ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXX | 20. avgusta 2021 - Buenos Aires, Argentina | Št. 10 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 61. OBLETNICA USTANOVITVE DOMA SAN MARTÍN 73. OBLETNICA PRVE SLOVENSKE MAŠE V SAN MARTINU Letos smo praznovanje obletnice prestavili od maja na avgust z upanjem, da bi se lah­ko zbrali, a to, zaradi vsem znanih razmer, še vedno ni mogoce. Ob 10.00 smo se zbrali v kapeli zavoda Srca Jezusovega za sveto mašo, ki je daroval msgr. dr. Jure Rode. Pri maši je pel Slovenski pevski zbor San Martín pod vodstvom prof. Lucke Marincek Kastelic. Pevci so se namestili kar po klopeh in s potrebno medsebojno razdaljo, zaradi varnosti in protokola. Mašo je vodil Janez Filipic. Darovali smo jo za vse rajne dušne pastirje, za bolnike, za pokojne rojake in clane našega Doma in za nas same. Prvo berilo in psalm je prebrala Marija Pet- kovšek, drugo berilo pa Marjan Boltežar. Ob sliki Marije Pomagaj smo se zahvalili za vse prejete milosti in dobrote. Ob 17.00 se je, virtualno, zacel kulturni program. Slavje se ja zacelo z argentinsko in sloven-sko himno, v poklon našim državam: tej, v kateri živimo in domovini, iz katere izhajajo naše korenine. Pozdravil in cestital nam je veleposlanik Republike Slovenije Alain Brian Bergant, v lastnem imenu in v imenu njegovih sodelav­cev na veleposlaništvu: Urška, Maja, Irena in Tomaž. Pozdravil nas je tudi v imenu ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja in mini-strice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch. Vse najboljše nam je tudi želel predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar. Nato nam je Janez Filipic, ob zanimivih fo­tografijah, poveda ol zacetkih in zgodovini slovenskih svetih maš v San Martinu. “Naši dušni pastirji so bili: svetnik Karel Škulj, dr. Alojzij Starc, Jože Jurak, Gregor Mali, Fran­ce Bergant, Franci Šenk, Igor Grohar, Robert Brest in delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. dr. Jure Rode. Veckrat so maševali msgr. Anton Orehar,prelat Jože Škerbec, misijonar Lovro Toma-žin, Marjan Becan, Pavle Novak in drugi Obiskali so nas tudi naši slovenski in argen­tinski škofi: dr. Gregorij Rožman, dr. AlojzijŠuštar, Metod Pirih, Janez Jenko, Alojz Uran,Peter Štunf, in monseńor Menendez, Melga­rejo in D´Anibale. Vec duhovnikov je izšlo iz našega kraja. Imeli smo nove maše, krste, poroke, prva obhajila, zlate in srebrne poroke in tudi pog­rebe. Skozi 73 let je bila sv. maša pravi vzrok in vez med nami. Pri sveti maši smo bili lahko tudi price temu, kar se je dogajalo v Sloveniji. Velikokrat smo molili in prosili, da bi bila Slovenija samostoj­na.... in to se je uresnicilo. To je vzrok, zaradi katerega nikoli nismo pozabili, kaj smo in da smo Kristjani”. Organizator obletnic, Janez Filipic in pred­sednik Doma Marko Škulj sta odgrnila novi zvon, ki ga je msgr. dr. Jure Rode blagoslovil. Povedal nam je, “da je v Sloveniji blagoslov novih zvonov velik praznik za vso vas. V Slo­veniji je lepa, stara, bogata tradicija pritrka­vanje z zvonovi za velike praznike pa tudi ob žalostnih dogodkih zapoje mavcek. Tukaj v Argentini je pa zvon simbol domotožja, zlasti za starejše, spomin na korenine. V katoliški cerkvi, za verujoce, ima pa zvon še drug po-men: vest ki pozvanja in nam kaže, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je Bogu prav in kaj ni”. Prosili smo Boga, da bi se verniki, ki bodo poslušali ta zvon z veseljem zbirali v sloven-skem Domu na cerkvenih in kulturnih priredi­tvah, naj bodo stanovitni v nauku, v zvestobi izrocilom svojih prednikov in jih posredujejo, kljub težavam, tudi naslednjim rodovom. Sledil je pozdrav predsednika Doma San Martin g. Marka Škulja. “Že lansko leto smo imeli v nacrtu, pod lipama, namestiti zvon. To ni uspelo zaradi zacetka pandemije. To željo lahko uresnicimo danes, ko smo dali blagos­loviti sanmartinski zvon v spomin na vse, ki so prispevali nastanku in razvoju našega Doma. Zvonovi so globoko povezani s slovensko zgo­dovino, kulturo in tradicijo. V življenju ljudi so imeli zvonovi vedno pomembno vlogo: merili so cas, naznanjali zacetek in konec dne­va, sporocali nesreco, odganjali toco, vabili v cerkev, žalovali za umrlimi, ob praznikih pa veselo peli. Pritrkavanje ki se je ohranilo vse do danes, je del slovenske ljudske glasbene tradicije, priznana kulturna dedišcina. V pre­teklosti so zvonovi dajali ljudem upanje ob hudih trenutkih. Svet se hitro spreminja, clo- Svet se hitro spreminja, cloveštvo doživlja hudo krizo. Tudi mi obcutimo negotovost in skrbi vendar glejmo naprej, v prihodnost, bodimo optimisti. veštvo doživlja hudo krizo. Tudi mi obcutimo negotovost in skrbi vendar glejmo naprej, v prihodnost, bodimo optimisti. Naj se še dolgo sliši glas našega zvona!! Naj ta zvon vabi clane in prijatelje slovenskega Doma San Martin na druženja in praznovanja. Naj bo ta glas znak da naša skupnost, naš Dom, še živi”. Vse kar smo slišali in videli na tem virtual-nem praznovanju so spomini, del našega živ­ljenja. Življenje, ki so ga zaceli naši predniki z njihovimi spomini in jih peljali v bodocnost. Želeli bi vsi obujati te spomine, ne virtu­alno, a zaenkrat nam pandemija tega še ne dopušca. Upajmo, da se kmalu lahko osebno sreca-mo in tako damo slovenskemu Domu tisto življenje, tisto veselje ki zdaj manjka. »Spo-mini nas bodo popeljali v