniranim trsnim sladkorjem (ta je bolj zdrav!). Margarina je bolj zdrava od svinjske masti in cenej{a od rastlinskih olj. @ivljenja brez avta si ne znamo predstavljati. Odlo~itev je va{a!
Kako vendarle ohraniti tropske in druge gozdove? Zdi se, da utegne biti prava pot certifikacija (potrjevanje).
LES wood 52 (2000) 1-2
Raziskave in razvoj
15
Uvedli so znak kvalitete, ki naj bi zagotavljal, da les prihaja iz trajnostno gospodarjenih gozdov. Okoljske skupine, socialna zdru`enja de`el v razvoju in zastopniki lesne industrije so v Mehiki ustanovili Gozdarski nadzorni svet (Forest Stewardschip Council, FSC). Ta svetovni svet postavlja standarde za trajnostno gospodarjenje z gozdom. Firme, ki so pripravljene spo{tovati postavljene standarde in se podvre~i neodvisnemu nadzoru, dobijo znak kvalitete, ki ga podpirajo vplivna okoljska zdru`enja, npr. World Wide Fund for Nature-WWF (Svetovni sklad za naravo). Spomladi 1997 je bilo “certificiranih” `e 51 gozdnih obmo~ij v 17 dr`avah, skupaj 3,1 milijona hektarjev gozda. Nacionalni certifikat imajo tudi nekateri gozdni kompleksi na Finskem in Kanadi. WWF napoveduje, da bo s pomo~jo Svetovne banke do l. 2005 “potrjenih” `e 200 milijonov hektarjev gozda!! Da bi le bilo tako! Ob tem se porajajo {tevilna vpra{anja o kvaliteti standardov in kdo bo izvajal neodvi-
sen nadzor nad gozdarjenjem na tako velikih povr{inah. To celo v gozdarsko razviti in okoljsko osve{~eni Sloveniji ni vselej mogo~e. Nekaj podobnega je tudi z bio-`ivili. Le kdo lahko jam~i, da so res pridelana brez mineralnih gnojil in biocidov ter degradacije tal!? Vsekakor pa ne smemo nikoli pozabiti, da so tudi na na{ih poljih neko~ rastli lepi gozdovi in da smo jih izkr~ili z ognjem!
Slednji~ moramo tudi gozdarji in lesarji prevzeti nekaj krivde za uni~enje tropskih gozdov nase. Ta je posredna. Doslej se je v tropih prakticirala izrazito selektivna ekstenzivna se~nja le najbolj uporabnih drevesnih vrst, pri tem se druge, zelo {tevilne drevesne vrste obravnavajo kot plevel. To v praksi pomeni posek le nekaj kubi~nih metrov na hektar ali eno (veliko) drevo na nekaj hektarov. Za tak{en sistem (“creaming”) je bilo treba zgraditi zelo razvejan sistem prometnic. Po njih so po eksploataciji lahko neovirano prodirali doma~ini in prakticirali po`igal-
ni{tvo. Pa tudi to ne bi bilo kriti~no, ~e ne bi zaradi hitrega nara{~anja prebivalstva postajal pritisk na gozd vse mo~nej{i in obdobje med dvema po`igoma vse kraj{e. Tedaj se gozd, niti tla, ne moreta obnoviti. Vsaka naslednja po`ganica ima zato manj{i donos. {e posebej uni~ujo~e je po`i-galni{tvo na nagnjenih terenih zaradi erozije.
Pomemben element za ohranjanje tropskih gozdov in prepre~evanje po-`igalni{tva bi bila vi{ja cena tropskih lesov in gojenje oz. pridelava “neles-nih gozdnih proizvodov” (non-timber forest products), t.j. zdravilna zeli{~a, plodovi, med, divja~ina, ratan itd. Obstajajo {e druge mo`nosti, npr. kombinacije poljedelstva in gozdarstva (agroforestry). Tako bi postalo trajnostno gospodarjenje z gozdovi tudi rentabilno.
prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI
Opravi~ilo
V {tevilki 11-12/99 nam je, `al,   Zato slikovno gradivo objavljamo po-mo~no ponagajal tiskarski {krat, ki je   novno, avtorju in bralcem pa se za zame{al slike pri ~lanku doc. dr. Boja-   neljubo pomoto opravi~ujemo. na Bu~arja z naslovom Analiza hrupa prosto vrte~ih se aerodinami~no vzbu-janih kro`nih `aginih listov.
Slika 1. Nivo emitiranega hrupa prosto vrte~ega se kro`nega `aginega lista (F350 x 3,5 x 30; z = 54), odvisen od obodne hitrosti
Figure 1. The level of noise emitted by an idling circular saw blade (F350 x 3.5x 30; z = 54) relative to peripheral speed