Resni časi. Vsak dan si pripominjamo nehote, kako zadržuje prosvetno delo klerikalizem, oni duh srednjega veka, ki tlači vse samo zato, da bi se nekaterim izvoljencem dobro godilo. F r a z a je že postala primera, da je klerikalizem v o 1 k v ovčji podobi, zato tako malo izda vse naše delo proti njemu. Zadovoljni moramo torej biti, če se časih pokaže ta volk \ svoji pravi podobi, da se malo globlje zamislimo, da pregledamo svoje in svojih nasprotnikov uspehe ter se vprašamo: Kam drži ta pot? V najbližji svoji okolici lahko spoznavamo volka vsak trenutek, a kaj, ko smo hitro pripravljeni govoriti o človeški slabosti in čez noč pozabiti, ali pa mislimo, da je le pri nas tako, kamor še ni prišla prava svoboda, da smo zaostali in podobno. Vse preraalo poznamo klerikalizem, premalo imamo v evidenci stvari, ki bi nam dale dobro orožje v roke in kar je morebiti najvažnejše: premalo smo organizirani, da bi mogli z uspehom delovati proti taki falangi kakor je klerikalni sistem. Sistem 1 Ob asistenci najvplivnejših mož napada Lueger Bgospodar Dunaja" avstrijska vseučilišča, češ, da sejejo prevratne ideje, revolucijo, brezdomovinstvo in nevero. Preostaja nam še osvojiti si vseučilišča! Kje so oni, ki ne vidijo klerikalne nevarnosti? Kje so oni, ki nočejo delati proti klerikalizmu zato, ker upajo, da bo sam razpal, oni, ki trdijo da se klerikalei ne b ra n i j o ? ! Ce jim ne zadošča že napad na vseučilišča, naj si ogledajo citat iz govora kneza Liechtensteina : BIz cerkve t r p e č e smo postali cerkev t r i u m f u j o č a." Triumfirajo ! Vzroka imajo dovolj: baž zdaj so dosegli dva popolnoma in izrečno svoja ministra, v parlamentu predstavljajo najmočnejšo stranko — obenem stranko, ki jo podpirajo celo take stranke, ki se i m e n u j e j o sicer svfcbodomiselne. Šesti katoliški shod bije z loparjem, in to kar naravnost po glavah; mogoče se spametujejo naprednjaki o pravem času in napravijo proti združenim klerikalcera napreden blok, ki bi bil edini zmožen v državni zbornici varovati koristi narodov proti p 1 e m s t v u in h i e r a r h i j i. Ali bodo izprevideli, da se m o r a narod odločiti ali nazaj ali naprej, in da mora predvsem videti, da so se odločili njegovi v o d i t e 1 j i , da so začeli brez strahu hoditi po s v o j i h potih, ki so jih za prava spoznali, brez sporazumljevanj z načelnimi nasprotniki? Težko je upati, dokler se bodo sporazumlj«nja z drugimi narodi v zadevi skupnega uajpredka imenovala i z d a j s t v o doraovine, dokler bo smel kak Jeglič, ki mu je ves slovenski narod deveta briga, z uspehom kazati na svoje slovenstvo, sploh dokler bo veljalo za zadostno legitimacijo, če je kdo te ali one narodnosti. Poštenjake in Iopove imajo vsi narodi sveta — zakaj bi se ne smeli naprednjaki združiti v povzdigo Ijudske blaginje, ko smejo klerikalci z narodovim dovoljenjem biti mednarodni v dosego svojih nelepih, podlih sraotrov. Podle pa moramo imenovati take smotre, ko v e m o, da nimajo klerikalci ne enega razumnika, kibi zagovarjal svoje p r e p r i č a n j e , to, kar res misli in čuti. Posameznikom so često dokazali naši časopisi, p a t u d i so d i š 6 a , da se njihovo Bpolitiško prepričanje" nikakor ne strinja z njihovim osebnim mnenjem, notranjim prepričaojem — pa niti jib. ne oblije rdečica niti jim narod ne obrne hrbta. Zakaj dobri Slovenci so, ki nikdar ne bodo prodali svojega naroda itd. Da so pa Bkatoličani" dnigih. narodov Bdobri" — to je pa potrebno za časni in večni blagor -ljubega" ljudstva. Zakaj bi se torej naprednjaki ne smeli združiti z drugimi napredDJaki, ko gre vendar za prvi blagor ljudstva? Pa ne smemo upati tega! Bodisi so sami preveliki šovinisti, ali pa jim volilci Bne dovolijo". Za Boga, pomislite vendar, potem bi morali iti skupaj tudi s socialnimi demokrati — tega pa naš n a r o d nikakor ne prenese! Odločnega, skupnega nastopa poslancev se nam je težko nadejati, dokler ne bo 1 j u d s t v o drugačno. Šolstvo hočejo imeti klerikalci predvsem — dobro vedo, kje je izvor njih propada. Veda jim škoduje, tako da danes poka že na vseb koneih in krajih. Zato hočejo dobiti tudi vseučilišča v svoje roke, da bodo dogme tudi znanstveno dokazane! No, tako hitro jim to ne pojde, medtem pa se ho.emo potruditi, da pridejo uspehi vede med ljudstvo. Kar so dosegla vseučilišča kot znanstveni zavodi po truda poln.m delu, d e 1 u v znanosti in vedi, ki edino izključuje strasti ki gre mirno, a z gotovim korakom naprej, to hočerao nesti med ljudstvo, da začne samo misliti, da si bo znalo samo izbrati pot k sreči. V izobrazbi je mo6, torej: BNa delo med ljudstvo!"