bodocnost« Hvala Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo. Hvala Janezu Filipicu, ki je pripravil in vodil obe obletnici in vsakemu, ki je na kakršenkoli nacin sodeloval, da sta 61. obletnica Doma in 73. obletnica prve slovenske maše tako zanimivo potekle. Lucka Makek Youtube GALERIJA MLADINSKA SVETA MAŠA V SLOVENSKI HIŠI V soboto, 7. avgusta, se je slovenska mla­ dina udeležila sv. maše, ki jo je daroval g. Franci Cukjati v cerkvi Marije Pomagaj. Skupaj nas je bilo cez 30 mladih iz raznih okrajev. Pri sv. maši smo se Bogu zahvalili in mu zaupali naše nacrte in želje. Po koncani sv. maši smo se zbrali ob prigrizku in se prijateljsko pogovarjali. Preživeli smo lep vecer! Odbor SDO-SFZ ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ V SLOVENIJI Želiš zaceti ali nadaljevati študij v Sloveniji? Lahko se prijaviš za štipendijo! • namenjena je potomcem Slo­ vencev s stalnim prebivališcem zunaj Slovenije, tudi ce nimajo slo­venskega državljanstva • vlagatelji morajo biti vpisani na višješolskem ali visokošol­skem programu za šolsko leto 2021/2012 • aktivno delovanje v slovenskih društvih se upošteva za dodelitev štipendije PRIJAVE DO 30. SEPTEMBRA 2021 CRISTIAN POGLAJEN | Bronasta medalja Tokio 2020!!! Cristian, na prvem mestu hvala za dobro vo­ljo in za cas, ki si si ga vzel za ta pogovor. Bralci Svobodne Slovenije te že poznajo -leta 2018 si nam dal obširen intervju-, zato se bomo potrudili, da ne ponavljamo vprašanj. . Koliko casa že igraš v argentinski repre­zentanci? Že 14 let sem clan argentinske reprezentan­ce, najprej 3 leta pri mladincih in nato 11 let pri starejši reprezentanci. Prvic sem nastopil leta 2010. . Kateri trenerji so bili za tvoj napredek najpomembnejši in zakaj? Zelo pomembni so bili gotovo moji prvi tre­ nerji v šoli Monseńor Solari, kjer sem se zacel zanimati za odbojko. Humberto Bona-ccorsi in Leonardo Ferreyra sta me naucila osnove in vrednote tega športa. In seveda Juan Manuel Cichello, ki je bil moj trener v mladinskih reprezentancah skozi tri leta, pa tudi v prvih letih kot profesionalni igralec v Villa Marii, Cordoba. Ti trenerji so me veliko naucili v prvih casih, pa tudi potem, da sem lahko postal profesionalni odbojkar. . Kateri izmed igralcev so ti bili za zgled? Za zgled mi je bilo vec igralcev, že od otroštva mi jih je kar nekaj ugajalo. Ce pa bi moral izbrati, bi izbral Marcosa Milincovica. Njego­va napadalna moc mi je bila vedno najbolj všec. In Giba, nekdanji igralec brazilske eki­pe, ki je - kljub temu, da za podrocje odbojke ni bil zelo visok – imel odlicno tehniko in je s to tehniko nadoknadil pomanjkanje višine in je lahko enakovredno igral na najvišji ravni. . Kako se je argentinsko moštvo pripravilo na Olimpijske igre? Priprave na te igre so bile zelo naporne, bile so intenzivne. Že na zacetku smo si zadali cilj, da domov prinesemo medaljo. Vedeli smo, da je to težak gol, oddaljen cilj, a smo se tako fizicno kakor tudi tehnicno zelo trdo pripra­vili. Vec kot 80 dni smo preživeli izven Argen­tine na prijateljskih turnirjih in se pripravljali na velik športni dogodek leta. Tako, psihicno je bilo težko, bilo je intenzivno, vendar je bilo vredno napora. . Stari rek pravi, da “Pomembno je sodelo­vati, ne zmagati”, a je vendar vsa Argentina želela, da bi dobili medaljo. Kako vam je us-pelo obvladati tesnobo in pritisk? Menim, da je zelo pomembno upoštevati, da so tesnoba, pritisk in nervoza prisotni, zlasti na vseh olimpijskih tekmah, saj je vsaka ve­liko vredna, pa najsi bo to v prvi fazi sku­pinskega tekmovanja ali pri izlocilnih bojih v play-offu. Zato se mi zdi, da mora biti igralec mentalno pripravljen, da se s tem sooca: za­upati mora, da telo že zna narediti tisto, za kar se je tako intenzivno pripravljalo, globo­ ko zadihati in pustiti telesu, da naredi svoje. . Razumljivo je, da ni vedno mogoce zma­gati, pa ceprav ste odlicno igrali in na igrišcu pustili res vse, kot se je zgodilo danes proti Franciji. Kako ekipa »pozabi« na poraz in se osredotoci na naslednjo tekmo? Poraz proti Franciji je bil nedvomno zelo hud udarec, saj smo bili prepricani, da lahko pri-demo do finala in borbe za olimpijsko zlato. Vendar se ni zgodilo tako. Vedeli smo, da ni casa za žalovanje. Naš namen je zato bil ta, da cim prej zamenjamo cip, ker nismo ime­li kaj dosti casa do tekme za tretje in cetrto mesto, za olimpijsko stopnicko, za medaljo. Zato smo morali cim prej zamenjati cip, po­zabiti na poraz, in pri tem uporabiti vse tiste stvari, ki se nam niso izšle, jih obrniti in jih uporabiti v igri za tretje in cetrto mesto. . Kako poteka rutina obicajnega dneva v olimpijski vasi? Obicajna rutina je ta, da vstanemo, odide-mo v olimpijsko jedilnico, kjer si vsi športniki delijo obroke, tako zajtrk, kosilo, malico in vecerjo. Pri tem vedno naletiš na kakšnega znanega igralca in se poskusiš z njim fotogra­firati. Vsak dan je treba tudi trenirati, zjut-raj ali popoldne. Z avtobusom se peljemo na stadion, dolocen za treninge, kjer nam dajo približno 2 uri casa za trening z žogo. V popoldanskem casu se vedno zbiramo z argentinskimi športniki iz drugih disciplin, in se pogovarjamo o njihovih tekmah, njihovi pripravi, kako se pocutijo, in tako popoldne­ve preživljamo ob mateju -vsak ima svoje­ga- in v pogovorih o športu. Ob vecerih se zbiramo s fanti, da si ogledamo kak film ali preživimo nekaj casa skupaj, vsak s svojimi stvarmi. Tak je obicajen