3 ___ Starozgodovinske stvari. Spitalič, Tabor, Kozjak in Kozji hrbet. Razprava „Spitališki taboru v 40. listu lanskih „Novic" mi daje povod, da o tej stvari spregovorim besedo, čeravno nisem starinoslovec. To pa zato, ker č. gosp. pisatelju onega članka, kakor se vidi, niso topo-grafične razmera tega kraja natanko znane, in zato se tudi posledice njegovega mnenja ne vjemajo s krajevnimi razmerami. v Prvo je treba pomniti, da Spitalič in Tabor sta dva različna krrja. K temu pride v starih listinah še „Ga8srucku in „Boeksruck", in tukaj je vprašanje, kaj ^namenujeti ti dve besedi: Kozjak ali Kozji hrbet, ki sta tudi dva različna kraja v tej okolici? To pa je ravno pri starinskih razpravah najvažoeje, da se kraji ne zamenjujejo drug z drugim. — Idimo sedaj k poznamenovanju vsakega teh krajev posebej. Spitalič, kakor znano, je sedaj farna cerkev sv. Antona, zraven je g~ajščina, sedaj last barona O. Ap-faltrerna. Podoba Vaivazorjeva v XI. knjigi, str. 407 še precej dobro predocuje ta kraj, kar se slavnemu moža ni povsod posrečilo. Na južni strani cerkve, kakih 400 korakov preko ravnice oddaljen je bribec Tabor, skor po3aiDno stoječ, z gozdom obraščen in ca južni in vzhodni strani precej strm. Na vrhu njegovem se vidijo ostanki starega zidu, in kakor uže ime kaže, je moral nekdaj tukaj tabor ali kaj podobnega biti. Kake pol ure od Spitaliča dalje proti zapadu se stisne sicer ozka dolina in začne se vzdigovati gora Kozjak s sedlom, čez katero gre cesta iz Kamnika na Stajarsko, kjer se pri Ločici združi z državno cesto, koja pride čez Trojane na Štajarsko. Kozjak dela razvodje med Gorenjsko in savinjsko dolino. Spitalič leži toraj koj pod Kozjakom še v savinjskem porečji. Na severo zapadni strani grajsčine in cerkve se vzdiguje hrib in na tem hribu je vasica s tremi hišami z imenom Kozji hrbet. Taka je topografična lega teh krajev. Naj prijavim sedaj svoje mnenje o tej stvari in omenim še nekaj posameznosti. Da je sedanji Spitalič nedvomno sv. Antona špital ali ustav, sozidan v 13. stoletji po mejnem grofa hter-skem Henriku, uže kaže slovensko ime „Spitalič", v primeri k temu, da vasica Kozji hrbet nima nikakega pomena za ta ustav. ,,Stiffc und Hospital S. Antonii am Bocksruck" je bilo toraj oficijalno poznamenovanje, ker, kakor se vidi, kraj takrat v oficijaini nemščini še ni imel lastnega imena. „A m Bocksruck" v nemščini ne znamenuje ravno, da bi ustav moral stati na Koz-jaku, marveč pomeni tudi pri ali blizo Kozjaka. Sedanje nemško ime „Neuthal' je ta kraj gotovo dobil še le potem, ko je omenjeni ustav kupil leta 1608. od viktrinjskega samostana Hanns Thailer, kateri ga je gotovo popravil, ali morebiti prezidal in po sebi imenoval Neuthall, kakor je stara pisava. Kdor bi hotel to zadevo dalje slediti, bi še gotovo našel vire in pomočke v dotičnih arhivih. Kar se tiče poti in nje oskrbovanja, ki je vodila tu roemo , v kateri namen bi bil imenovani ustav ustanovljen, bi bila ta pot po mojem mnenji ona, vodeča iz Kamnika skoz tuhinjsko dolino čez hrib Kozjak raemo Spitaliča na Štajarsko v savinjsko dolino. Da je ta pot bila res le tovorna pot, nam kaže to, ker stari možje pripovedujejo, daje bilo prej, predenj so sedanjo okrajno cesto napravili, na poti od Kamnika do Motnika 12 prelazov. (Prelaz se imenuje tukaj prehod čez plot). Ta pot 4 ------ je, po sedanjih razmerah soditi, gotovo šla iz Spitaliča po dolini memo Motnika na Ločico, kakor sedanja cesta. Da bi bila kaka druga tovorna pot „iz Spitaliča čez hrib v savinjsko dolino vodila", kakor gosp. Šumi meni, ni lahko misliti, ker „Čez hrib" se mora najbrže misliti „čez Kozjak". V Gorojigrad na pr. je iz Kamnika za polovico krajša ona pot, koja drži iz Tesnic nad Kamnikom čez hribe memo Nove Štifte proti Gorenjemu gradu, in ki je morala uže tudi ta čas biti, ker je znano, da so ljubljanski škofje memo No vest ifte jezdarili. Ako bi pa bili ^tehtni dokazi, da je res vodila kaka važneja pot iz Spitaliča čez hrib v savinjsko dolino, potem bi bila pa tudi cela stvar drugačna in nazadnje bi bila ta pot znala ceI6 čez Kozji hrbet voditi. Da so Rimoi še gotovo imeli pot iz Sutne, sedanjega Kamnika, skoz tuhinjsko dolino na Stajarsko, si moramo misliti uže iz strategičnih ozirov, in oni, ki so bili v tej zadevi mojstri, se gotovo niso zadovoljili z edino potjo po radomeljski dolini med tako važnimi mesti Emono, Celejo in Petovium-om, sosebno ker je bil tu skozi glavni prehod iz Italije v Norik in Pano-nijo. JTako je jako verjetno, da je na hribu Taboru blizo Spitaliča, kjer so še sedaj ostanki starega zidanja, moral nekdaj res tabor in vtrjen kraj biti. To pa gotovo se za rimskih časov, kajti, ako bi bil tabor iz časov turških bojev, bi bilo o njem gotovo več sporočil, se posebno zato, ker je bil ustav Spitalič postavljen davno pred turškimi boji. Za tega del bi bilo natančneje raziskovanje teh krajev za starinoslovca jako hvaležna naloga. V dopisu ,,iz Motnika" v 49. listu „Novic" omenja g. Križnik nekega kamna pri Kropivšku. To mi daje povod, da omenim tukaj, da narod pripoveduje, da je na vrhu Kropivškovega hriba nekdaj stala cerkev, posvečena sv. trem kraljem, od katere pa sedaj ni nobenega znamenja več. Mogoče res, da bi bila utegnila kdaj tam cerkev stati, a meni ni znano, da bi bilo o tem kje kaj zapisanega, kar bi bilo pričakovati, ako cerkev ni stala ce!6 v prvi krščanski dobi. Kaj pa, ko bi bil utegnil kdaj tam stati pagansk tempelj , zna-biti posvečen slovanskemu „Triglavu", kar je nekoliko identično s „tremi kralji"? Da so v teh krajih bila slovanska, paganska svetišča, zato imamo tehtne dokaze. Morebiti bo omenjeni kamen v kaki zvezi z onim svetiščem , in morebiti se g. Križniku posreči, kaj več o tej stvari pozvedeti. A. Piskar.