dan v olimpijski vasi. Že na zacetku smo si zadali cilj, da domov prinesemo medaljo. . Kako koronavirus Covid-19 vpliva na olimpijske igre? Kakšne omejitve imate? Katere so najvecje razlike z olimpijskimi igrami v Riu? Covid je velik dejavnik v teh igrah, saj je znot- raj olimpijske vasi veliko omejitev: ne smemo vstopiti v stavbe, ki so namenjene reprezen­tancam drugih držav, pa seveda omejitve, ki jih vsi poznamo: socialna distanca, alkoholni gel, stalno umivanje rok. Ni dovoljeno, da bi se družiti z disciplinami iz drugih držav ali da bi zapustiti olimpijsko vas, ne moremo gledati tekem drugih športov, vse to so stvari, ki smo jih lahko brez težav poceli na drugih olimpij­skih igrah. Na prosti dan, ko nimamo treninga, ne smemo iti na ogled mesta, moramo ostati zaprti v olimpijski vasi. Vsak dan smo opravlja-mo teste sline, zjutraj, obvezno. Obvezna je tudi uporaba maske. Mislim, da je to najvecja razlika z drugimi olimpijskimi igrami: biti zaprt v olimpijski vasi in imeti prepovedano hoditi drugam, n.pr. spoznati mesto. Vsekakor je vse zelo nadzorovano, da se le nic ne zgodi. . Ceprav se vprašanje ponavlja, ga le mo-ramo postaviti: bi nam povedal kakšno anekdoto iz olimpijskih iger v Tokiu? Kot anekdoto, nekaj smešnega, bi lahko po­vedal, da smo imeli v olimpijski vasi nekaj ko­les, ki smo jih uporabljali za prevoz od stavbe vsake države do jedilnice. V zadnjih dneh, ko je bilo koles zelo malo, smo vedno vzeli kole­sa iz drugih zgradb, v našem primeru smo si jih radi 'izposodili' iz stavbe Združenega kra­ljestva, Z njihovimi kolesi smo se vozili v jedil­nico ali kam drugam in jih nato kje pozabili... Pogovor s Cristianom je potekal tik pred zadnjo tekmo, v kateri je argentinska od­bojkarska reprezentanca v južnoameriškem dvoboju premagala Brazilijo in si priborila olimpijski bron. Zaslužena krona za to skupi-no športnikov, ki je dokazala, kaj vse se lahko s treningom in skupnim delom doseže. Cestitamo, Cristian za ta ogromen dosežek! NAŠI ŠPORTNIKI Morda še ne veste da… ...je Andrej Vombergar (26), priljubljeni na­padalec ljubljanskega NK Olimpija, uspešno koncal sezono in pogodbo s slovenskim klu­bom. S svojo ponižnostjo in vztrajnostjo si je zaslužil naklonjenost navijacev in ekipe, saj je povezal in spravil moštvo. Od 33 tekem v ligi, jih je igral 28 in naredil 11 golov. Meseca julija je pa prestopil v mehiško ekipo Atléti-co de San Luis in tako pricel novo športno obdobje, pri katerem mu želimo še mnogo uspehov, novih doživetij in srecno nogo! ... da je Lucka Bregar (37), že od leta 2019 trenerka ženske odbojkarske ekipe Barça v Španiji, aprila tega leta dosegla s svojo ekipo prvo mesto Superlige 2, s tem pa za­gotovila ekipi vstop v Prvo in najvišjo od­bojkarsko ligo. Tako je Barça, kot prej v nogometu z Messi-jem na celu, tudi v odbojki dosegel prvenstvo z argentinskim naglasom. Zaslu­ženi uspeh. Cestitamo, Lucka! ....je Andi Jakoš (22) v tem letu 2021 dosegel najvišjo kategorijo v argentinskem avtomobi­lizmu. Vstopil je v TC (Turismo Carretera), po uspešnih letih pri TCM (Turismo Carretera Mouras) in TC P (Turismo Carretera Pista). Andi tekmuje s svojim Dodge-m, s pomocjo zveste ekipe Dole Racing. Obkrožen je z naj­boljšimi argentinskimi piloti, kot so Guiller­mo Ortelli, Norberto Fontana, Matías Rossi in Agustín Canapino , med drugimi. Vemo, da je za Andija pricel velik in pricakovan izziv, kateremu bo nedvomno kos, in bo celi ekipi prinesel še mnogo uspehov. Srecno naprej! ... da je Cristian Poglajen - »El Polaco« (32) clan argentinske odbojkarske reprezentan­ce, ki je letos na Olimpijskih igrah v Tokiu osvojila bronasto medaljo. Cristian je že 13 let clan reprezentance zaradi njegove odlicne performance po razlicnih klubih in turnirjih po svetu. Trenutno že od leta 2019 igra v Turciji. Argentinsko moštvo je odigra-lo odlicne tekme in osvojilo bron. Iskrene cestitke Cristian. Še naprej bomo navijali zate in za argentinsko ekipo! ...de je Tadej Pogacar (23), Slovenec ro­jen v Komendi, postal najmlajši kolesar na svetu, ki je že drugo leto zaporedoma, po izjemni predstavi, prevzel vodstvo na »To­uru de France« in osvojil rumeno majico, oziroma prvenstvo tekme. »Tour de France« je kolesarska dirka vseh dirk, vsako leto eden najvecjih športnih do-godkov na svetu. Tritedenske dirke po fran­coskih cestah so se izvedle letos v mesecu juliju. Slovenci smo lahko res ponosni na Tadeja, ki je postal pravi slovenski športni veleposlanik na svetu. Cestitamo! ...de ja Luka Doncic (22) v zadnjem casu imenovan v vseh casopisih sveta. Luka je nedvomno zvezdnik slovenske košarkarske reprezentance, ki se je prvic v zgodovini uvrstila na Olimpijske igre. Z borbeno in kolektivno igro je slovenski reprezentanci uspelo nadigrati aktualne svetovne prvake Špance, v cetrtfinali pa še Nemce, in si je tako v nadaljevanju tekmova­nja na poti do odlicja izborila vstop v polfina-lo. Mediji pravijo, da ima Luka glavno zaslugo za to uvrstitev. Svet ga že od blizu spremlja, saj je znan kot najmlajši košarkarski igralec, ki je s komaj 16. leti in z 2.01 metrom višine, vstopil v Real Madrid v ligi ABC. Leta 2018 pa je bil izbran pri »draft NBA« in kmalu zatem vstopil v Dallas Mavericks. Ob koncu sezone je bil nagrajen s »NBA Rookie Of The Year Award«- nagrada za novinca leta NBA. To je letna nagrada, ki jo NBA podeljuje najbolj iz­stopajocemu igralcu ob koncu prve sezone v ligi. Bravo Luka, naše iskreno priznanje! -Sonia IMAMO TO, IMAMO TOKIO! Izjemni uspehi slovenskih športnikov na Olimpijskih igrah v Tokiu. Slovenski športniki in športnice so ponovno dokazali, da ima Slovenija svoje vidno mes-to na olimpijskem zemljevidu. Po številu doseženih olimpijskih medalj na prebivalca sodi v sam svetovni vrh! V Tokiu je barve Slovenije zastopalo 54 športnic in športni­kov, ki s presegli pricakovanja. Kar trikrat smo imeli priložnost slišati Zdravljico! Predstavljamo vam slovenske šampione, ki so iz Tokia prinesli kar 5 kolajn: Primož Roglic | kolesarstvo, kronometer Roglic je kar pometel s konkurenco iz s celo minuto prednosti prvi preckal ciljno crto. Benjamin Savšek | kanu na divjih vodah 34 letni Ljubljancan je v finalni vožnji olim­pijske tekme v slalomu prepricljivo pre­magal konkurenco in osvojil zlato kolajno. Janja Garnbret | športno plezanje, olim­pijska kombinacija Dvaindvajsetletna športnica je prva olim­pijska zmagovalka v zgodovini športnega plezanja. Tina Trstenjak | judo, do 63 kg Tridesetletna Celjanka se je iz kultne ju­doisticne dvorane Budokan vrnila s srebr-no kolajno na olimpijskih igrah, potem ko je pred petimi leti slavila v Riu. Tadej Pogacar | kolesarstvo, cestna dirka Že prvi dan iger je na cestni dirki osvojil kolajno za Slovenijo, ko je po 234 km tra­se od Tokia do dirkališca Fuji z natanko 4865 višinskimi metri osvojil bron. viri: slovenia.info; olympic.si OkrOgle OBLETNICE | Peter Puzel (Pucelj) (1669 - 1721) Pred 300 leti, 20. avgusta 1721, je v Sticni umrl Peter Puzel (Pucelj) -s samostanskim imenom pater Pavel-, stiški kronist, avtor, kompilator in subprior cistercijanske opa­ tije. Njegovo najvažnejše delo je kronika “Idiographia sive Rerum memorabilium Mo-nasterii Sitticensis descriptio”, rokopis ki na 669 straneh opisuje zgodovino stiškega sa­mostana. Obsega: Uvod (11 listov); Epitome chronologica (strani 1–326, prepis važnejših listin od ustanovitve, zaznamek privilegijev, darovnic, nakupov in podobnega gradiva za samostansko zgodovino, omenja tudi osebe in dogodke); Abbatographia (str. 331–450, vrsta opatov); Parographia (str. 451–542, opis samostanu pripadnih župnij); Nicro­logia (str. 549–668, smrtni podatki oseb za leta 1135–1717). Original rokopisa se hrani v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Življenje in delo patra Pavla Rodil se je 10. junija 1669 kmeckim staršem Ja­nezu in Poloni v vasi Hrušica pod Gorjanci. Ni podatkov o njegovem šolanju. V stiški cister­cijanski samostan je vstopil 8. decembra 1689, kjer je 10. decembra 1690 opravil svoj poklic in 25. novembra 1693 praznoval svoj primat. Bil je Regens Chori in nazadnje Subprior. Opat mu je preveril službo hišnega kronis­ta, ki naj bi pregledal, izpopolnil in uredil samostansko kroniko, kar je pater Pavel tudi storil, na podlagi kronik drugih samostanov. Uporabljal je tudi podatke iz knjig Valvasorja, Schönlebna in Vitezovica. Po ukinitvi samostana leta 1784 je Puzelov rokopis prišel v Trst, kjer ga je tržaški župnik Michael Verne odkupil pri rezalniku sira in ga izrocil Državnemu Muzeju v Ljubljani (danes Arhiv Republike Slovenije). Pater Pavel je umrl v Sticni 20. avgusta 1721. Cistercijanski samostan v Sticni Cistercijanska Opatija Sticna je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozem­lju in edina opatija, ki še deluje. V sklopu sa­mostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev. Zacetki samostana segajo v leto 1132. Sa­mostan je kmalu po ustanovitvi postal po­membno versko, kulturno in gospodarsko sre­dišce Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinšcini iz 12. in 13. stoletja, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, eden prvih pisnih spomenikov v slovenšcini. V casu reform Jožefa II. leta 1784 je bil sa­mostan razpušcen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje sa­mostan ponovno nemoteno deluje. Danes šteje samostanska družina 15 clanov in opravlja svoje redovne liturgicne molitve, ki je njihovo glavno duhovno poslanstvo za Cerkev in svet. Poleg romarjev in obiskovalcev Muzeja kršcanstva na Slovenskem in ogledovalcev sa­mostana, se za samostanskimi zidovi skozi celo leto zbirajo manjše skupine starejših in mlajših za duhovno poglabljanje. Nekatere skupine vo­dijo nekateri izmed menihov, zakonske skupine najvec vodijo jezuiti, mnogi pripeljejo vodite­lja s seboj in rabijo le prostor in samostanski mir. Pred tremi desetletji je bilo vec mladine, zadnja desetletja pa se množijo duhovni centri po vseh delih Slovenije. Vecji shodi so jesenska srecanja mladine, ki se že vec kot 30 let vrši­jo sredi septembra in povežejo, spodbudijo in navdušijo mlade iz cele Slovenije. Ali ste vedeli? • Da prihod prvih cistercijanskih menihov v Sticno postavljajo zgodovinarji v leto 1132? Stiški menih p. Pavel Puzelj, ki je 1719 dokon-cal obširno kroniko in je glavni vir samostan­ske zgodovine, je zapisal, da so prvi menihi v obicajnem številu 12 prišli v Sticno iz mater-nega samostana Rein (lat. Runa) pri Gradcu. Prvi stiški opat Vincenc pa je prišel direktno iz Morimunda v Franciji, hcerinskega samosta­na Citeauxa. To je ena od posebnosti stiškega samostana. Zacasno so se naselili v bližnji pra­župniji Šentvid in od tam vodili zidanje samo­stana. Po treh letih so bila opravljena zacetna dela. Osnovni liturgicni in bivanjski prostori so bili pripravljeni tako dalec, da se je že lahko zacelo normalno redovno življenje. • Da je ustno izrocilo ohranilo vec legend o nastanku stiškega samostana? Ena od teh pripoveduje, da so samostan zaceli zidati niž­je, kjer je sedaj spodnja Pristava. Pa je neki ptic letal v podnožje grica in civkal: Sit hic! Sit hic!, kar po slovensko pomeni: Naj bo tukaj, Naj bo tukaj (samostan)! Tako so postavili sa­mostan na sedanji prostor, v samostanski grb pa je prišel ptic in kraj je dobil po tem svoje ime Sticna (Sitic po latinsko). • Da je bogata samostanska knjižnica do jožefinskih reform varovala dragocene ilumi­nirane rokopise v latinšcini iz 12. in 13. stole-tja, ki so nastali v stiškem skriptoriju? • Da je v samostanu leta 1428 nastal za slo­vensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, eden prvih pisnih spomenikov v slovenšcini? • Da je skozi stoletja samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo, tako da danes najdemo sledove romanike, gotike in baroka? Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše je­ dro samostana, ki ga tvorita znameniti križni hodnik in redovna cerkev. V casu reform Jo-žefa II. leta 1784 je bil samostan razpušcen. • Da je po razpustitvi samostana stiško knji­žnico in arhiv leta 1784 prevzela Kmetijska družba v Ljubljani? Ker je bila ta leta 1787 razpušcena, so to izrocili ljubljanskemu ško­fu. Od 88 zabojev knjig in listin, ki so jih od­peljali iz Sticne, je imela prednost Dunajska dvorna knjižnica, da si izbere, kar želi od knjig in rokopisov. Tako so odšle najvecje dragoce­nosti na Dunaj. Drugo je prevzela ljubljanska Licejska knjižnica. Okrog 300 izmed teh knjig je danes v Narodni in univerzitetni knjižnici. Koncna splošna ugotovitev je: ob razpustu stiškega samostana se je rešilo iz knjižnice slaba polovica, od slik samo nekaj portretov iz 16.-18. stoletja in od dokumentov samo­stanskega arhiva slaba cetrtina. • Da se je –po zapisani pripovedi– blaženi Anton Martin Slomšek na svojem potovanju iz Ljubljane leta 1837 za kratek cas ustavil tudi v Sticni? Iz vzpetine nad samostanom si je ogle-dal razpadajoci samostan in se zjokal nad nek­daj slavno cistercijansko opatijo, v kateri so sedaj bila stanovanja raznih uradnikov in vo­jašnica, župnik pa je bil odrinjen v borno hišo. • Da sta samostan ter cerkev danes zavaro­vana kot nepremicna spomenika državnega pomena, sam samostan pa predstavlja po­membno versko in kulturno središce? • Da je vsak obiskovalec v stiškem samosta-nu vedno dobrodošel? Pa najsi bo to romar, ki obišce Stiško baziliko, udeleženec progra-ma v domu duhovnosti, gost, ki si v Ašicevi cajnici poišce kaj za svoje telo ali pa turist, ki ga zanima stiška arhitektura in Muzej kršcan­stva na Slovenskem. Pripravil: Jože Jan Viri: Wikipedia.org; Slovenska-biografija.si; Biografia cisterciensis; Obrazislovenskihpo­krajin.si; Sticna.eu VZGOJA ZA NAPOR |Staršem v razmislek V želodu je hrast, v otroku je odrasel clovek. - Pregovor Vzgoja otrok je v poslanstvu staršev ena naj­pomembnejših, dragocenih, a tudi težkih na-log. Kako uspešno in dobro jo opravljajo, je odvisno od vec ciniteljev, mocno tudi od vzgo­je, ki so je bili deležni sami v maticni družini. Povojna generacija naših staršev ni poznala interneta s stotinami vzgojnih nasvetov, po­snetkov, odgovorov na vprašanja, mnenj dru­gih staršev. Niso imeli knjig, revij, prirocnikov za vzgojo otrok ; v šoli so le redko poslušali pre­davanja in priporocila, kako vzgajati . Ucitelji so pogosto opozarjali na slabe pogoje za uce­nje in pisanje domacih nalog ter fizicne kazni, pa tudi na preobremenjenost otrok z delom na kmetiji. Vecina staršev je takrat vzgajala iz osebnih izkušenj in z zdravo pametjo. V zadnjih tridesetih letih se je z velikimi spremembami na vseh podrocjih družbe spreminjala tudi vzgoja v družinah in vzgoj­no-izobraževalnih sistemih. Kljub številnim razlikam med starši »preteklega« in »seda-njega« casa si skušajmo odgovoriti na vpra­šanje, kakšno podobo vzgojenega otroka so si želeli prvi in kakšno pricakujejo drugi. Nedvomno se boste strinjali, da si vsi star-ši želimo, da bi bil otrok zdrav, uspešen in srecen; da bi bil odgovoren, deloven in spoštljiv; da ne bi zašel v slabo družbo, v svet drog in alkohola; da bi koncal šolo, pri­šel do poklica, si ustvaril družino…… V tem, suhokranjskim staršem namenje­nem prispevku želim nekoliko osvetliti vzgo­jo otroka za premagovanje naporov. Napor ima slikovito prispodobo v znanem slovenskem pregovoru: Brez muje se še cevelj ne obuje. Za vse, kar pocnemo, je potreben dolocen napor. V naravi cloveka in cloveštva je prizadevanje, da bi si napor olajšali, ga zmanjšali – to je gonilo napredka. Ob izumih, ki skrajšujejo cas našega dela in nas manj ut­rudijo ( sesalec namesto metle ), le malokrat pomislimo, da je napor tudi vir zadovoljstva. Spomnimo se na cilj, ki smo ga dosegli po trdem delu in trudu ! Kakšno zadovoljstvo nas je napolnilo ob koncu poti ! Dobra oce­na, opravljen izpit, tlakovano dvorišce…. Pri tem je treba vedeti, da pri delu deluje tudi fiziološki napor. Mišice so obremenjene, kar povzroca bolecino, le-ta pa izlocanje poseb­nih hormonov, ki blažijo bolecino, obenem pa sprožajo obcutek ugodja in zadovoljstva. Ta prijeten obcutek nas kljub utrujenosti žene naprej in motivira za nove naloge. Torej je vzgoja otroka za napor še kako po­membna. Vemo, da je usmeritev otroka v na­ por že zapisana v njegovih genih. Opazujte do­jencka, kako se napreza, da bi dosegel igracko; malcka, ki se trudi postavljati se na noge, pri­jemati, sneti, posnemati mamo pri opravilih – ne da bi ga k temu silili. Potrebno je, da otroka že od malega spodbujamo in usmerjamo, da z naporom dosega cilje in obcuti zadovoljstvo, ki ga starši še podkrepimo z izraženim vese­ljem, pohvalo, tudi manjšo nagrado. Otrok usmerja napor v razlicne dejavnosti: v zanj koristne in za okolje sprejemljive, a tudi v dejanja, ki so zanj škodljiva in jih oko­lje zavraca kot nedopustna. Ker nima vroje­nega obcutka za koristno in škodljivo – dobro in slabo, sledi svojim vzgibom. Primer: Otroka pritegnejo gumbi na štedilni­ku; s trudom jih obraca, da posveti lucka. Grel­ne plošce se segrejejo, otrok se lahko opece. Vzgojna naloga staršev je, da ga ucijo razliko­vati med nevarnim in koristnim naporom. V družinah, kjer je vzgoja pretežno avtori­tativna, starši otroka priganjajo h koristnim naporom, sami mu postavljajo cilje, škodljiv napor pa strogo kaznujejo. Iz strahu pred kaz­nijo se mu otrok izogiba. Ker dela pod prisilo, ne obcuti zadovoljstva, ampak odpor. Ce starši otroka pretirano razvajajo in ga skušajo obvarovati pred vsakršnim naporom, se zgodi, da ne more vzpostaviti poveza­ve med dobro opravljenim delom in zado­voljstvom. Zato je nezadovoljen. Pricakuje, da mu bo ugodje nudilo okolje. Po drugi stra­ni pa postajajo starši vse bolj popustljivi do otrokovega škodljivega napora, ko postaja njegovo vedenje motece, nadležno, unice­valno, celo nasilno. Primer 1: Starši izpolnijo željo mlajši hcerki in ji kupijo psicka. Toda odgovornost zanj na­ložijo starejšemu bratu, ceprav si tega ne želi. Prisiljena obveznost mu vzbuja jezo in odpor. Primer 2: Starši svojega prvošolca še ved- no oblacijo, obuvajo, pospravljajo igrace in ga celo podkupujejo za normalne dolžnosti (umivanje zob). Otrokove želje so ukazi, ki jih starši izpolnjujejo. Njegovo neprimerno vedenje (ugovarja, grdo govori, unicuje igra-ce….) dopušcajo in ga opravicujejo pred so-rodniki, uciteljem… Primer 3: Družina skrbi za ostarelo babico. Staršema pomagata pri tem tudi 6- in 9- letna sinova (zalijeta rože, gresta v trgovino…), za kar sta pohvaljena, vcasih nagrajena s sladico ali evrom za v hranilnik. V tem primeru je napor povezan ne le z zadovoljstvom , ampak tudi z ljubeznijo do babice in s sožitjem v družini. In na koncu – staršem v razmislek: Kako vzgajate otroke za napor v vaši družini? Ali veste, da so pristno veselje in pohvale star-šev najmocnejše spodbude za premagovanje naporov na poti otrokovega odrašcanja? – Pa nikar ne odlašajte. Kajti v želodu je hrast, v otroku pa odrasel clovek. Mag. Jelka Mrvar Viri : Bogdan Žorž, Vzgoja za svobodo – vzgoja za odrekanje, Ognjišce, 2010 NAGRADNI NATECAJ: “Kaj mi pomeni Slovenija?” V prejšnjih številkah Svobodne Slovenije smo vam že prestavili vse likovne prispevke in nagrajene prispevke v kategorijah slovenske besede. V tej številki pa nadaljujemo z objavo prispevkov v slovenski besedi. Z veseljem bi nagradili vse prejete prispevke, saj vemo, s kakšnim trudom in vnemo ste jih pripravili. Vsem, ki ste poslali svoja dela, uglednim clanom žirije in pokroviteljici natecaja, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Heleni Jaklitsch, znova HVALA LEPA! Hvala, deželica zelena Deželica zelena, zibelka mojih korenin, hvaležni smo ti, ker zazibala si vsakega, ki tam se je rodil. Božja je usoda dolocila, da so morali od tebe mnogi se oddaljit. Odšli so dalec proc, da tebi, Bog, bi zvesti ostali, te spoštovali in tako smo se tukaj, onkraj sveta, mi rodili. Hvala, deželica zelena, ker z odprtimi rokami sprejmeš vsakogar izmed nas. Hvala Ti, za vse vrednote tvoje, ker lahko se vrnemo k našim koreninam, kjer naš drugi dom je. In smo deležni tvoje dobrote. Hvala, ljubljena deželica zelena, ker lahko naši potomci razširijo svoje sanje preko tebe, ce tako si zaželijo. Daniela Liliana Javoršek TO SMO MI To smo mi: Argentina in Slovenija. Zaljubljene besede… Svetloplava in bela. In tudi bela, modra, rdeca. Bela: luna in oblaki, mleko in kruh, zasnežene gore in mir. Modra kot morje. Rdeca: srce, kri in ljubezen. To smo mi: Argentina. Sonce in reka, mate in piškoti, prijatelji in nogomet, nedelja in asado - meso na ražnju, tango in poezija. In tudi… Slovenija. Korenine in ljubezen, vera in upanje, stara mama in kuhinja, zelena jezera in rožne planine, kjer pticki letijo; dom in spomini, tarok in prijatelji, potica in tradicije, ABC ob sobotah… Tukaj in zdaj pojemo slovenske pesmi, se smejemo in zabavamo, plešemo polko, obujamo spomine naših prednikov, ohranjamo tradicije, se družimo in kljub težavam, gledamo naprej. To smo mi: ponosni otroci in vnuki cudovitega naroda. Zaljubljene besede: mi, Argentina in Slovenija. Ponos in korenine. Preteklost in sedanjost. Ljubezen. ABC Mladi 2021 - Šola France Balantic EJ, ZATO JE V SLOVENIJI LEPO! Kamor se ozre oko, vse zeleno, vse zla-to, je prepevalo moje srce, ko sem po petdesetih letih spet stala ob oknu do-lenjskega vlaka, ki je s svojim ritmom spremljal mojo pesem, medtem ko je po železni cesti drdral proti Mokrono­gu, kjer so me pricakovali moji dragi sorodniki. Kakor pisan prt so bežala mimo mene zlata polja in zeleni travniki, žuboreci potocki, prijazne vasice in temni goz­dovi. Z bližnjih in daljnih gricev so me pozdravljale bele cerkvice ln mi klicale: »Bog te živi!« Kako si lepa, domovina! Cestitam ti, Ivan Cankar, ker si povzdig-nil slovensko deželo v Nebesa pod Tri­glavom. A onkraj morja me je cakala druga de­žela. Tista, ki me je sprejela, begunko, mi dala delo in kos kruha. In svobodo, da smo si lahko ustvarili Slovenijo v ma-lem. Okrog velemesta smo si postavili domove. In v vsakem okraju z združe­nimi mocmi zgradili skupni Dom. Tam se zbiramo ob praznikih in obletnicah, na predavanjih, pevskih vajah in igrah. V vseh Domovih je še prav posebna skrb posvecena slovenski sobotni šoli. Tako je tudi v Slovenski vasi že dolgo vrsto let. Bilo je pred mnogimi leti, ko do naše vasi še ni bilo tlakovane ceste.Tisto nedeljo smo morali priti do Slovenske hiše v Buenos Airesu, ker... SLOVENIJA ME OSRECUJE - SLOVENIJA ME BOLI! Zgodba ljubezni Ko se je Maribor pripravljal na vonj po­mladanskega cvetja, sem prišel na svet zavednim slovenskim staršem. Spomi­ njam se, kako je življenje potekalo med drugo svetovno vojno in po njej, skoraj samo v družinski intimnosti. Seme pa je pricelo svoj razvoj v rodovitni zemlji. Zanetil se je plamencek ljubezni! Novice in spremembe so nas vsak tre­nutek presenecale. Bila je nedelja, ma-mica se je poslovila od sosede z bese­dami »Cez štirinajst dni se bomo gotovo vrnili«. Zaupala ji je kljuc stanovanja. Življenje je sledilo svojo pot. Vetrinje. Prvi tedni begunstva so me seznanili z nepricakovanimi doživljaji. Skrb, žalost, molitev in zatajen jok staršev dolgo v noc, »Kaj nas še caka?« Spoznal sem vzrok pricetega begunstva in poleg dru­žinske povezanosti spoznal tudi zavest ter skrb staršev za naš slovenski narod. Odkril sem ljubezen do naroda! Pla­mencek je bil že skoraj grmada! Družina je morala trikrat menjati be-gunska taborišca. Slovenska komunistic­na nasilna vlada je iskala nekatere dru- Pred Domom se nas je zbralo kar lepo število: nekaj odraslih in veliko otrok. Mahnili smo jo peš do avtobusa, ki smo ga kar napolnili. Otroci so med seboj cebljali po slovensko. Gospodu, ki stoji poleg njih, se zbudi radovednost in izve: »Smo otroci slovenskih staršev. Doma govorimo slovensko in hodimo v sobot-no šolo.« »Kaj se ucimo? Pišemo, beremo zgod-be in pesmi, ki so jih napisali slovenski pesniki in pisatelji. «Imamo verouk, pa zemljepis in zgodovino. In slovnico.« «Tudi pevski zbor imamo. In veckrat se naucimo kakšno igro. Ravno zdaj se peljemo v Slovensko hišo, kjer bomo za vse slovenske otroke igrali igro «Cu­dežna srajca dopetajca.« Eden od otrok se domisli, pokaže name in rece:»Tole je pa naša ucite­ljica.« Gospod se obrne do mene in rece:« Ce bi vsi priseljenci tako delali, koliko bogatejša bi bila Argentina!« Kapela Marije Pomagaj je bila polna slovenskih otrok, ki so molili in prepe­vali pri sveti maši. Nato pa brž v veli­ko dvorano. Še zadnja navodila našim igralcem in zastor se je odprl. Vse je lepo potekalo in korajžni Matjaž je pre­magal krvolocnega zmaja. Nic cudnega, ce je od utrujenosti zaspal. A že so tukaj zvijacni ministri, da mu ugrabijo srajco. Takrat je pa cela dvorana zaklicala: »Matjaž, Matjaž, srajco ti bodo ukradli!« No, res so mu jo ukradli. A koncno je žine. Odkril sem tudi razlicne, nejasne, nasprotne si nacine vladanja. Nisem jih razumel, nisem jih mogel sprejeti. Glo­boko v srcu in v osebni tišini sem sledil spremembam in svoji osebni rasti. Življenje je nadaljevalo svojo nesluteno pot. Starši so docakali žalostno dejstvo, da morajo zapustiti razburkano Evropo. Star sem bil osem let. Potovanje z ladjo je bilo zame zelo zanimivo in nepozab-no. Pluli smo v neznani svet. Opazoval sem trdno in neusahljivo upanje staršev in sopotnikov. Istocasno sem tudi opazil zaskrbljeno razmišljanje. Slišal sem jih govoriti o organizaciji skupnosti. Naro­dna zavest se je ojacevala, doživljal sem novo ljubezen, novo zaljubljenost! Topli­ na grmade se je vecala. Srecno smo se izkrcali v nepoznanem svetu. Zavedam se, moja ljubezen do domo-vine Slovenije se je poglabljala in osvet­ljevala. Porajalo se mi je upanje, upanje v bodocnost. Pogosto smo v družini molili za domovino. Pricel srednjo šola­nje, sodeloval pri mladinskih organiza­cijah in pri slovenskem pevskem zboru. Nato sem se preselil v druge kraje in pricel svojo akademsko pot, si ustvaril zmagal junaški Matjaž v veselje vseh mladih gledalcev. In v veselje vseh mladih igralcev, ki dalec od slovenske domovine gojijo in ohranjajo lepoto in bogastvo slovenske besede. Jo znamo ceniti vsi Slovenci v tujini in domovini? Mesec junij je mesec obletnic. Najprej se spominjamo muceniške smrti naših bratov in sestra.Tisoci in tisoci so pod roko brata - morilca napojili slovensko zemljo s svojo krvjo in darovali svoje življenje Bogu in domovini. Med njimi imam brata in dva strica. Vsa ta mno­ žica mucencev pred Božjim prestolom prosi za našo domovino. Se zavedamo velicine njihove žrtve? Jo znamo ceniti? Se jim v stiskah in te­žavah z zaupanjem priporocamo? Zna-mo izkoristiti bogastvo, ki ga imamo v nebeški zakladnici? Ali niso morda ravno naši mucenci izprosili pri Vladarju sveta, da letos že tridesetic obhajamo obletnico samo­stojnosti Slovenije? Prosimo jih, naj posredujejo pri Bogu, da bi po tolikih krivicah in trpljenju v Sloveniji koncno zavladala mir in bratska ljubezen. Da bi si podali roke in iz vsega srca zapeli: Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj, Kjer dom je moj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija! Zdenka Virant Jan svojo družinico in pricel poklicno delo. Po tridesetih letih sva se z ženo odlo-cila potovati v Slovenijo. Z veliko sreco sva odkrila in potrdila vse prejete zak-lade v družini in v slovenski skupnosti. Proti pricakovanju, s sorodniki nisva dosegla sprošcenega razgovora. Obcu­tila sva vzdušje nesvobodnega vladajo-cega režima. Uživala sva lepoto naše domovine! Naša Slovenija je raj! A vrnil sem se z grenkobo v srcu. Iskal sem cas za branje. Vzljubil sem slovensko besedo. Pricakovali smo, upa­li in hrepeneli po slovenski zarji! Po­mirjujoca želja in kal svobode sta tudi v meni gorela. Leta 1991 smo docakali OSAMOSVOJITEV NAŠE DRAGE DOMO­VINE SLOVENIJE!!! Mogocen kres se je dvignil v nebo! Istocasno in že šestinsedemdeset let me skrbi pomanjkanje iskrene svobode in prikaz zgodovinske resnice v naši domo­vini. Živeci in vec tisoc naših mucencev, cakamo zaželeno obsodbo krivic, išcemo nove poti do luci, do iskrene sprave. Zato me SLOVENIJA OSRECUJE, zato me tudi SLOVENIJA BOLI Božidar Bajuk Nagrajeni prispevki likovne kategorije, od leve na desno: Karolina Kenda (1. nagrada, mladina); Matjaž Godec (2. nagrada, mladina); Vera Rupar (1. nagrada, odrasli). KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 22. avgusta Obcni zbor v Slomškovem domu 19. septembra 60. obletnica Slomškovega doma in 51. mladinski dan 26. septembra Mladinski dan v Slovenski vasi 10. oktobra Slovenski dan Obletnica v Našem domu San Justo 17. oktobra Materinski dan Nabirka za ZSMŽ 31. oktobra Pristavski danPREGOVORI IN CITATI ŠPORT V zadnjih mesecih je šport kar vdrl v naše življenje. Poleg športa, ki ga vadimo posa-micno, smo bili tudi price zelo zanimivih tek­movanj, ki smo jim lahko sledili po televiziji in družbenih omrežjih. Argentina je igrala in osvojila pokal Amerike, slovenski kolesar Ta-dej Pogacar je zmagal na Tour de France, na olimpijskih igrah v Tokiu 2020 pa smo trpeli in se veselili s slovenskimi in argentinskimi ekipami ter športniki, ki so dosegli zelo po­membne dosežke. Pozno v noc ali zelo zgo­daj zjutraj smo sledili tekmam in navijali za naše športnike, predvsem pa za »našega« Cristiana Poglajena, ki nas je razveselil z bronasto medaljo v odbojki! Danes ne bom z vami delil pregovorov, am-pak sem izbral nekaj citatov znanih športni- • Cim težja je zmaga, vecja je sreca po njej. (Pele, za nekatere - razen za argentince -najboljši igralec nogometa vseh casov) • Ce ste dali vse od sebe, ste zmagali. (Billy Bowerman, ameriški trener v atletiki in eden ustanoviteljev podjetja Nike) • Športnik ne more teci z denarjem v žepih. Teci mora z upanjem v srcu in sanjami v glavi. (Emil Zatopek, ceški atlet, veckratni olimpij-ski prvak) • Nikoli ne reci nikoli, saj so meje - kot strahovi - pogosto le privid. (Michael Jordan, ameriški košarkar, eden najvecjih športnikov ZDA 20. stoletja) • Težko je premagati osebo, ki nikoli ne obupa. (Babe Ruth, ameriški poklicni igralec bejzbola, imenovan za najboljšega • Nikoli nisem izgubil igre. samo zmanjka-lo mi je casa. (Michael Jordan) • Za zmago moraš imeti voljo. (Bob Richards, ameriški atlet, dvakratni olimpijski prvak v skoku s palico) • Heroji se spominjajo, legende pa nikoli ne umrejo. (Babe Ruth) • Ovire te ne smejo zaustaviti. Ce naletiš na zid, se ne obracaj in ne obupaj. Ugo-tovi, kako ga preplezati, iti skozi ali najti nacin, kako ga obiti. (Michael Jordan) • Ves cas me je strah neuspeha, vendar ocitno ne toliko, da bi prenehala. (Ronda Rousey, ameriška športnica v boril­nih vešcinah in judoistka) • Kaj narediš z napako? Prepoznaš jo, priz­naš jo, uciš se iz nje in nato nanjo pozabiš. (Dean Smith, angleški igralec nogometa, sedaj trener) Slomškov dom vabi vse clane na kov. Upam, da vam bodo všec! igralca bejzbola vseh casov) • Ne moreš priti do zmage, ce se ne uciš iz porazov. (Ameriški košarkar, igral je 20 let v OBCNI ZBOR, • Ni pomembna velikost cloveka, ampak velikost njegovega srca. • Ce imate vse pod nadzorom, se ne pre­mikate dovolj hitro. ameriški ligi NBA) v nedeljo, 22. avgusta ob 10.00. (Evander Holyfield, ameriški boksar) (Mario Andretti, italijansko-ameriški dirkac) Pripravil: Jože Jan OSEBNE NOVICE ROJSTVO Vesela Novica: V Santiago de Chile se je 3. avgusta 2021 rodila GUADALUPE. Mamica je Stefania Belliardo, ocka pa Maksimiljan Golob. SMRT V ponedeljek, 16. avgusta, je za vedno zaspala Kristina JEREB QUALIZZA. Naj pociva v miru! Zveza slovenskih mater in žena pripravlja razstavo fotografij predmetov, ki so jih naši starši ali stari starši leta 1945 vzeli s seboj na svojo begunsko pot in jih prinesli v Argentino. Zato prosimo vse prijatelje, ki še imate doma katerega od takih predmetov, ali pa tudi kak predmet iz begunskega taborišca, da nam pošljete fotografijo in kratko zgodbo družine in predmeta. Razstava bo lep spomin in pocastitev naših staršev! Prosimo, da delite to vabilo med prijatelji in znanci. Fotografije sprejemamo na emailu alenkasch64@gmail.com do 30. septembra. ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA “Delo z mladimi - delo za prihodnost” bl. Anton M. Slomšek 60. OBLETNICA SLOMŠKOVEGA DOMA 51. MLADINSKI DAN 10.15 zbiranje 10.30 sv. maša 12.00 program v dvorani odprtje likovne razstave 13.30 kosilo 16.00 veselica na vrtu 19. septembra 2021 - Slomškov dom | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar