SAT-COM COMPUTERS Marjan Seruga s.p. 1«IMW.satCOI1>«p.si UGODNE CENE MČUNALNIKOV! Rogozniška c. 16, PTUJ, tel: 7806-340 Jadranska 22, PTUJ, tel: 7806-760 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Volkswagnov ključ prihranka. PRIHRANEK do 400.000 sit* Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 KE DR I www.keor.si KOPALNICE z NAVDIHOM Ormoška 29, Ptuj, tel.: 771 01 70 Ptuj, 31. januarja 2002, letnik LV, št. 5 - CENA 200 SIT TA TEDEN / TA TEDEN D Prepoloviti molijo na cestah ejstvo je, da je prometna (ne)'vamost v Sloveniji še dalj časa nesprejemljiva, saj bistveno zmanjšuje kakovost našega življenja in nas celo ogroša. Podatek, da smo po kriterijih Evropske unije na repu prometno varnih držav, nam zagotovo ne more biti v ponos, saj sta manj varni od nas le še Portugalska in Grčija. V dršavah Evropske unije je, denimo leta 1995, zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 137 udeležencev na milijon prebivalcev, pri nas pa je istega leta 208 udeležencev, tako da smo evropsko povprečje presegli kar za 52 odstotkov. Od leta 1995 do 2000 je zaradi posledic prometnih nesreč na slovenskih cestah umrlo 2.120 ljudi in je bilo za 358 milijard tolarjev družbene škode, poškodbe v prometnih nesrečah pa so postale glavni vzrok zdravstvenih težav prebivalstva do 44. leta starosti. Zato je nacionalno pomembno, da smo po skoraj 10 letih prizadevanj konec prejšnjega tedna v parlamentarno proceduro končno le prejeli predlog nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, v katerem so jasno določeni cilji in ključni ukrepi, ki so uperjeni proti trem najpogostejšim žrtvam prometnih nesreč: pešcem, kolesarjem in mladim voznikom ter proti dvema najpogostejšima vzrokoma smrtnih nesreč: hitrosti in vinjenosti. Tudi cilj omenjenega dokumenta je jasen: v naslednjih 4 letih prepoloviti število smrtnih žrtev v prometu; še bolj konkretno: v letu 2005 lahko v prometnih nesrečah umre največ 210 udeležencev! Glede na dejstvo, da je delovna skupina ob pripravi tega pomembnega dokumenta upoštevala vse direktive in resolucije Sveta Evropske unije, pa tudi strateški načrt varnosti cestnega prometa Evropske unije, je upravičeno pričakovati, da bodo njegovi cilji približali Slovenijo Evropski uniji tudi na področju varnosti cestnega prometa. Seveda pa je to odvisno tudi od izboljšanja stanja naših cest in predvsem od naše miselnosti oziroma varnejšega obnašanja na cestah. Na dlani pa je tudi, da brez ustanovitve ustrezne nacionalne organizacije za varnost v cestnem prometu ne bo šlo lahko. Lani je na slovenskih cestah umrlo 278 ljudi, v prvi polovici prvega / //h ^ letošnjega meseca pa že 11. Kje je še konec - leta in cestne morije? PTUJ / V NEDELJO OTVORITVENA SLOVESNOST 42. KURENTOVANJA Bejii zima, korant gre! Letošnje ptujske pustne prireditve potekajo pod geslom Bejži zima, korant gre!. V Lokalni turistični organizaciji Ptuj so pripravili zanimiv program pustnih prireditev, ki se bodo pričele 3. in končale 12. TCCN 77nA-niQRS o x/^iiiiz.11 -i I04,3mhz stro{ki investicij, ki so namenjene gradnji novega centra za ravnanje z odpadki. Ko so razpravljali o združevanju finan~nih sredstev za realizacijo regionalnega projekta s Komunalnim podjetjem Ptuj (pogodba o za{~iti kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja) so po kraj{i razpravi sklenili, da bodo zaradi nekaterih ne-janosti dokon~no mnenje o tem povedali kdaj drugi~. Do takrat želijo od predlagateljev ve~ podrobnosti in natan~no analizo vloženih ter porabljenih sredstev za te namene. Sli{ali smo predlog Komunalnega podjetja Ptuj, da naj bi s podpisom krovne pogodbe vsaka od ob~in na obmo-~ju Dravskega in Ptujskega polja združevala v te namene po 10 milijonov, delež mestne ob~ine Ptuj pa naj bi bil 30 milijonov tolarjev. Poleg MO Ptuj naj bi bile podpisnice krovne pogodbe {e ob~i-ne Kidri~evo, Hajdina, Videm, Dornava, Gori{nica in Markovci. Markovske svetnike je zanimalo, kak{en je klju~ financiranja za posamezno ob~ino. Na~eloma sicer niso bili proti pristopu v konzorcij ob~in za za{~ito podtalnice, vendar so pripravljeni pla~evati le delež za dejansko opravljeno delo na svojem obmo~ju. Precej vro~e je postalo ob obravnavi investicijskega programa za gradnjo va{ke ve~namenske dvorane v Bukovcih, kjer so se mnenja svetnikov zelo razhajala, zato so se odlo~ili, da bodo za- Družba za časopisno In radijsko danost RADIO-TEDNII^ d.o.o, RADIO-TEDNIK 02/74M4^7, faks: 02/74M+35, elektronska poŠta-. r»8bl " — >TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6, S250 Ptuj, tel.: 08/749^10, :---- Wlarkuq ^odle-TžišliZHifr radi nekaterih nejasnosti o tem odločali drugič, županu Francu Kekcu pa so naložili, da čimprej predloži variantni predlog o omenjenem investicijskem programu. Naj spomnimo, da so na decembrski izredni seji po dveh prekinitvah zaradi strankarskega usklajevanja o dveh varintah, ki so ju prejeli na mizo šele na seji -šlo je za odločitev, ali bodo gradili večnamensko dvorano v Mar-kovcih ali Bukovcih ali v obeh krajih - svetniki soglašali s predlogom župana, dopolnjenim s predlogom ene od poslanskih skupin, ki je po sistemu volk sit in koza cela zagotavljala priče-tek gradnje obeh dvoran. Na isti seji smo tudi slišali, da naj bi večnamenska športna dvorana v Markovcih veljala z opremo vred okoli 310 milijonov in da naj bi bila velika 960 kvadratnih metrov. Vaška večnamenska dvorana v Bukovcih pa naj bi bila za dobro polovico majnša, saj naj bi bila velika le 400 kvadratnih metrov, pa tudi veljala naj bi več kot polovico manj, saj naj bi z opremo vred odšteli zanjo le okoli 135 milijonov. A kot kaže razprava svetnikov s prve letošnje seje, ne bo povsem tako. Sicer pa so se v nadaljevanju prve letošnje seje svetniki občine Markovci strinjali s predlagano višino cene parcel v obrtni coni Novi Jork, ki naj bi po sedanjih izračunih veljala okoli 6,15 evra po kvadratnem metru. Soglašali so tudi s predlogom, da se pristopi k prodaji stanovanj v bloku Markovci 33 ter k prodaji 22.174 delnic Cestnega podjetja Ptuj, katerih imetnik je MO Ptuj in imajo nominalno vrednost 1.000, prodajno pa 1.420 tolarjev. O delni povrnitvi stroškov za gradnjo kanalizacije v obrtni coni bodo sklepali drugič, soglašali pa so o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za opravljanje športne dejavnosti Ptuj. Ob koncu so se seznanili še z vlogo Ivanke in Martina Žurana iz Markov-cev 40, ki se pritožujeta zaradi predvidene lokacije večnamenske dvorane v Markovcih. Ta naj bi bila predvidena preblizu njune stanovanjske hiše, kar naj bi bilo zanju preveč moteče. M. Ozmec PTUJ, KIDRIČEVO / VELIKO OBČANOV * v v NE PLAČUJE STROŠKOV OGREVANJA Za tri mesece dolgov! Tudi v leto{nji kurilni sezoni imajo v ptujskem Komunalnem podjetju velike težave zaradi neplačevanja stro{kov ogrevanja. Največji problemi so v večstanovanjskih objektih z daljinskim ogrevanjem na Ptuju in v Kidričevem. Iz naslova ogrevanja naj bi v mestni občini v leto{nji kurilni sezoni pridobili 284 milijonov tolarjev, v Kidričevem pa dobrih 58. Skupne terjatve v tem trenutku zna{ajo kar 116 milijonov tolarjev, kar je tri mesečne realizacije, od tega je v postopku tožb za 53 milijonov terjatev (terjatve nad 60 dni). V Kidričevem večina porabnikov plačuje ogrevanje po dejanski porabi, na Ptuju pa v letošnjem letu še plačujejo po kvadratnem mestru stanovanjske površine. Odlok o prehodu na plačevanje po dejansko porabljeni energiji je bil sprejet lani novembra. Nedisciplina pri plačevanju stroškov ogrevanja povzroča omunal-nemu podjetju Ptuj po besedah direktorja Jožeta Cvetka dodatne težave. Narašča nelikvidnost, povečujejo se stroški financiranja, podjetje mora uporabljati za nabavo energentov druga sredstva, s tem pa ogroža normalno poslovanje. Dobavitelj plina grozi, da bo v primeru zamude pri plačilu ustavil dobavo, do tega pa ne sme priti zaradi ostalih 40 odstotkov porabnikov, ki pa svoje obveznosti plačujejo redno, poudarja direktor. Če se bo neplačevanje nadaljevalo, se bodo morali odločati tudi za skrajni ukrep - izklapljanje. Porabniki s tem, ko neplačujejo, tudi sebi povečujejo stroške. Če so razlogi za neplačevanje socialni, potem to skušajo reševati skupaj z obema občinama in Centrom za socialno delo. V ve- čini pa ne gre za socialne probleme, zato v podjetju pričakujejo, da bodo porabniki svoje obveznosti v bodoče v roku poravnavali. "Trdimo, da smo svoje delo opravili kvalitetno, zato smo upravičeni do plačila storitev. Število reklamacij je bistveno nižje predvsem zaradi daljinskega krmiljenja sistema, ki ga imamo vpeljanega. Poleg opominov, ki jih pošiljamo sproti, bomo zamudnikom pričeli pošiljati tudi opomine pred tožbo, na vse vhode v objekte pa bomo nalepili sezname dolžnikov, če naši predhodni ukrepi ne bodo dali rezultatov. To smo navsezadnje dolžni narediti že zaradi tistih, ki svoje obveznosti poravnavajo v roku. V letošnji kurilni sezoni so naše težave še toliko večje, ker se je zaradi nizkih temperatur poraba energentov povečala za 40 odstotkov, prav tako tudi drugi stroški," je še povedal direktor KP Ptuj Jože Cvetko. MG TINJE / 120 LET ORGANIZIRANEGA ŠOLSTVA [ola je kraju potrebna! Kljub "samo" stodvajsetletnici organiziranega {olstva v Tinju na Pohorju, je zgodovina {ole nadvse bogata in pisana, kar so lepo prikazali tako učenci {ole kot vsi drugi na svečanosti v počastitev jubileja {ole. Rdeč nagelj v spomin na praznik ter pesem o tinjski fari, ki jo je zapel moški pevski zbor KUD Oton Župančič Tinje pod vodstvom Mladena Ravnikarja, je bil prijeten uvod v praznovanje. Udeležili so se ga številni učitelji, ki so tam poučevali, pa tudi sedanji in seveda številni učenci šole. O zgodovini šole je govoril Janko Kovačič, ravnatelj šole, ki je poimenovana po partizanski bolnišnici Jesen. Omenil je, da pri pregledu zgodovine osnovnega šolstva na Slovenskem do konca 18. stoletja ni zaslediti, da bi bilo na Tinju otrokom omogočeno šolanje v kraju. To se pojavi šele 1838. leta, ko je tu pričela delati začetna nedeljska šola. Z uvedbo zakona o šolstvu iz leta 1869 pa so bili postavljeni temelji tudi za razvoj osnovne šole na Tinju. Zadovoljitev zakonskih predpisov je bila uresničena s pridobitvijo novega šolskega poslopja 1882. leta. Pouk je več kot sto let potekal v zgradbi, ki kmalu ni bila več primerna za to. Socialni položaj otrok in njihovih staršev je bil slab, kar je še dodatno oteževalo delo. Kljub temu so se učitelji trudili za kvalitetni pouk. Številne generacije mladih so si pridobile temeljno znanje in s tem so jim bila odprta vrata za nadaljnje šolanje. Učitelji so bili ob svojem pedagoškem delu mnogokrat še pobudniki in organizatorji splošnega gospodarskega in kulturnega napredka kraja. Omeniti moramo Ivana Tomažiča, ki je poučeval in deloval polnih 43 let in s tem dal velik prispevek k vzgoji in izobraževanju otrok ter splošnemu kulturnemu napredku kraja, in njegovega sina Jožeta To-mažiča, pohorskega pravljičarja. Problem v novejšem času je razmeroma majhno število otrok. Po 1990. letu je povprečno število otrok v oddelku padlo pod 15, v letu 2001 je bilo povprečje 11 otrok. Zaradi spremenjenih normativov in standardov v letu 1997 na šoli ni bilo kombiniranih oddelkov. Pri krajanih se je vse bolj utrjevala zavest o potrebnosti in pomembnosti šole, ki mora otrokom nuditi najboljše pogoje izobraževanja. To se je še posebej pokazalo v novejšem času, ko so vztrajali pri zahtevi po gradnji nove šole in žrtvovali veliko ur svojega prostega časa, denarja in drugih sreds-tvev pri gradnji doma krajanov in gasilcev, kjer je tudi šolska telovadnica, in pri preureditvi podstrešja šole v učilnice. "Ne pretiravamo, če rečemo, da smo zaposleni ponosni, ker lahko delujemo v takšnem okolju kot je Tinje," je sklenil svoj nagovor ob počastitvi 120-letnega jubileja ravnatelj Janko Kovačič. Vida Topolo^ec MARKOVCI / LETNA KONFERENCA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA Brez čebel ne gre čebelarsko dru{tvo Markovci je v petek, 11. januarja, pripravilo svojo redno letno konferenco. Poleg članov in sim-patizerjev so se je udeležili tudi Ivan Vojsk, predsednik Zveze čebelarskih dru{tev Ptuj, Franc Kostanjevec, podžupan občine Markovci, ter predstavniki čebelarskih dru{tev iz Gori{nice in Dornave. Predsednik dru{tva Marjan Milo{i~ je med drugim povedal, da je ob~ina dru{tvu v tem letu dodelila dru{tveni prostor, a ga morajo {e opremiti. Iz dru{tve-ne blagajne so kupili tudi nekaj panjev ter jih razdelili med tiste ~lane, ki jih potrebujejo. Veliko pozornosti in dela pa je v preteklem letu zahtevalo zdravljenje ~ebel. Dru{tvo je ~lanom v tem primeru pomagalo z nakupi zdravil in strokovnim svetovanjem Vide Lešnik, doktorice veterine. "Velik problem letošnje sezone je povzročal čebelji zajedalec va-roza, grozila pa nam je tudi okužba s hudo gnilobo. S pomočjo Vide Lešnik, ki se posebej ukvarja s čebelami, smo gnilobo uspeli zatreti, na to temo pa smo z njenim sodelovanjem pripravili tudi predavanje. Sicer pa se naše društvo udeležuje tudi drugih predavanj in srečanj," je še dodal. Milošič je poudaril, da bo društvo v letu 2002 ponovno posvečalo posebno pozornost zdravljenju čebel in nakupu zdravil ter panjev, udeležili pa se bodo tudi 25. srečanja čebelarjev v Celju. Društvo si med drugim prizadeva določiti tudi datum začetka svojega delovanja, ki naj bi po nekaterih podatkih bilo leta 1935. V okviru občinskega praznika bodo poskušali organizirati razstavo, prizadevali pa si bodo tudi najti primeren prostor za postavitev "občinskega čebelnjaka". Čebelarje je v imenu občine Markovci pozdravil Franc Kostanjevec; dejal je, da čebelarji v občini opravljajo pomembno delo. Svetoval jim je, naj se prijavijo na različne razpise in dotacije ter se tesneje povežejo z občino. Na tak način bi lahko v svojo blagajno dodali kakšen tolar in hitreje uspeli opremiti društvene prostore. Mojca Zemljarič ORMOŠKE NOVICE SPORI / CETRTFINALNI ROKOMETNI TURNIR v ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Ormoški gimnazijci prvi Gimnazija Ormož je po četrfinalnem nogometnem turnirju organizirala še četrfinalni rokometni turnir za državno prvenstvo dijakov srednjih šol. Poleg domače ekipe so sodelovale še ekipe Gimnazije Murska Sobota, Srednje gradbene šole Maribor in Srednje živilske šole Maribor. Domačini so najprej premagali gradbince iz Maribora z rezultatom 13:9, nato še v odločilnem srečanju ekipo Gimnazije Murska Sobota 23:11. Srečanje med Srednjo gradbeno šolo Maribor in Srednjo živilsko šolo Maribor je odločalo o drugem potniku v polfinale državnega prvenstva v rokometu za dijake srednjih šol. Zmaga in uvrstitev na polfinalni turnir je pripadla Srednji gradbeni šoli Maribor, ki je premagala Srednjo živilsko šolo Maribor z rezultatom 18:12. Za ormoške gimnazijce, ki jih je vodil Vlado Hebar, so nastopili: Marko Bezjak, Borut Zi-daric, David Sok, Bojan Lah, Zoran Mihoric, Jernej Zorec, Jernej Jurcec, Uroš Ozmec, Samo Perger, Tomaž Zadravec, Iztok Korpar, Igor Kokot, David Cvetko, Dejan Lukacek, Nino Milicic. Rezultati turnirja: Gimnazija Ormož — Srednja gradbena šola Maribor 13:9, Gimnazija Murska Sobota — Srednja živilska šola Maribor 13:14, Gimnazija Ormož — Gimnazija Murska Sobota 23:11, Srednja gradbena šola Maribor — Srednja živilska šola Maribor 18:12. Uroš Krstić MIKLAVŽ / OBCNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORIC Nazdravili novim uspehom Minulo nedeljo je pri Miklavžu pri Ormožu poteka! redni občni zbor Društva vinogradnikov Ijutomersko-Ormoških goric Jeruzalem. Kot je v vabilu zapisala Lidija Ru{ka, predsednica dru{tva, je bil ob~ni zbor namenjen tudi veselemu druženju in predvsem trku s kozarci in žlahtnim vincem za prihajajo~o letino. Člani društva so prisluhnili porocilom ter nato razpravljali o njih. Ob koncu so govorili o prihajajocem novem vinograd- IVANJKOVCI / PESTRO KULTURNO ŽIVLJENJE "Pepek z brega" nasmejal gledalce Minuli petek se je v dvorani kulturnega doma v Ivanj-kovcih predstavil prIeški ustvarjalec Roman Mari~. ObiskovaIci so si Iahko ogIedaIi zanimivo monokome-dijo Pepek z brega. V Ivanjkovcih se je gledalcem tako predstavil odličen igralec, ki so mu obiskovalci z veseljem prisluhnili in se do solz nasmejali preprostemu cloveku in njegovim vsakodnevnim težavam, ki mu jih najveckrat povzroca njegova neizprosna žena. Omenjena predstava je bila tudi edina monokomedija, ki so jo strokovni ocenjevalci uvrstili na regijsko tekmovanje amaterskih gledaliških skupin. Sicer pa so clani kulturnega društva Ivanjkovci zelo aktivni, saj nenehno pripravljajo koncerte in predstave, ki pritegnejo ljudi. Najveckrat se predstavijo domaci ustvarjalci in ucenci iz osnovne šole ter malcki iz ivanjkovskega vrtca. Pred nedavnim so clani Društva prijateljev mladine pripravili dobrodelni koncert ob božicu, nabrana sredstva pa darovali za otroke z njihovega obmocja. V Ivanjkovcih deluje tudi veliko glasbenikov, kulturnikov in pevcev, ki se vedno znova z veseljem predstavijo. Mh niškem letu in programu dela za leto 2002. Tudi letos bodo sodelovali pri raznih prireditvah v obcini, pripravljali predavanja in svetovanja za svoje clane. V zacetku marca bodo pripravili že 12. vinogradniški ples, sodelovali bodo tudi na ocenjevanju vina v Podgorcih, ki bo v aprilu, pripravili pa bodo tudi turnir mladega vina in strokovne ekskurzije v marcu in septembru. Na zboru so zbrali tudi clana-rino za tekoce leto ter vpisal v društvoi nove clane. Po uradnem delu so se zbrani vinogradniki in ljubitelji od-licne kapljice še poveselili na družabnem srecanju in nazdravili z vinsko kapljico. Ob hlad-nen prigrizku so pokramljali o tistem, kar jih najbolj povezuje in druži - o vinu in mnogih drugih aktualnih temah. Zagotovo je tudi omenjeni obcni zbor še ena potrditev vec, da bo Društvo vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric tudi v prihodnje skrbelo za svoje clane in vse, ki radi nazdravijo z odlicno kapljico, ki je na tem koncu zagotovo ne manjka. Tako pa bo, ob pridnih rokah vinogradnikov, ki jim vinograd in vinska trta pomenita veliko, celo najvec, tudi v prihodnje. Mh SPOROČILO ZA JAVNOSI V pomoć potrošnikom Urad za varstvo potrošnikov je v preteklem letu na podlagi javnega razpisa sofinanciral svetovalno dejavnost za potrošnike, ki jo izvajajo nevladne potrošniške organizacije. Pri tem je podprl tako svetovanje na ravni države kot tudi svetovanje na lokalnem nivoju. V nekaterih, zahtevnejših, primerih se je v svetovalno dejavnost vključeval tudi urad sam ter o tem preko medijev obveščal potrošnike. Glede na to, da se v širši javnosti vloga urada kot državnega organa pogosto zamenjuje z vlogo nevladnih potrošniških organizacij, smo izdali posebno zloženko o uradu, katere namen je približati urad potrošnikom ter jih seznaniti z njegovimi nalogami ter pristojnostmi. Da bi dvignili splošno raven potrošniške zavesti in poskrbeli za večjo obveščenost potrošnikov v Sloveniji, je urad na podlagi javnega razpisa sofinanciral več različnih projektov. Najprej naj omenimo sofinanciranje revije za potrošnike VIP, ki jo izdaja Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Zaradi aktualnosti uvedbe enotne evropske valute je Urad sofinanciral tudi posebno prilogo na to temo v reviji VIP! Financiral je tudi koristne brošure in zgibanke, ki jih je pripravila omenjena potrošniška organizacija. Široko uporabnost ima brošura z naslovom "Kako in kam se pritožiti', ki daje potrošnikom osnovne napotke kje poiskati pomoč pri reševanju težav ter jih hkrati opozarja, na kaj je potrebno biti pozoren pri sklepanju pogodb. Za vse tiste, ki se odločajo za nakup avtomobila oz. drugega, tehnično zahtevnejšega blaga, bosta gotovo zanimivi brošuri z naslovom "Kupujete avto", ki vsebuje nasvete za fazo pred nakupom, ob nakupu ter po nakupu ter "Garancija za izdelek", ki vsebuje predstavitev pravic kupca, vsebino garancijskega lista, obveznosti garanta, roke za obvestilo o napaki in za grajanje napak, pravila o podaljšanju garancijskega roka, pravila o stroških popravil v garancijskem roku in rok za sodno uveljavljanje pravic kupca. Brošura opozarja tudi na novosti, ki jih na področju garancij predvideva nova zakonodaja. Za tiste, ki nameravajo kupiti gospodinjske aparate bo dobrodošla zgibanka z naslovom Energijske nalepke, ki seznanja potrošnike, kako varčni so gospodinjski aparati in s katero bodo do sredine leta 2002 morali biti opremljeni gospodinjski stroji tudi v Sloveniji. Brošura z naslovom Dogovor z obrtnikom bo gotovo v pomoč vsem tistim, ki nameravajo skleniti pogodbo z obrtnikom. Brošura vsebuje nasvete in pravila za čas pred sklenitvijo pogodbe v zvezi z izbiro ponudnika ter izdelavo predračuna, ob sklepanju pogodbe glede bistvenih sestavin pogodbe ter nasvete po končanem delu, povezane s prevzemom dela, grajanjem napak, rokom za uveljavljanje pravic naročnika in drugo. Velja omeniti še brošuro Potrošnik in telefon, ki vsebuje predvsem pravila glede sklenitve naročniškega razmerja, glede zavrnitve priključitve s strani operaterja, opredeljuje, katere storitve mora zagotoviti operater, pravila o prenosljivosti telefonske številke, o objavi podatkov v telefonskem imeniku ter o določanju cen in o izdaji računa za telefonske storitve. V brošuri so bile upoštevane spremembe na področju telefonije, ki jih prinašajo novi predpisi na tem področju. Ker smo potrošniki velikokrat tudi turisti, nam bo pred počitnicami prav prišla brošura z naslovom Turisti smo potrošniki, ki nas seznanja s pravili glede sklenitve pogodb, obveznostmi turistične agencije, obveznostmi potnika, pravili glede sprememb cen potovanja ter spremembe programa, o odpovedi potovanja s strani potnika in turistične agencije ter pravili glede pritožbe zaradi nekvalitetno opravljenih ali neopravljenih storitev. Brošura vsebuje tudi novosti na področju turističnih storitev, ki jih prinaša nova zakonodaja. Urad je sofinanciral tudi projekt v zvezi z varovalnimi živili Varuje zdravje Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Gensko spremenjeni organizmi - z informacijami in akcijami za možnost izbire potrošnikov, ki ga je izvedla Umanotera, slovenska ustanova za trajni razvoj v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, o katerem smo že obširno poročali v medijih. Urad je sofinanciral tudi projekte z lokalno problematiko, in sicer na področju kabelske televizije v Mestni občini Ljubljana (projekt je izvedel Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave) in problematiko daljinskega ogrevanja ter obračuna vodarine (Rižanski vodovod) ob obali (projekt je izvedlo Obalno združenje potrošnikov). Velik pomen pripisujemo projektu Zunajsodno reševanje potrošniških sporov na področju finančnih storitev, s katerim bo izoblikovan model izvensodnega reševanja potrošniških sporov na področju finančnih storitev. Sofinanciran je bil tudi mednarodni projekt Potrošniki in globalni trg - primer Slovenija, katerega predmet je celotni vpliv na potrošnike, Odpiranje trga z električno energijo in varstvo potrošnikov v Sloveniji - ki izpostavlja interese potrošnikov v luči odpiranja trga na tem področju, ter študija Pregled ureditve označevanja prehrambenih in neprehrambenih izdelkov v Sloveniji in primerjava z EU po zakonskih in drugih merilih, ki pomeni nagrabljene označbe, ki se pojavljajo na trgu tako na prehrambenih kot na neprehrambenih izdelkih. Omenjene štiri projekte je izvedel Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Dodatne informacije: Vera Kozmi-Vodušek, direktorica Urada za varstvo potrošnikov, Kotnikova 5, Ljubljana, e-mail: vera.kozmik@ gov.si, GSM: 041 641866, fax 01 478 34 40 Hg,H.gB,P.I04.W z-mm--- Družba za časopisno in radOsko dqavnost RADIO-TEDNIIÇ d.o.o,, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6,2250 —------- Qilfi/flfiim, ORMOŽ / SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI V minulem tednu so se na 5. izredni seji sveta sestali člani sveta krajevne skupnosti Ormož. Med drugim so razpravljali o odloku o cestnoprometni ureditvi v naseljih občine Ormož. Predstavila ga je tajnica občinske uprave Dragi Bočko Žižek. Člani sveta so se z odlokom načeloma strinjali, dali pa so še veliko svojih predlogov, s katerimi naj bi odlok izboljšali. ORMOŽ / OGLED CENTRA STAREJŠIH obCanov V Ormožu dela pri Centru starejših občanov hitro tečejo naprej. Napovedana otvoritev naj bi se sicer nekoliko zavlekla, a razpisali so že lepo število prostih delovnih mest, ki bodo Ormožu in okolici kar za nekaj ljudi zmanjšala brezposelnost. Pred kratkim pa se je vodstvo centra odločilo, da morebitnim bodočim stanovalcem omogočijo ogled dejavnosti in svoje ponudbe. Tako bodo v kratkem organizirali prevoze iz krajevnih skupnosti v Ormož na ogled centra. ORMOŽ / PREDAVANJA ZA KMETOVALCE V začetku januarja so se v ormoški občini pričela predavanja za kmetovalce, ki jih vsako leto pripravlja Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju za aktivom kmečkih žena in drugimi društvi v občini. V ponedeljek je bilo predavanje o mastitisu pri kravah molznicah ter o minimalnih pogojih, ki jih mora izponjevati kmetija za odkup mleka. Včeraj pa so govorili o postopkih s prašiči pitanci od hleva do klavne linije in o dokumentaciji ter rezultatih plodnosti. Danes ob 10.00 uri bo v domu društev predavanje na temo ekonomika. O proizvodnji za povprečno plačo, o denarnih pasteh na kmetiji ter trošarinah bosta spregovorila Stane Lesko-var in Bojan Mlakar. Predavanja se bodo zvrstila tudi prihodnji teden. V torek ob 9.00 uri bo v domu društev predavanje za vinogradnike in vinarje. O prehrani vinske trte in trženju vina bosta spregovorila mag. Tea Ozi-mič in Stane Leskovar. Po predavanju pa bo na kmetiji praktični del prikaza rezi vinske trte, ki ga bosta vodila Tea Ozimič in Marjan Ivančič. V sredo bodo Martina Bavec, Draga Zadravec in Branka Majcen spregovorile o poljedelstvu. Predstavile bodo vpliv agrotehničnih ukrepov na kakovsto pšenice, kmetovanje na vodovar-stvenih območjih ter predstavile rezultate sortnih poskusov. Predavanja se bodo nadaljevala še vse do sredine februarja. KOG / ANTUNOVO KEGLJANJE Minuli četrtek je na Kogu potekalo zanimivo tekmovanje v ruskem kegljanju, v katerem so se pomerila društva upokojencev iz občine Ormož, pripravila pa ga je skupina kegljačev in kegljačic, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Kog, ob pomoči Slovenske filantropije in Evropske komisije. Tekmovanje so poimenovali An-tunovo kegljanje po patronu Sv. Antonu, ki mu pravijo tudi svinjski zavetnik. Vsako leto je ob njegovem prazniku na Kogu maša, letos pa so praznik obeležili še s športno prireditvijo, ki jo bodo ohranili tudi v prihodnje, saj jo nameravajo spremeniti v tradicionalno srečanje. Letos se je pomerilo 7 ekip iz občine Ormož. Pripravila: Mateja Hržič OD TOD IN TAM ZAVRČ / PRVA SEJA SVETA Svetniki občine Zavre, ki se bodo na prvi letošnji seji sestali v petek, 1. februarja, bodo med drugim sklepali o modernizaciji ceste Korenjak, pregledali uspešnost lokalnega glasila Dober den, posvetili se bodo predlogu občinskega proračuna za leto 2002, sklepali o povi{anju cen odvoza odpadkov ter o vlogi ob~-in Podlehnik, mestne oběine Ptuj in Žetale o vknjižbi lastninske pravice, o vlogi Alojza Veršiča za menjavo nepremičnin v k.o. Gorenjski Vrh, o predlogu za povišanje cen grobnine, ocenili pa bodo tudi izvajanje zimske službe na javnih poteh. -OM APAČE / PREDSTAVITEV PROJEKTOV VOJAŠNICE Ministrstvo za obrambvo bo v petek, 1. februarja, ob 17. uri v domu krajanov v Apačah predstavilo idejni projekt za gradnjo vojašnice na območju Apač. -OM MARKOVCI / DELO KUD MARKOVSKI ZVON Občni zbor kulturno - umetniškega društva Markovski zvon je minulo nedeljo, 27. januarja, v dvorani v Stojncih minil v prijetnem druženju s petjem, saj so ga začeli in sklenili s pesmijo vseh štirih sekcij: vokalne skupina Kor, mešanega cerkvenega pevskega zbora Sv. Marko, najmlajših iz otroškega zbora Zvonček ter fantovske skupine Šarki, ki je ob tej priložnosti predstavila svojo novo kaseto. Predsednik društva Darko Meznarič se je za izredno aktivnost posebej zahvalil vodji vseh pevskih sekcij prof. Danielu Tementu, predsednica pevskega zbora Silva Meznarič pa je povedala, da so v štirih letih prepevali na več kot 40 različnih prireditvah, tudi v Nemčiji, letos pa se odpravljajo v Lurd. Vodja ptujske izpostave sklada za kuturne dejavnosti Nataša Petrovič pa je Alojzu Markovicu za več kot 25-letno prepevanje v različnih zborih izročila zlato Gallusovo značko. -OM MARKOVCI / IZBIRALI BODO NAJ KROF Društvo podeželskih žena in svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji pripravljata ocenjevanje pustnih krofov - izbrali bodo naj krof občine Markovci v letu 2002. Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 2. februarja, ob 10. uri v prostorih občine Markovci. Občane iz občine Markovci vabijo, da prinesejo svoje krofe v ocenjevanje. Prinesti je potrebno štiri krofe, ki morajo biti brez nadeva in ne posipani s sladkorjem. Zaradi lažje organizacije dela prosijo, da udeležbo potrdite do četrtka, 31. januarja, na občini Markovci ali pri predsednici društva Marti Lešnik. Sočasno v soboto, 2. februarja, organizirajo fašensko tržnico na dvorišču občine. -OM MARKOVCI / OBČNI ZBOR AMD V petek, 1. februarja, se bodo sestali na rednem občnem zboru člani Avto-moto društva Markovci, ki ga vodi predsednik Jože Kramberger. Prisluhnili bodo poročilom o dosedanjem delu in se dogovorili o letošnjem programu aktivnosti. Občni zbor se bo pričel ob 18. uri v jedilnici osnovne šole v Markovcih. -OM PORTOROŽ / KONGRES LDS POTRDIL PRIČAKOVANJA P(o kongresu še močnejši kot prej Dvodnevni kongres najmočnejše politične stranke pri nas, Liberalne demokracije Slovenije, je za nami. Bistvo njegovega poteka, vsebino, pa tudi o dogodkih v zakulisju smo lahko slišali, videli in prebrali v javnih glasilih. O tem, kako ga je doživljalo 39 delegatov iz območja Spodnjega Podravja, pa smo povprašali Emila Mesariča, regijskega kordinatorja LDS za Spodnje Podravje. Emil Mesaric: "Vseh 39 delegatov regijskega odbora, še posebej pa s ptujskega območja, nas je lahko s potekom, predvsem pa tudi z sklepi portoroškega konkresa resnično zadovoljnih, saj smo se prepričali, da prihaja stranka LDS s tega kongresaa še močnejša, kot je bila pred tem. Največ, kar šest delegatov, je bilo iz mestne občine Ptuj. Poleg predsednika mestnega odbora LDS Milana Čučka so sodelovali še poslanka v državnem zboru Lidija Majnik ter Metod Grah, Jurij Šarman, Konrad Ri-žner in Janez Vertič. Z ormoškega območja so na kongresu sodelovali trije delegati z Brankom Kukcem na čelu, iz treh občin lenarškega območja je sodelovalo 9 delegatov, medtem ko je s haloškega območja sodelovalo 12 delegatov iz vseh petih občinskih odborov." So delegati iz omenjenega območja sodelovali tudi v kongresnih razpravah? Emil Mesari~: "Pa še kako. Največjo težo je zagotovo imela razprava o regionalizmu in lokalni samoupravi, o čemer priča tako imenovana portoroška izjava o regionalizmu. V razpravi je še posebej aktivno sodeloval Metod Grah, ki je dal poudarek prenosu funkcij z države na pokrajino. Pomembno je, da smo dosegli, da se bo stranka zavzemala za jasno določitev pristojnosti in razmerij med pokrajinami in državo na eni ter med občinami na drugi strani. Zagovarjamo oblikovanje takšnih pokrajin, ki bodo v skladu s spoznanji regionalne stroke, obenem pa bodo upoštevane zgodovinsko-kulturne značilnosti in specifičnosti Slovenije. Ob tem se bolj zavzemamo za večje kot majnše pokrajine, saj se bodo večje in močnejše pokrajine lažje soočile z izzivi globalizacije. Vsega nam seveda ni uspelo doseči, mnogokje so bili potrebni kompromisi, ki so upoštevali tudi lokalne interese." Najodmevnej{i so bili zagotovo kongresni dogodki prvega dne. Pred kongresom so se delegati s ptujskega območja sestali v Ptuju tudi z ministrom Antonom Ropom. Na fotografiji (od leve): Emil Mesari~, Anton Rop, Milan Čuček in Peter Jamnikar. Foto: M. Ozmec Emil Mesarič: "Prvi dan je delo kongresa potekalo v štirih delovnih skupinah, menda pa ciljate na medijsko odmevnejše volitve, ki so resnično pomenile neko prelomnico. Moram reči, da je bil odsev stanja teh volitev prisoten tudi med našimi regijskimi delegati, saj je bila polovica za to, da prevzame mesto sekretarja stranke Bogdan Biščak. Bolj kot to pa se mi zdi pomembno, da smo v svet stranke spravili kar pet delegatov regijskega odbora za Spodnje Podravje. S ptujskega območja smo tako v svetu LDS Lidija Majnik, Milan Čuček in PTUJ / V INVALIDSKEM PODJETJU VALIDO VRE So delavke opeharjene? Okoli 60 delavk in delavcev podjetja Valido, ki je nastalo iz nekdanjega Laboda Delte Ptuj in v katerem so zaradi težav lani pričeli prisilno poravnavo, je v okviru jutranjih vprašanj na radiu Ptuj sporočilo, da so ogorčeni, ker do 23. januarja, kot je določilo pristojno sodišče, niso dobili izplačano ničesar, kar je bilo dogovorjeno in določeno: ne 20 odstotkov odpravnine, ne regresov za letni dopust in ne obljubljenih jubilejnih nagrad. V poznejšem pogovoru nam je sedaj že bivša delavka invalidskega podjetja Valido Vera Emer{ič povedala, da so zaradi neizpolnjenih obveznosti vsi zaposleni ogorčeni, saj se čutijo opeharjene za denar, ki so si ga prislužili s trdim delom in jim ga zagotavlja zakon. Dodala je, da se bodo v primeru, če od Valida ne bodo dobili izplačanih dolgov do konca tega meseca, v kratkem sestali in se dogovorili o nadaljnjih ukrepih za zagotovitev zakonskih pravic. Sama naj bi zoper podjetje Vali-do prek svoje odvetnice že vložila osebno tožbo, kar je dokazovala tudi s predložitvijo nekaterih dokumentov. Da bi dobili ustrezen odgovor, smo kar nekajkrat neuspešno poklicali v podjetje Valido, saj je bila direktorica običajno nedosegljiva. V torek pa smo vendarle dočakali želeni odgovor direktorice mag. Zdenke Bezjak, ki ga dobesedno navajamo: "S strani nekdanje delavke je bilo prek radia Ptuj postavljeno vprašanje, kdaj bodo izplačane terjatve nekdanjih delavcev Valida, za katere je bil rok plačila 23. januar 2002. Isto vprašanje je delavka postavila tudi v pod- jetju, kjer smo ji odgovorili podobno, kot je navedeno spodaj. Po zaključnem postopku prisilne poravnave januarja 2001 se je delo v Validu nadaljevalo, vendar so bile ves čas prisotne likvidnostne težave. Delno so izhajale iz obdobja prisilne poravnave, delno pa so se še povečale v dolgi medsezoni brez dela med 15. septembrom in konec oktobra 2001. Poslovni partnerji podjetja so imeli in imajo še naprej velike težave zaradi recesije v Evropi in se naročila zmanjšujejo. Poravnava tekočih obveznosti in izplačilo plač je bilo v tem času težavno in možno samo s predplačili in krediti. Zaradi tega tudi terjatve omenjene delavke niso bile poravnane. Tudi zanesljivega odgovora, kdaj bodo poravnane, trenutno ne moremo dati, ker se intenzivno iščejo poti za rešitev situacije. Ko bo znano več, bo obveščena tudi delavka, ki je postavila vprašanje. Upamo, da pojasnilo zaenkrat zadostuje," končuje svoj odgovor direktorica Valida mag. Zdenka Bezjak. Naj dodamo, da je Zdenka Emeršič zagotovila, da je bila že Podjetje Valido, d.o.o., Ptuj je predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave vložilo 18. septembra 2000 pri Okrožnem sodišču na Ptuju. Omenjeno sodišče je deset dni za tem, 28. septembra, izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave nad podjetjem Valido. V okviru načrta finančne reorganizacije je izdelan tudi program prenehanja delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije. Delavcem preneha delovno razmerje z dnem vročitve sklepa o prenehanju, vendar jim delovno razmerje ne more prenehati pred iztekom 30 - dnevnega roka od seznanitve pristojnega organa za zaposlovanje s programom prenehanja delovnih razmerij. nekajkrat na sedežu Valida, še večkrat pa se je o plačilu pozanimala po telefonu. Vendar po svojih trditvah ni dobila zadovoljivega odgovora ne od pravnice podjetja, ne od direktorice. Direktorice naj bi ji dejala le: "Nimam denarja in vam ga ne morem dati." Delavci (pretežno predvsem delavke) Valida očitno slutijo, da se dogaja nekaj resnega in zanje morda pogubnega; bojijo se, da želi nekdo na tak način doseči stečaj podjetja Valido. O tem, kakšne bodo posledice, menda ni potrebno posebej razglabljati. Treba je ukrepati, če še ni prepozno. M. Ozmec Emil Mesarič, iz Benedikta je v svetu Milan Gumzar, iz Ormoža pa Aleksander Kukec." Ste v kongresnih razpravah dosegli kak{en konkreten uspeh? Emil Mesarič: "Vsekakor, saj so hkrati s kongresom potekali številni pogovori in dogovori z najodgovornejšimi ministri in državnimi funkcionarji. Tako smo jih uspeli prepričati o nujnosti čimprejšnje gradnje ptujske obvoznice, gradnje Puhove-ga mostu čez Dravo ter gradnje nove deponije odpadkov na območju Gajk. V programe nam je uspelo spraviti tudi rekonstrukcijo OŠ Olge Meglič in Ljudski vrt, bistven napredek pa smo dosegli tudi pri dogovorih o bodočnosti že zgrajenega mladinskega hotela v Ptuju, saj smo se dogovorili, da bo to stvar "vzela v roke" ministrica Lucija Cok. V nedeljo smo na kongresu doživeli le potrditev volilne razprave in vseh šestih že sprejetih kongresnih izjav. Vsekakor je bil kongres v Portorožu zelo produktiven in za LDS koristen na vseh področjih." M. Ozmec PTUJ / SVET ČETRTI LJUDSKI VRT O ZAPLETIH V KABELSKI TELEVIZIJI Odlok z luknjami člani sveta četrti Ljudski vrt (navzoči so bili tudi nekateri svetniki mestnega sveta s tega območja) so v torek na dolgo in široko razpravljali o zapletih v ptujski KTV, ki so se še poglobili s sprejemom odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj. Iz dveh četrti, Ljudski vrt in Center, kjer je tudi več kot 60 odstotkov vseh kabelskih priključkov, so že pred sprejemom omenjenega odloka na mestnem svetu, ki pomeni začetek urejanja zadev na tem področju, predvsem pa vmesno stopnjo pred lastninjenjem sistema, opozarjali, da odlok pravno ne vzdrži. Leto dni pred sprejemom pa so že predlagali, da se sestav upravnega odbora KTV razširi s predstavniki četrti, ki do takrat v njem še niso sodelovale, saj obstaja interes za širitev sistema na celotno območje mestne občine. Ker maja sprejeti odlok po mnenju četrti Ljudski vrt in Center v nekaterih delih ni uresničljiv, sta ga sveta obeh četrti spoštovala le v delih, ki to omogočajo. Predvsem je sporen 9. člen odloka, s katerim je določeno, da razpis izvede v Uradnem listu upravni odbor, ki pa ni pravna oseba. Razpis po zakonu o javnih naročilih lahko v Uradnem listu izvede le pravna osebna, to pa je četrt, ne upravni odbor. Pa tudi odločitev o izbiri lahko sprejme le tisti, ki je dal naročilo. Odlok je pomanjkljiv tudi zato, ker v prehodnih določbah ni predvidel razrešitev starega upravnega odbora KTV Ptuj. Novi bi glede na 15. člen odloka moral biti imenovan najkasneje v treh mesecih po njegovi uveljaviti. Tako pa se je zgodilo, da novi ni bil imenovan, starega pa ni nihče razrešil oziroma je bil razširjen le z novimi člani. Glede na pogodbo z dosedanjim operaterjem je bil razpis nujen. Zanimivo pri vsem je, da je v razpisni komisiji sodeloval tudi predstavnik mestne občine v razširjenem odboru, zato se v mestni občini Ptuj v nobenem primeru ne morejo izgovarjati, da za razpis niso vedeli. V vsakem času bi ga tudi lahko raz- veljavili, če bi to bila želja. Ker je bil s sklepom ustavnega sodišča zavrnjen predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje ptujskega odloka o KTV in ker se zadeva ni obravnavala prednostno, je odpadla še zadnja "ovira" za neures-ničevanje odloka v celoti. Kot je znano, sta ga četrti uresničevali le delno, v delih, kjer je bil uresničljiv. Dosedanja člana starega upravnega odbora iz četrti Ljudski vrt Rajka Brgleza in Milana Ostrmana je svet na torkovi seji razrešil, za člana novega upravnega odbora pa imenoval Milana Ostrmana. Sklepa o razpisu operaterja in o izbiri pa niso razveljavili, prav tako so zavrnili zahtevek za revizijo. Četudi bi bil postopek za izvolitev novih članov upravnega odbora izveden v roku, bi se problem pojavil, razpisa upravni odbor glede na določilo, da se ta izvede v Uradnem listu, ne bi mogel izvesti, ker ni pravna oseba. Zato bo sedem mesecev star odloka pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj doživel še kakšno spremembo, ne samo v 4. in 10. členu, o katerih so razpravljali ptujski mestni svetniki včeraj. MG OD TOD IN TAM RAZMIŠLJAMO Ali tonemo v vse večjo brezposelnost? Statistike zadnjih nekaj let kažejo, da postaja brezposelnost v Sloveniji vse večji problem. Zaostrene gospodarske razmere spremljajo zlovešče napovedi o se večjem odpuščanju zaposlenih tako v industriji kot tudi v drugih dejavnostih. Čeprav se zdi, da nas republiški zavod za zaposlovanje skuša prepričati o nasprotnem, je številka okrog 100.000 brezposelnih tista, ki kaže realno stanje. Ves trud analitikov, ki nas zavajajo vsakokrat, kadar se številka zmanjša, je na tej točki zaman, saj je vsakemu Slovenčku lahko jasno, da so to zgolj nihanja, bodisi sezonska bodisi zaradi zaposlitve za določen čas (ki pa je lahko tudi enomesečna). In tako lahko trdijo, kako uspešni da smo pri zmanjševanju brezposelnosti. Obstaja seveda vprašanje, komu zapiramo oči in kateri del slovenske populacije zavajamo. Vsakemu povprečno izobraženemu Slovencu in Slovenki je vendarle jasno, da so razmere katastrofalne. Morda bi lahko za to krivili poosamosvojitveno izgubo južnih in vzhodnih trgov, uvedbo kapitalizma, ki je v samo enem desetletju korenito spremenil razmere, kakršnih smo bili vajeni v socializmu. Če bi vprašali ljudi, ki so živeli v "zlati dobi" socializma, bi po vsej verjetnosti dobile odgovore, da smo takrat Slovenci živeli bolje, da nam pravzaprav ni ničesar primanjkovalo. No, seveda, pa pri tem ne bodimo preskromni. Vedno se najde kdo, ki nima nikoli dovolj. Pa to v tem trenutku niti ni najbolj pomembno. Pomembno je to, da smo takrat živeli dobro. Slovenija je tedaj imela neznat- no brezposelnost. Zaposleni so na veliko menjavali službe, fluktuacija je bila na vrhuncu, ljudje so prehajali iz slabše plačanih na bolje plačana delovna mesta in zdelo se je, da je služba za vsakega in vsakogar, če le želi delati. Danes je situacija ravno nasprotna. Vse več staršev svoje otroke pošilja šolat, želijo si, da bi jih čakala boljša prihodnost. Vsako leto maturira vse večje število mladih, izmed katerih se večina odloči še za nadaljnje šolanje na fakulteti, saj vedo, da s srednjo šolo ni moke niti kruha. Vsi se šolajo seveda v upanju, da jim bo diploma prinesla službo in še bolj želeno materialno varnost. Starši jim pri tem pomagajo po svojih najboljših močeh, četudi si morajo zato odtegovati od lastnih ust. Pri tem morda nekateri izmed njih tudi pomislijo: "Ah, saj mi bo že vr- nil, ko se bo izšolal." In res se izšola. Iz leta v leto se število mladih diplomantov povečuje. Pa si zdaj posku{ajmo predstavljati takega mladega diplomanta. Recimo, da je diplomiral tam nekje pri 25, 26 letih (vzemimo, da si je vmes vzel še kakšno leto, da razmisli o svojem življenju, morda si privošči še kakšno daljše potovanje, ki si ga kasneje zagotovo ne bo mogel več, ker bo pač prišla služba in druge obveznosti), ravnokar je uspešno zagovarjal svojo diplomo in v roki drži svoj življenjski dosežek. Ponosen je nase. Nekaj je naredil iz sebe. Ni navadna ničla kot njegov sosed, ki živi v bližini in nima končane niti osemletke. Kaj zdaj? Ves vesel pohiti na zavod, da se prijavi kot iskalec prve zaposlitve. Seveda upa, da z zaposlitvijo ne bo nobenih večjih problemov. Saj ima vendarle končano fakulteto. No, nekaj časa bo že treba počakati, morda kakšen mesec. Toliko pa ga je že življenje izučilo, da ve, da nikoli ne more vsega dobiti takoj. Potem dobi delavsko knjižico in se veselo odpravi na klepet s svojim najboljšim prijateljem. Srečen, da je vse za njim. Pri tem pa ne pozabi z velikim entuziazmom zalučati vse knjige v koš, češ, nikoli več. Vmes mu za zanj tako pomemben dogodek čestitajo vsi, od dedkov, babic, stri- SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kje je konec Publicist Marko Ornkovič je kmalu po partizanski proslavi v Dra-žgošah zapisal, da v Sloveniji ne bo sprave, dokler se bodo ljudje vsako leto zbirali v Dražgošah, dokler bo predsednik države razlagal, da je bila dražgoška bitka "smiselna in potrebna". Enako naj bi veljalo za drugo, domobransko stran. "Isto velja za ene in druge: ne pridigajte nam o Dražgošah in Teharjah, ker s tem onemogočate spravo. Emocije ljudi niso v skladu z zgodovinskimi dejstvi in jim tudi ni treba biti," piše Ornkovič. Seveda lahko samo ugibamo, na kaj vse je ob tem mislil. Vsekakor pa si je težko zamišljati, da pot do sprave vodi skozi molk o tistem, kar se je v nekem (odločilnem in prelomnem) zgodovinskem obdobju dogajalo. Tudi tako imenovano "pozabljanje" ne more biti prava rešitev. Sprava mora biti vendarle tudi rezultat določenih spoznanj in priznanj, drugače je vse skupaj predvsem sprenevedanje, ki ne vodi nujno v novo kvaliteto medsebojnih odnosov. Zaradi sprave ni mogoče kar tako odložiti na stran večno aktualnih in vselej pomembnih vprašanj, kaj je zvestoba domovini, kaj je upor proti okupatorju in kaj sodelovanje z njim, kaj je osvobodilni boj in kaj državljanska vojna, kaj je junaštvo in kaj kapitulantstvo, kakšna tveganja se v vojni izplačajo in kaj je v njej sploh dovoljeno. Ravno ob proslavah, kakršne so v Dražgošah ali v Teharjih, to vedno znova prihaja v ospredje, v vedno novih razsežnostih, morda tudi v čedalje bolj raznolikih odtenkih, ki pa hkrati objektivnemu opazovalcu vendarle čedalje bolj omogočajo sestavljanje vse popolnejše podobe o času, ki je predmet njegovega zanimanja. UPOR PRED SMRTJO Letošnji slavnostni govornik v Dražgošah predsednik države Milan Kučan je posebej poudaril, da je bila partizanska bitka v Dražgošah januarja 1942 v času, ko je Hitlerjeva Nemčija vojaško pokorila skoraj vso Evropo. "Le malokdo je verjel, da se je mogoče upreti njeni strašljivi moči. Toda David se je uprl Goljatu. Slovenski narod se je z uporom in vstajo branil pred duhovno in fizično smrtjo, ki mu je bila namenjena, čeprav mu je vplivni del domače posvetne in cerkvene oblasti prigovarjal, naj se ukloni. Dražgoška bitka je razblinila mit o nepremagljivi nemški vojski in zasejala strah med nemško vojaštvo ter negotovost v okupatorske politične ustanove. Dražgoše so pokazale, da je uspešen upor mogoč. Z njim in celotnim partizanskim uporništvom smo Slovenci dejansko postali del svobodoljubne koalicije demokratičnih zaveznikov. To je evropska demokratična izkaznica, ki velja še danes. Nanjo bi vsi Slovenci in Slovenke morali biti ponosni ... " Zgodovinar dr. Tone Ferenc za dražgoško bitko in druge boje, ki so potekali neposredno pred njo na Gorenjskem, ugotavlja, da je bil "v tistem času to največji vojaški dogodek v evropskem odporniškem gibanju na interesnem območju nemškega rajha ..." V zadnjih letih pa se hkrati srečujemo tudi z zelo kategoričnimi trditvami o zgrešenosti in celo škodljivosti uporništva in še posebej dražgoške bitke. Očitajoče ponavljajo vprašanje, ali je bila dražgoška bitka sploh smiselna in potrebna. "Da, bila je smiselna in potrebna," je v Dražgošah dejal predsednik Kučan. "Zaradi narodove časti in samozavesti, kot je bila smiselna in nujna vstaja zoper okupatorje. Kot je bila smiselna in nujna obramba slovenske samoodločbe o lastni državi leta 1991. In kot je zdaj nujna dolžnost in obveznost Slovenije, da sodeluje v mednarodnem proti-terorističnem zavezništvu in pri odpravljanju globokih korenin svetovnih neravnovesij, na katerih se rojevajo nasilja. Vsakdo, tudi vsak narod je vedno znova postavljen pred preizkušnjo, ali je pripravljen in zmore odločati o svoji usodi sam. Za to mora imeti dovolj samozavesti, poguma in samospoštovanja, sicer svojo usodo prepušča drugim in nanje prelaga odgovornost zanjo, upajoč in zanašajoč se na njihovo milost in na prizanesljivost zgodovine ... " "NESMISELNA" BITKA Branko Rozman je v Družini takšen Kučanov pogled nemudoma proglasil za "veliko oviro na poti k narodovi spravi". Rozman trdi, da je bila "dražgoška bitka nesmiselna, saj je bila ob tri-najstkratni številčni premoči nemškega okupatorja že vnaprej obsojena na poraz, Dražgoše pa prepuščene na milost in nemilost nemškemu maščevanju. To bi moralo partijsko vodstvo upoštevati. Kljub temu je Cankarjevi brigadi naložilo, da sprejme boj, namesto da bi varovalo slovenska življenja. Njegovo ravnanje je razumljivo samo v luči cilja, zaradi katerega se je odločilo za revolucijo. Slovenska življenja je žrtvovalo v propagandne namene za njen uspeh. Zaradi te bitke se ni vojna v Sloveniji končala niti minuto prej, kot bi se brez nje. Dražgoška bitka je bila ne le nepotrebna, ampak naravnost šolski primer partijske neodgovornosti. Primerjati smisel dražgoške bitke s smiselnostjo slovenske samoodločbe leta 1991 in sedanjega protiterorističnega zavezništva je isto kot dokazovati, da je belo črno, saj je bila dražgoška bitka cev in tet. Mine mesec, dva, tri, pol leta, leto. Je popolnoma brez ficka, spominja se le še svoje zadnje štipendije, ki jo je zapil s kolegi na čast svoje diplome. Tudi denar od sorodnikov mu je že zdavnaj pošel. Seveda je prijavljen na borzi, a kaj je tistih borih nekaj tisočakov. Še nekaj dodatnih so mu odžrli, ker pač še vedno živi pri starših. Ja, kam pa naj gre? Kako naj preživi? Še dobro, da imam mamo in očeta, pomisli sam pri sebi. In še dobro, da imata oba službo, čeprav je njuna plača mizerna in jim ob koncu meseca, ko poplačajo vse položnice, ne ostane nič. Medtem je mrzlično napisal že več kot sto prošenj, pošiljal jih je tudi daleč izven svojega stalnega prebivališča. Vse, da le dobi službo. Potegnil bi tudi zveze, a jih nima, njegova starša sta le navadna delavca. Ne poznata vplivnih ljudi. Spomni se na že prej omenjenega soseda. Pred njegovo hišo stoji najnovejši model avtomobila, on ponosno nosi drage obleke in na banki nalaga denarce. Pa nima diplome. Sam pri sebi pomisli, zakaj je sploh študiral. Bolje bi mu šlo brez diplome. Odpre predal svoje mize in zagleda zloglasno diplomo. Prevzame ga takšen bes, da jo pograbi in raztrga ... Bronja Habjanic sestavni del revolucije, ki je bila v svojem bistvu teroristično početje, na koncu vojne pa je slovenski narod oropala pravice do samoodločanja ... " Ravno te dni so v Dnevniku, v okviru neke druge polemike v zvezi z Dražgošami, objavili odlomek iz razmišljanja župnika in pisatelja Frana S. Finžgarja o začetku okupacije: "Vsa vodstva strank so takoj po okupaciji zbegana zborovala in niso vedela, ne kako ne kam. Nato so rajši sprejeli orožje, obliko in denar od okupatorjev za boj proti bratom Slovencem. To je v slovenski zgodovini najbridke-jši črni madež. Komunistična partija pa je takoj spoznala položaj, ustanovila OF in pogumno povezala pripravljene za boj ... " Ali misli Branko Rozman v Družini z enako gorečnostjo kot s Kučanovim pogledom na kolaboracijo "polemizirati" tudi s Finžgar-jevim razmišljanjem? Kučan je v Dražgošah opozoril na dva "velika greha", ki ležita na dušah Slovencev: greha medvojnega oboroženega kola-borantstva in greha povojnih izvensodnih pobojev. "Ti poboji se ne bi smeli zgoditi, vredni so vse obsodbe in so nedopusten napad na svetost človekovega življenja. Povojna oblast jih ne bi smela zagrešiti in jih ne dopustiti. Zanje ni opravičila. So zločin, kot je zločin kolaboracije. Oboje, kolaboracija in poboji, nam je kot narodu prizadejalo veliko škodo. Oboje opozarja, da vsaka vojna prinaša barbarstva in za mirne čase nepojmljiva ravnanja ... " Branko Rozman predsednika Kučana "opozarja", da je "enačenje protirevolucijske oborožene kolaboracije s povojnimi zunaj-sodnimi pomori čista manipulacija. Protirevolucionarji so bili prisiljeni sprejeti orožje od okupatorja, da so branili slovenska življenja, ki jih je revolucija določila za likvidacijo. To, da so sprejeli orožje od okupatorja, je bilo tako po vesti kot po mednarodnih določilih dopustno. Odgovornost PO SLOVENIJI Predlog novega zakona o obrambi Ministrstvo za obrambo je pripravilo spremembe zakona o obrambi, ki med drugim predvidevajo predčasno upokojevanje več presežnih delavcev ministrstva oziroma Slovenske vojske. V vojski je zaposlenih precej časnikov in podčasnikov, ki ne izpolnjujejo osnovnih meril za zaposlitev. Gre predvsem za nekdanje pripadnike Teritorialne obrambe in pripadnike JLA, ki so v slovenske vrste prestopili pravočasno. Dodatna skupina so tisti, ki so jih v vojski zaposlili po letu 1991 na podlagi političnih ali osebnih zvez. Ministrstvo bo tako na podlagi tega zakona skušalo administrativno upokojiti kar 787 zaposlenih. Vi{je cene telefonskih storitev Za minuto pogovora po standardnem telefonu bo od 1. februarja po vsej državi treba z davkom vred odšteti 6,30 tolarja, kar je skoraj za petino več kot doslej, mesečna naročnina pa se bo povišala za 35,4 % in bo tako znašala 2340 tolarjev. Naročnina in cena pogovora bo tako po besedah ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja dosegla približno tri četrtine evropskega povprečja. Politične stranke in denar iz državnega proračuna Osem parlamentarnih strank (LDS, SDS, ZLSD, SLS, NSI, De-SUS, SNS in SMS) si bo letos iz sredstev državnega proračuna med seboj razdelilo skoraj 548 milijonov tolarjev. Po zakonu o političnih strankah imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna stranke, ki so na zadnjih volitvah v državi dobile najmanj odstotek glasov volivcev in so kandidirale vsaj v 66 volilnih enotah. Volilni uspeh se je najbolj obrestoval liberalni demokraciji, ki bo letos iz proračuna prejemala kar 16 milijonov tolarjev na mesec. Stranki mladih pa zaradi najnižjega deleža glasov pripada tudi najnižji znesek — dobivala bo namreč 2,4 milijona tolarjev na mesec. Iskanje predsedniških kandidatov Začelo se je volilno leto. Za zdaj sta edina kandidata, ki sta napovedala svojo kandidaturo za predsednika države, Barbara Brez-igar in Zmago Jelinčič Plemeniti. V ljudski stranki se največ omenja ime Franceta Arharja, nekdanjega guvernerja Banke Slovenije, Stranka mladih omenja Jožeta Mencingerja, ki ima svoje simpati-zerje tudi pri DeSUS-u, Združena lista za zdaj ostaja še skrivnostna — lahko se zgodi, da to ne bo kandidat ampak kandidatka. Nepravilnosti na kmetijskem ministrstvu Komisija državnega zbora za nadzor proračuna in javnih financ je na nedavni seji znova ugotavljala, da so revizorji računskega sodišča odkrili precej nepravilnosti pri poslovanju kmetijskega ministrstva v letu 2000, potem ko mu je računsko sodišče zaradi ugotovljenih nepravilnosti v letih 1998 in 1999 že izreklo negativno mnenje. Zato so pozvali ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da naj takoj sprejme nujne ukrepe za zagotovitev pravilnega finančnega poslovanja ministrstva, zlasti na področju javnih naročil in javnih transferov. O svojih ukrepih mora v enem mesecu poročati parlamentarni komisiji. Nepravilnosti na EPF Na mariborskem sodišču se je začel pravdni postopek, v katerem peterica Kitajcev zaradi nepravilnosti pri vpisu na Ekonomsko—poslovno fakulteto (EPF) toži mariborsko univerzo in trojico profesorjev — dr. Egona Žižmonda, dr. Vita Bobka in dr. Dušana Lesjaka, ki so organizirali t.i. mednarodno poslovno šolo, ki je po ugotovitvah sedanjega vodstva fakultete poslovala nezakonito in brez ustrezne verifikacije programa. Kitajci zahtevajo vračilo vplačane šolnine, stroške prevoza, nastanitve in bivanja v Sloveniji ter stroške za dve izgubljeni študijski leti. Vodnik po zgodovinskih mestih Slovenije Osem slovenskih zgodovinskih mest — Koper, Piran, Ptuj, Idrija, Škofja Loka, Radovljica in Tržič, ki so šele pol leta povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije s sedežem v Škofji Loki, pa tudi pridruženi mesti Celje in Slovenske Konjice, pripravljajo predstavitev desetih zgodovinskih mest v skupnem vodniku Acta Slovenica. Turistična promocija kulturne dediščine je ena izmed prednostnih nalog, ki so zapisane v strategiji slovenskega turizma, sama zgodovinska mesta pa lahko veliko pripomorejo k preoblikovanju Slovenije iz pretežno tranzitne v deželo stacionarnega turizma. Izid vodnika skozi deset slovenskih zgodovinskih mest je projekt, ki ga je združenje izpeljalo s pomočjo podjetja Hosting, d.o.o., in sodelavcev Petra Vesenjaka in Jerneja Zajca. Vodnik bo predstavljal naravno, kulturno in zlasti zgodovinsko dediščino mest, razne prireditve in ponudbo gostišč, hotelov in trgovin. Poslanec F. Pukšit ostal brez poslanske imunitete Državni zbor je s 25 glasovi za in 25 proti zavrnil podelitev poslanske imunitete poslancu Francu Pukšiču (SDS) v primeru zasebne kazenske tožbe zoper njega, ki jo je septembra 1999 na ljubljanskem okrožnem sodišču vložil nekdanji direktor podjetja Elan Uroš Aljančič in sicer zaradi domnevnega obrekovanja oziroma žaljive obdolžitve. Poslanci so se namreč odločili drugače kot man-datno-imunitetna komisija, ki se je s priznanjem imunitete strinjala. Okrožno sodišče bo tako lahko nadaljevalo kazenski postopek. Pripravila: Bronja Habjanic za njihovo 'kolaboranstvo' je nosilo izključno revolucijsko vodstvo. Kar zadeva povojne zunajsodne pomore, je treba reči, da nimajo prav nobenega opravičila, nasprotno, so dokaz revolucijske bestijalnosti in zaslužijo najradi-kalnejšo obsodbo." Predsednik Kučan je v Dra-žgošah tudi poudaril, da je po "desetletjih notranjih sporov in spopadov čas, da demokratično in strpno sodelovanje in tekmovanje različnih političnih skupin in usmeritev znotraj slovenstva postane naravno stanje slovenskega duha in resničnosti". Zakaj so tisti, ki so se tako zavzeto in prizadeto odzivali na Dražgoše, spregledali prav to predsednikovo misel? Jak Koprive PO SLOVENSKIH GORICAH LENART / PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA KMETIJSKEGA OKOLJSKEGA PROGRAMA Male divjadi skoraj vei ni! V petek, 25. januarja, je svet lenarškega lovsko-gojitvenega bazena v okviru letnega delovnega programa in projekta revitalizacije fazana v osrednjih Slovenskih goricah pripravil predstavitev slovenskega kmetijskega okoljskega programa. Najprej je Danilo Muršec, vodja projekta oživljanja in ponovne uvedbe fazanje populacije v LD Benedikt in koordinator projekta v lovsko-gojitvenem bazenu Lenart, predstavil polletni delovni program v lovsko-gojitvenem bazenu Lenart. Vanj spada šest lovskih družin: Benedikt, Dobrava, Lenart, Volicina, Sv. Ana in Sv. Jurij. V okviru polletnega programa bodo lovci LGB Lenart izmenjali izkušnje s strokovnjaki iz sosednje Avstrije. V mar- cu bodo po posameznih lovskih družinah postavili voljere. Nato nacrtujejo ekskurzijo v LD Ptuj, da bi si pridobili nekaj izkušenj, ki jih imajo tam pri vzreji jerebic. Pogovorili se bodo z Vodnogospodarskim podjetjem Drava Ptuj glede vzdrževanja obrežij vodotokov, saj jih njihovi delavci prevec vztrajno kosijo, zato želijo doseci kompromisne rešitve. Pogovarjali pa se bodo tudi s Skladom kmetijskih zemljišč glede najemov ali celo odkupov zemljišc za ureditev lop za kri- tje male divjadi. Ob koncu predstavitve je Danilo Muršec pozval vse lovce, da se v uresnicevanje projekta aktivno vkljucijo. Projekt oživljanja in ponovne uvedbe fazanjih populacij je projekt Lovske zveze Slovenije, vanj pa so vkljucene tri lovske družine v Sloveniji: Benedikt, Ig in Koper. V LD Benedikt uvajajo fazana, ki izvira iz Moldavije, gojijo pa ga že v Prekmurju. Ta fazan je veliko bolj prilagodljiv, v lovskih področjih pa želijo preveriti njegovo obnašanje. Polovico projekta financira Lovska zveza Slovenije, drugo polovico lovske družine. V nadaljevanju je strokovna Fazana v Slovenskih goricah skoraj več ni Slovenski kmetijski okoljski program je predstavila strokovna sodelavka Kmetijske svetovalne službe Lenart Cvetka Bunderla sodelavka kmetijske svetovalne službe Lenart Cvetka Bunderla predstavila slovenski kmetijski okolski program s poudarkom na poglavjih, zanimivih za lovske organizacije, ki je poskusno zaživel v lanskem letu. Kmetje lahko vanj stopajo prostovoljno, temelji pa na varstvu okolja in ohranjanju slovenskega podeželja. Namen srečanja je bil seznaniti lovce v lovsko-gojitvenem bazenu Lenart z vsebino programa in preko njih kmetovalce v lovskih revirjih, da bi se ti vključili v program. Predsednik sveta lovsko-gojitvenega bazena Ivan Spindler je poudaril, da morajo lovci v sklopu tega programa nekaj narediti v prid male divjadi, saj je v Slovenskih goricah skoraj ni več. Predstavitve se je udeležilo okrog 80 lovcev in podžupan občine Lenart Franc Krivec. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze LENART / SPREJEM GOSPODARSTVENIKOV IZ SLOVENSKIH GORIC "Tisti, ki porabljajo, pridejo sami!" V torek, 22. januarja, je župan občine Lenart mag. Ivan Vo-grin priredil ponovoletni sprejem in seminar z gospodarstveniki Slovenskih goric iz vseh štirih občin na območju upravne enote Lenart. Zbranim je predaval prof. dr. Miroslav Rebernik s Poslovno-ekonomske fakultete v Mariboru. "Po stroki sem ekonomist. Poznamo dve vrsti ekonomistov. Eni v življenju niso stopili v podjetje, tisti v večini svetujejo vladi. Drugi smo bili v gospodarstvu in prepričam sem, da je ekonomija tisto, kar se dogaja v podjetjih, in ne tisto, kar se odvija na ravni države," je predavanje začel dr. Rebernik. V nadaljevanju je govoril o slabih makroekonomskih kazalcih za Podravje, o vplivu podjetništva na gospodarski razvoj in ekonomskih dejavnikih za vzpodbujanje podjetništva, o birokratskih ovirah pri razvoju podjetništva v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami ter o projektu vračanja študentov po končanem študiju v domači kraj, kjer si naj ustanavljajo podjetja. Svoje predavanje je zaključil: "Država naj naredi svoj del posla, to je skrb za skupno dobro. Kajti mi predpostavljamo, da država razmišlja drugače kot mi, ki se ukvarjamo z gospodarstvom. Mi razmišljamo o učinkovitosti, znotraj države pa se razmišlja, da ne smejo storiti nič takega, kar bi jim škodilo na naslednjih volitvah; če dobijo oni, smo mi izgubili in podobno. Skratka mehanizmi razmišljanja državnih institucij so drugačni, kot so razmišljanja podjetnikov, zaradi tega prihaja do te nemoči, da bi država delala koristneje." V nadaljevanju je zbranim govoril gospodarstvenik in župan občine Lenart mag. Ivan Vo-grin in med drugim dejal: "Vesel sem, da ste se odzvali mojemu povabilu, da skupaj gradimo in bomo gradili svetlejšo priho- dnost. Želim vam, da bi bila prihodnost svetlejša, vse pa je odvisno od nas samih. V Slovenskih goricah živimo pridni in sposobni ljudje, vendar premalo smeli. Vsak človek, ki si je sam sposoben zagotoviti delovno mesto, zasluži posebno spoštovanje. Tisti, ki ustvarijo delovna mesta za druge, si zaslužijo posebno priznanje. Imamo veliko državnih institucij, agencij, ki so same sebi v namen. Tudi vse strokovne študije kažejo, da so vsi pospeševalni centri, ki so bili ustanovljeni v zadnjih letih, sami sebi namen. Zanimivo je, da tisti najmanj sposobni državni uradniki pridejo najvi- Na fotografiji od leve: direktor občinske uprave občine Lenart Bojan Mažgon, župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, prof. dr. Miroslav Rebernik in Franjo Trojnar. šje in velja popolnoma negativna selekcija: bolj nesposoben si, bolj si se sposoben podrediti političnim strankam in seveda tudi prideš višje. Razmišljajočih ljudi politične stranke in politiki nimajo radi. Župansko delo je enostavno, saj razporejam denar, ki so ga drugi ustvarili. Prepričan sem, da bi bilo v naši državi drugače, če bi politično krmilo prevzeli gospodarstveniki. Slovenija je močno ločena država in zato ima nizko gospodarsko rast in jo bo imela tudi v bodoče, ker je preveč socialna. V Sloveniji ni potrebno delati, pa lahko ravno tako živiš. Brezpogojno pa imamo previsoke davke na dobiček. Danes sem vas povabil, da pridete tisti, ki ustvarjate; tisti, ki porabljajo, tako in tako pridejo sami." Nato je predaval Franjo Troj-nar, podjetnik in svetovalec iz Maribora, ki je govoril o viziji vodenja v 21. stoletju, s poudarkom na načinih vodenja in o generacijskih razlikah. Za kulturni program sta poskrbela balerina Ana Trojnar in pianist Marko Crnčec iz Jurov-skega Dola. Po zaključenem seminarju so se podjetniki zbrali v veži občine Lenart, kjer se je ob kozarčku in prigrizku med njimi razvil prijeten klepet. Zmago Šalamun Predsednik sveta lovsko-gojitvenega bazena Lenart Ivan Spindler (levo) in vodja projekta oživljanja in ponovne uvedbe fazanje populacije Danilo Muršec Maribor Zoran Le{nik ter lovcem govoril o težavah in zapletih pri sprejemanju nove lovske zakonodaje. Srečanja pa se je udeležil tudi predsednik komisije za malo divjad pri Lovski zvezi Maribor Marjan Malek. Zmago Šalamun SV. ANA / SEJA OBČINSKEGA SVETA O prostorskem planu V petek, 1. februarja, se bodo na prvi letošnji seji sestali člani občinskega sveta občine Sv. Ana. Razpravljali bodo o sklepu o denarni pomoči novorojenčkom (ta v predlagani obliki znaša 30.000 tolarjev) in o načinu plačila vodovodnega priključka, za katerega znaša prispevek 225.000 tolarjev, občani pa ga bodo po novem lahko plačali v desetih obrokih. Govorili bodo tudi o povišanju cen najemnine za grobove in najem mrliške vežice ter o povečanju najemnin za šest stanovanj v lasti občine Sv. Ana za devet odstotkov. Sprejemali bodo tudi odlok o povprečni gradbeni ceni ali o komunalnem prispevku za novogradnje ter potrdili strokovne podlage za stanovanjsko gradnjo v Ledineku. Največ časa pa bodo namenili sprejemanju osnutka prostorskega plana občine Sv. Ana. Z.S. GOCOVA / 47. GASILSKI OBČNI ZBOR iaka veliko dela V soboto, 26. januarja, so se gostje in člani PGD Gočova zbrali na 47. rednem občnem zboru. Pregledali so narejeno v minulem letu, ko so kupili orodno vozilo in izvedli več preventivnih akcij. Med drugim so pregledali vodno omrežje, ki bi ga bilo potrebno obnoviti, vendar niso uspeli doseči dogovora z upravljalcem vodovoda - Komunalnim podjetjem Ptuj. Lanskega gasilskega tekmovanja Gasilske zveze Lenart so se udeležili s šestimi desetinami, na regijskem tekmovanju pa so sodelovali s tremi desetinami; tokrat je desetina mladink dosegla drugo mesto in se že pripravlja na državno tekmovanje. Letos nameravajo posodobiti gasilsko opremo in nadaljevati vzdrževalna dela na gasilskem domu. Občnega zbora so se zraven članov domačega društva udeležili predstavniki sosednjih gasilskih društev, poveljnik GZ Lenart Leopold Omerza, podžupan občine Lenart Franc Krivec in predsednik sveta KS Sv. Trojica Franc Rojko. ZŠ SVETA ANA / OBČNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKE MLADINE Izvolili novo vodstvo V soboto, 26. januarja, so se na rednem občnem zboru sestali člani društva podeželske mladine Slovenskih goric, ki ima člane v občinah Lenart, Benedikt, Sv. Ana, Cerkve-njak, Šentilj, Trnovska vas in Pesnica. Najprej so pregledali narejeno v lanskem letu, ko so v juliju organizirali 15. državne kmečke igre na Poleni. Vsako leto organizirajo v Lenartu lokalni kviz Mladiin kmetijstvo, najboljši pa se potem udeležijo regijskega kviza. Pripravili so tudi več seminarjev, strokovno ekskurzijo, večdnevni izlet v tujino, kostanjev piknik, martinovanje in prednovoletno zabavo. Skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine pa organizirajo tudi tečaje za izpite za traktor itd. Na letošnjem občnem zboru so izvolili novo vodstvo. Tako je predsednik društva podeželske mladine postal Vito Kraner iz Voličine, ki je povedal, da bodo program društva sprotno prilagajali željam članov. Občnega zbora so se zraven članov udeležili predstavniki lokalnih skupnosti, predsednik Kmetijske zadruge Lenart Ivan Raj{p, Martin Mavser, predsednik zveze podeželske mladine, in več predstavnikov društev podeželske mladine iz drugim delov Slovenije. Z.Š. POGOVORI, REPORTAŽE PTUJ / S PETROM VESENJAKOM O NOVI SLOVENSKI TURISTIČNI STRATEGIJI Veliki v ospredju, majhnih skorajda ni "Načrtovanje razvoja turizma ali katerekoli druge dejavnosti je stalen proces. Zato je potrebno nek strate{ki dokument vsake toliko ~asa dopolnjevati glede na spremembe, ki nastajajo v okolju, na trgu in v ponudbi. Zato je bila smiselna revizija strate{ke opredelitve razvoja slovenskega turizma. To se mi ne zdi toliko problematično, bolj problematična je sama vsebina strategije," je uvodoma o novi slovenski turistični strategiji, ki nastaja, povedal Peter Ve-senjak iz podjetja Hosting, nekdanji državni sekretar v ministrstvu za turizem in eden najzaslužnej{ih za sprejem zakona o pospe{evanju turizma. TEDNIK: Ali nova strategija odgovorja na izzive sodobnih trendov v "najmočnejši industriji" sveta? IÎ Vesenjak: "Po moji oceni vsebina strategije tudi v drugi verziji še vedno ne upošteva vseh tistih trendov predvsem na strani organiziranosti turistične ponudbe, ki bi lahko zadostili usmeritvam in izkušnjam, ki jih imajo evropske in druge države po svetu. Kar pa zadeva turistično povpraševanje, zahteve turistov v nekoliko večji meri upošteva, vendar glede na danosti Slovenije celostnih turističnih proizvodov ne strukturira dobro. Mnogi možni ali potencialni turistični proizvodi, ki jih Slovenija lahko ponuja v različnih koncih države, pa sploh niso zajeti oziroma opredeljeni. Problematična se mi zdi tudi prioriteta turističnih proizvodov. V visoko prioriteto na primer uvršča igralniški, navtični in kraški turizem, ki so zelo parcialni proizvodi, Slovenija jih lahko ponudi samo v omejenem delu svojega ozemlja: navtični turizem zgolj na 47 km slovenske obale, kraški turizem zgolj v kraškem prostoru, igralniški turizem pa je lahko 'udaren' zgolj v zahodnem delu Slovenije. Posploševanje ne omogoča vsem danostim Slovenije, da bi lahko zaživele in dobile potrdilo v sodobni turistični ponudbi." LTO MORAJO OSTATI TEDNIK: Kateri so vaši glavni očitki novi slovenski turistični strategiji? P. Vesenjak: "Po eni strani strategija govori o zelo tržnem, liberalnem pristopu, po drugi strani pa od zgoraj navzdol narekuje, kaj bomo v turizmu podpirali. Moji glavni očitki segajo na področje organiziranosti. Nova strategija namreč zelo odločno zagovarja tezo, da ne potrebujemo nobene organiziranosti, ki bi bila določena bodisi z zakonom bodisi s kakršnimkoli aktom, vse lahko prepustimo dogovarjanju gospodarskih subjektov, organiziranost lahko nastane le na poslovno-interesni osnovi. V celoti 'ukinja' zakon o pospeševanju turizma in lokalne turistične organizacije, spreminja funkcijo nacionalne turistične organizacije in drugo. Strategija zagovarja tezo, da če se bo že kdo organiziral, naj bodo pobudniki tega večji gospodarski subjekti, okrog katerih naj se potem združijo tudi drugi ponudniki, kot so društva, manjši gospodarski subjekti, občine ... Moja teza je, da se samo po sebi nič ne zgodi; možnosti za to smo imeli tudi do leta 1998, pa se ni nič zgodilo. Pa tudi poslej se ne bo, če nekdo ne bo na tem nekaj delal in če država tega ne bo pospeševala. Ne zapovedovala, temveč pospeševala. V nobenem primeru ni smiselno ukinjati zakona o pospeševanju turizma in lokalnih turističnih organizacij. Organizacije, ki bi združevale gospodarske subjekte, občine in društva na ravni države za medsebojno usklajevanje in skupno delovanje na področju turizma, so zelo potrebne. Poznajo jih v Avstriji, Italiji, Hrvaški ... Izkušnje nekaterih držav, ki so poskušale zelo liberalizirati in prepustiti zasebnemu sektorju aktivnosti pri razvoju, predvsem pa trženju in promociji turizma, so se zelo slabo končale. Turizem je tako interdisciplinarna in relativno zapletena dejavnost, da resno zahteva partnersko sodelovanje zasebnega in javnega sektorja. Zato tudi zagovarjam obstoj turistične organiziranosti. LANCOVA VAS PRI PTUJU / SREČANJE ČLANOV RODBINE RAJH PrvU - pa ne zadnjii V soboto zvečer je bilo v gosti{ču Rajh v Lancovi vasi pri Ptuju veselo, kot že dolgo ne: prvič doslej so se namreč na veselem druženju zbrali člani rodbine Rajh, katerih začetnik je bil Ivan Rajh z ženo Ano pred več kot tričetrt stoletja, ko sta se poročila in naselila v Dražencih. Žal je Ana prekmalu umrla in zapustila moža samega s tremi majhnimi otroki, ki so potrebovali mamo; nadomestila jim jo je druga žena, Elizabeta, s katero je imel Ivan pet otrok. Pobudnici za rodbinsko srečanje sta bili vnukinji Ivana Raj-ha, sestrični Teja Prapotnik in Zdenka Godec, saj se jima ni zdelo prav, da se širše sorodstvo zbere le ob kakšnem manj ve- selem dogodku, namesto da bi se spoznali ob skupnem veselju. K organizaciji sta pritegnili še druge, in da je bila njuna zamisel zelo dobra, dokazuje dejstvo, da so se srečanja udeležili prav vsi še živeči potomci Ivana Raj-ha — od najstarejše hčerke, tete Micike, do najmlajše, leto dni stare prapravnukinje Lee. Zbrani so preživeli skupne ure ob klepetu, družabnih igrah, petju in plesu, da o dobri hrani in pijači ne govorimo. V spomin na prvo srečanje — ki pa, pravijo, ne bo zadnje — so se postavili še pred Langerholčev fotoaparat, da bodo lahko naslednjič ugotavljali, koliko se je kdo postaral ... Strategiji zamerim tudi to, da popolnoma spreminja vlogo slovenske turistične organizacije, ki naj bi bila po dosedanjem sistemu - ta pa ni bil v celoti vzpostavljen - organizacija vseh subjektov v turizmu. Njeni ustanovitelji in tisti, ki sodelujejo v organih upravljanja, odločanja in programskega odločanja, bi morali biti predstavniki lokalne ravni (LTO, kjer je zastopan javni in zasebni sektor), gospo- TEDNIK: Kako so se sploh "prijele" lokalne turistične organizacije? I. Vesenjak: "V Sloveniji deluje trenutno 32 lokalnih turističnih organizacij, nekaterim je uspelo pridobiti tudi status turističnega območja. Po moji oceni je največ problemov pri vzpostavljanju lokalnih turističnih organizacij nastalo zaradi neustreznega tolmačenja zakona in njegovih ciljev s strani Vsa žlohto se je zbrala, lahko rečemo ob pogledu na to fotografijo ... Foto: Langerholc Peter Vesenjak darske zbornice, obrtne zbornice, Turistične zveze Slovenije in ministrstva oziroma vlade. Vsi skupaj bi morali oblikovati politiko dela STO na razvojnem, tržnem, informacijskem, promocijskem in drugih področjih. Nova strategija postavlja STO v vlogo vladne agencije, ki bo izvrševala tisto, kar bodo na vladi oziroma ministrstvu rekli. Narobe je tudi to, da strategija govori o vlaganjih slovenskih turističnih podjetij v tujini, nič pa o pospeševanju domačih vlaganj. Veliko je bilo v zadnjem času vlaganj v obstoječo turistično ponudbo, mi pa potrebujemo vlaganja tudi v novo ponudbo. Turizem zahteva veliko število ponudnikov že zaradi pestrosti, favoriziranje petnajstih večjih ponudnikov tega ne zagotavlja, kvečjemu vodi v monolitnost ponudbe." pristojnega ministrstva za turizem. Bistvo LTO, kot to določa tudi zakon, je v tem, da se vzpostavijo partnerske organizacije ob~in, gospodarskih subjektov in dru{tev, ki zagotavljajo neko koordinacijo, in organizacijo za izvajanje osnovnih funkcij v turizmu, ki jih nek kraj kot celota mora imeti. To so predvsem turistično informiranje, oblikovanje skupnih turisti~nih programov, skupnih razvojnih probjektov in drugo. Tolma~-enje ministrstva je {lo v smeri, da je javni sektor dobil preveliko vlogo pri teh organizacijah, v celoti je odpadel interes gospodarskega sektorja, partnerstvo se je prevesilo preveč na eno stran. Zato marsikje prihaja do neučinkovitosti teh organizacij. Kjer so imeli sre~o tudi s kadri, so LTO pokazale na nujnost svojega obstoja. Poudarjam: LTO ne bi smeli ukinjati, približati bi jih morali bolj trž- nemu modelu, ki bo zagotavljal resnično partnerstvo." PTUJ IMA VELIK TURISTIČNI POTENCIAL TEDNIK: Koliko se skozi novo turistično strategijo vidi ptujski turizem? I. Vesenjak: "Ptujski turizem je posredno morda viden v nekaterih ciljno opredeljenih turističnih proizvodih - gre za programe na področju kulturne dedi{čine, zdravili{kega turizma. Nikakor pa ni viden kot resno turistično območje. Po eni strani je Ptuj sam kriv za to, ker v zadnjem času v slovenskem prostoru ni prisoten in tudi ni viden, zato ga tudi sestavljalci strategije niso opazili. Kuren-tovanje je omenjeno, pa kulturna dedi{čina. Ptujski turizem ni opazen tudi zato, ker sestavljav-ci turistične strategije stavijo na večje turistične centre in večje gospodarske subjekte, zanemarjajo pa velike turistične potenciale, ki jih Slovenija ima in ki v turizmu lahko naredijo velik korak naprej. Ptuj je zagotovo med tistimi, ki razpolagajo z velikim potencialom na področju turizma, trenutno pa je na zelo nizki ravni." TEDNIK: Včasih smo govorili, s ptujsko turistično strategijo iz leta 1992 pa opredelili, da bo Ptuj postal eden od petih turističnih simbolov Slovenije ... P. Vesenjak: "V tistem času so bili cilji zelo smelo zastavljeni. V prvem obdobju izvajanja strategije so se tudi zelo dobro pričeli uresničevati, zlasti {e pri pozicioniranju Ptuja v slovenskem prostoru na najmočnej{ih temeljih, kot so kulturna de-di{čina, vinska kultura, Terme Ptuj, neokrnjena narava. Temu pa ni sledil investicijski ciklus, prav tako ni bilo kontinuitete pri komuniciranju, oblikovanju programov. Trenutno stanje ne kaže nič bolje. V ptujskem turizmu se je vse koncentriralo na organizacijo treh, {tirih večjih prireditev na leto, drugega dogajanja pa ni bilo." MG GORISNICA / ZLATOPOROCENCA BELSAK Se mnogo skupnih let! Župan občine Gori{nica Slavko Visenjak je v soboto opravil obred zlate poroke. Zlatopo-ročenca sta Marija in Anton Bel{ak iz Gori{nice 162, ki sta na skupno življenjsko pot stopila 17. novembra 1951 v Ptuju. Zlata nevesta Marija (rojena Emeršič) se je rodila 27. aprila 1928 v Velikem Okiču, ženin Anton pa 26. aprila 1929 v La-sigovcih. Začetki njune skupne poti segajo v Zamušane, leta 1961 pa sta se preselila v novi dom v Gorišnici. Anton je bil vse do upokojitve zaposlen v takratnem TGA Kidričevo, žena Marija pa se je v celoti posvečala domu in družini. V zakonu se jima rodilo 5 otrok, danes pa uživata sadove svojega življenja in dela v krogu treh hčera in njihovih družin ter štirih vnukov. Dobrim željam in čestitkam ob visokem jubileju se pridru-Zlatoporocenca Marija in Anton Belsak iz Gorisnice 162. Foto: žuje tudi uredništvo Tednika. Laura JB 31. Jan. - 6. feb. 2002 • 104,3 FM Četrtek, 31. januar SLOVENIJA 1 7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Mostovi. 9.00 Male sive celice, kviz. 9.50 Zgodbe iz {koljke. 10.25 Risanka. 10.35 Prelesti narave, dokumentarna serija. 11.25 Obiskali smo..., dokumentarna serija. 11.50 Razgledi slovenskih vrhov: Mirna gora. 12.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.20 Pod preprogo. 14.10 Mario, nedeljski večer v živo. 15.55 Slovenci po svetu. 16.30 Poročila. 16.45 Zaple{imo, dokumentarna nanizanka. 17.00 Na liniji, oddaja za mlade. 17.45 Zenit. 18.20 Dosežki. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.45 Vzhod, zahod in Hollywood. 23.15 Zenit, pon. 23.50 Dosežki, pon. SLOVENIJA 2 15.20 Videospotnice. 15.55 Zemeljski plaz, am. dokum. oddaja. 16.50 Rad imam lucy, 164. epizoda. 17.20 Aare: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.30 Videospotnice. 20.00 Evroliga v ko{arki: Union Olimpija - Kinder, prenos. 22.20 Veleslalom (ž), 2. vožnja, posnetek iz Aareja. 23.10 Šoferja, nadaljevanka. 23.55 Poseben pogled: Obsedenost, fr.-nemški film. 1.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 26. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 76. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 18. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 8. dela. 13.10 Tretja izmena, pon. 2. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodiv{čine malih junakov, risana serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 24. del. 16.25 Esmeralda, 9. del. 17.20 Tri sestre, 19. del. 18.15 Vsiljivka, 77. del. 19.15 24 ur. 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally. 21.00 Prijatelji, 22. del. 21.30 Seks v mestu, 4. del. 22.00 Zahodno krilo, zadnji del. 22.50 JAG, 27. del. 23.40 M.A.S.H., 100. del. 0.10 24 ur, pon. KANAL A 9.40 Divja Amerika, dokumentarna serija. 10.40 Felicity, pon. 2. dela. 12.00 Begunec, pon. 21. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 223. del. 15.10 Mladi in nemirni, 89. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 3. del. 17.40 Fant zre v svet, 6. del mladinske nanizanke. 18.10 Filmske zvezde, 2. del. 18.40 Korak za korakom, 8. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Columbo: Pod krinko, ameriški film. 21.40 Veronikine sku{njave, 3. del. 22.10 Cybill, 2. del. 22.40 Noro zaljubljena, 17. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, 37. del erotične serije. TROJKA 7.00 Pokemoni, am. risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Za dekleta drugače, pon. filma. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, am. risana serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Vera in čas. 15.45 Razveselimo otroke, humanitarna oddaja. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, am. risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s petelinjega vrha, nanizanka. 21.00 Oktoberfest, jugoslovanski film. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Johnny Tremain, am. film. 14.40 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Zgodba vode, dokum. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsako-dnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.05 Poslovni klub. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Buster, angl. film. 00.50 Sodnica Amy, serija. 1.35 Svet mode. 2.00 Na zdravje!, serija. 2.25 Od prijema do sojenja, serija. 2.45 Transfer 3.30 Kraljestvo divjine. 4.55 Johnny Tremain, am. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 10.45 Gilmoreice, serija. 11.30 Nikita 3., serija. 12.15 Govorimo o zdravju. 12.45 Trenutek spoznanstva. 13.15 Globalno mesto. 13.45 TV interview. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Felicia's Journey, film. 23.05 Seinfeld, serija. 23.30 Mucke, serija. 00.00 Življenje na severu, serija. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.10 Film. 21.30 Svet mode. 21.55 Hit-depo. 23.55 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.10 Gumbek Jim, risana serija, otro{ki program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.20 Caroline v mestu, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.10 Policaj iz Tá"álza: Lovski spor, kriminalka, 1996. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Veleslalom (ž), prvi tek, prenos iz Aareja. 18.30 Caroline v mestu, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Univerzum, dokumentarec. 21.50 Veleslalom (ž), drugi tek, posnetek. 22.35 Novo v kinu. 22.45 Kdo s kom?, serija. 23.15 Umetnine. 1.50 Kdo s kom?, serija. 2.20 Poltergeist 2-Druga stran, grozljivka, 1986. 3.45 Streljaj na Mesec, komedija. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.20 Stotnik Wronski, drama. 12.05 Vpra{anja poslancev, iz avstrijskega parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Modorbele zgodbe, epizodna serija. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro-austria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Pogledi s strani. 1.30 Euroaustria, magazin. 1.55 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 2.25 vera, magazin. 3.15 Talkshow z Barbaro Karlich. Petek, 1. februar SLOVENIJA 1 7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Prisluhnimo ti{ini. 9.00 Ela Peroci: Nina in Ivo, nanizanka za otroke. 9.15 Fračji dol, lutkovna nanizanka. 9.40 Zaple{imo, dokumentarna nanizanka. 9.55Na liniji, oddaja za mlade. 10.35 Zenit. 11.10 Dosežki. 11.30 Slovenski magazin. 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.10 Kvartet pozavn fuortissimo. 13.45 Čari začimb: Lopar-nica. 14.10 Prvi in drugi. 14.35 Osmi dan. 15.05 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka. 17.10 Risanka. 17.15 Iz popotne torbe: Pika tipka pismo, pon. 17.45 National Geographic, dokum. serija. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Odprto dan in noč, nanizanka, 4. epizoda. 20.30 Deteljica. 20.40 Praksa, nanizanka, 69. epizoda. 21.25 Zabava z glasbo. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.00 National Geographic, pon. SLOVENIJA 2 15.15 Videospotnice. 15.45 Hladna vojna, dokumentarna serija. 16.30 Rad imam Lucy, 165. epizoda. 17.00 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 18.00 Ljubezen in druge katastrofe, nadaljevanka. 19.30 Videospotnice. 20.05 Nevidni ognjeniki, dokumentarna oddaja. 20.55 Zaupanja vreden ~lovek, avstralski film. 22.45 Iz slovenskih jazz klubov: Vokalna skupina Nade Žgur ob spremljavi Blaž Jurjevčič tria iz kluba Gajo. 23.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 27. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 77. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 19. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 9. dela. 13.10 Raztresena Ally, pon. 22. dela. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Dogodiv{čine malih junakov, serije. 15.30 Diagnoza: Umor, 25. del. 16.25 Esmeralda, 10. del. 17.20 Tri sestre, 20. del. 18.15 Vsiljivka, 78. del. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija v petek: Pobeg iz Absoloma, ameri{ki film. 22.10 Privid zločina, 14. del. 23.00 JAG, 28. del. 23.50 M.A.S.H., 101. del. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 9.40 Divja Amerika, serija. 10.40 Felicity, pon. 3. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 22. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 224. del. 15.10 Mladi in nemirni, 90. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 4. del. 17.40 Fant zre v svet, 7. del. 18.10 Filmske zvezde, 3. del._ 18.40 Korak za korakom, 9. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Nogometna arena. 21.30 Horor: Čarovnice, 21. del. 22.20 Izganjalka vampirjev, 21. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, 38. del erotične serije. TROJKA 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Vremenska panorama. 11.00 Oktoberfest, pon. filma. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, ameri{ka risana serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, ameri{ka risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Ko sij obledi, ameri{ka romantična komedija. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Neverjetno potovanje, am. film. 14.45 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnev-nica. 18.30 Velikani hrvaške znanosti. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 20.55 K, fr. film. 23.15 Odmevi. 23.35 Šport danes. 23.45 The Tribe, angl. film. 1.35 Mentalni bes, am. film. 3.00 Begunec, serija. 3.45 Stil novega plemena. 4.40 Neverjetno potovanje, am. film. HTV 2 9.00 Poslovni klub. 9.30 Sodnica Amy, serija. 10.15 Hit-depo. 12.15 Ekumena. 13.15 Magazin. 14.05 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Zakonske vode, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Mesečina. 21.55 Svet zabave. 22.25 Cafe Cinema. 23.05 Pravi čas. HTV 3 18.40 Stil novega plemena. 19.30 Glasbeni program. 20.10 ZOI 2002. 21.20 Veronikine skrivnosti III., serija. 21.45 Na zdravje!, serija. 22.10 Naenkrat Susan, serija. 22.30 Jazz: Big Band RTV Slovenija. 00.15 Remek. 00.30 Košarka NBA magazin. 1.00 Košarka NBA: Indiana -New York, prenos. AVSTRIJA 1 6.45 Otro{ki program. 8.05 Princ z Bel-Aira, serija. 8.25 Princ z Bel-Aira, serija. 8.50 korak za korakom, serija. 9.15 Sabrina, serija. 9.35 Melrose Place, serija. 10.20 Robin Hood, serija. 11.00 Sedma nebesa, serija. 11.45 Confetti tivi, otro{ki program. 14.30 Rožnati ianter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.15 Smrtonosno orožje 2, akcijski. 23.05 Smrtonosna elita, kriminalka. 0.35 NFL Blast, ame-ri{ki nogomet. 1.00 Peklenski jezdeci, vestern. 3.55 Smrtonosna elita, kriminalka, 1998. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Otroci po naročilu, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, krimi serija. 21.20 Pozor, zasebno!, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Pozor, zasebno!, dokumentarec. 2.10 Modern times, magazin. 2.45 Talkshow. 3.45 Pogledi s strani. Sobota, 2. februar SLOVENIJA 1 7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Zgodbe iz {koljke. 9.00 Radovedni TAČEK: Stol. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Na liniji, oddaja za mlade. 10.40 Kino Kekec: Slepi potniki, nem{ki risani film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.10 Koncert na sveč-nico. 14.40 Ciganka in plemič, angle{ki film. 16.30 Poročila. 16.45 Grdi raček Tine, risana nanizanka. 17.10 Pli{asti zajček, risanka. 17.35 Risanka. 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 18.10 Ozare. 18.15 Z vseh koncev sveta, dokum. serija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 Dnevnik. 20.00 Ven med ljudi, kanadsko-am. film. 21.45 San Valentin, dokum. oddaja. 22.20 Poročila. 22.55 Oz, nadaljevanka, 8. del. 23.50 Režiserji: Robert Zemeckis, dokum. oddaja. 0.50 Z vseh koncev sveta, pon. SLOVENIJA 2 8.15 Videospotnice. 8.50 Raymonda imajo vsi radi, 20. epizoda. 9.15 Frasier, nanizanka. 9.35 Štafeta mladosti. 10.35 Aare: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos. 11.40 St. Moritz: SP v alpskem smučamnju, smuk (m), prenos. 13.05 Aare: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos. 15.05 Po domače v novo leto, pon. 15.55 Stockholm: EP v rokometu. 19.05 Skrita kamera. 19.30 Videospotnice. 20.05 Popularna glasba. 21.50 Klemperer, nadaljevanka. 22.40 Sobotna noč. 0.40 Videospotnice, pon. POP TV 8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Dogodiv{čine malih junakov, serija. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca (I.), 1. del. 11.30 Otroci ne lažejo, humor oddaja. 12.00 Šolska ko{arkar-ska liga. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 Materin pogum, am. film. 15.30 Na{a sodnica, 6. del. 16.30 Dragi John, 8. del. 17.00 Blažen med ženami, 13. del. 17.30 Ljubezen ni slepa, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Sobotni filmski hit: Osumljenih pet, ameriški film. 21.50 Slediti Amy, ameriški film. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Obala ljubezni, pon. 220. dela. 11.40 Obala ljubezni, pon. 221. dela. 12.30 Obala ljubezni, pon. 222. dela. 13.20 Obala ljubezni, pon. 223. dela. 14.10 Obala ljubezni, pon. 224. dela. 15.00 Nogometna arena, pon. 16.30 Mesto greha, 12. del nanizanke. 17.20 Goodyear liga: Krka - Cibona, ko{arka. 19.30 Domače kraljestvo, 19. del. 20.00 V nemilosti, francoska miniserija. 21.50 Ledeno hladni, 18. del. 22.40 Dobrodošli v Sarajevu, angleško-ameriški film. 0.30 Vroče Amazonke, erotična oddaja. TROJKA 7.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Videalisti. 11.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali, pon. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Ko sij obledi, pon. filma. 15.00 Svet kulture, oddaja o kulturi. 15.30 Motor show report, pon. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.15 Avtodrom. 16.30 Risanke. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 Italijanska nogometna liga: Inter - Torino, prenos. 22.30 Razveselimo otroke, humanitarna oddaja. 23.00 Koncert. 0.00 Videostrani. HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Drž'te lopova. 10.55 Risanka. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 35. mednarodna folklora. 13.00 Prizma, magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Jack, am. film. 22.05 Izsiljevanje, serija. 23.00 Novice. 23.10 TV dvoboj. 23.35 Dalziel & Pascoe 4., serija. 1.05 Moške svinje, serija. 1.35 Naenkrat Susan, serija. 2.00 Obstanek, pz. serija. 2.50 Od prijema do sojenja, serija. 3.10 Oprah Show. 3.55 Remek. 4.05 Poljubi me, bedak, am. film. 6.05 Harry Belafonte, posn. koncerta. 7.00 National Geographic. HTV 2 9.30 Poljubi me, bedak, am. film. 11.30 Operna matineja: Falstaff. 14.00 Hišni ljubimci. 14.45 Življenjska šola, serija. 15.30 Dubrovnik: sv. Vlaha, prenos. 16.05 Risanka. 16.35 Beverly Hills 9., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Dekleta trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Moške svinje, serija. 23.35 Harry Belafonte, posn. koncerta. HTV 3 17.15 Košarka NBA: Indiana - New York, posn. 19.10 Zabavnoglas-bena oddaja. 20.10 Športni program. 22.10 Šport danes. 22.25 Antologija hrvaškega kratkega filma. 23.10 Mestni rock, am. film. AVSTRIJA 1 6.20 Otro{ki program. 7.55 Helmi, otro{ki program. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz. 8.50 Otro{ki program. 10.30 Smuk (ž), prenos iz Aareja. 11.30 Smuk (m), prenos iz St. Moritza. 13.05 Smuk (ž), prenos iz Aareja. 14.20 Dvojčici, serija. 14.45 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.30 Nima{ pojma, serija. 15.55 Roswell, serija. 16.40 Raztresena Ally, serija. 17.25 Sabrina, serija. 17.50 Streetlive, show. 18.15 Smuk (m), razglasitev zmagovalcev, prenos. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Moj biv{i se poroči, komedija. 22.00 Osem milimetrov, triler. 0.00 Genetska koda, akcijski film. 1.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 2.15 Streetlive, show. 2.45 Roswell, serija. 3.30 Raztresena Ally, serija. AVSTRIJA 2 8.40 Poročila. 8.45 Poroka nizozemskega prestolonaslednika princa Willema-Alexandra in Maxime. 8.50 Portret nizozemske kraljeve hi{e (1), dokumentarec. 13.50 Portret nizozemske kraljeve hi{e (2), dokumentarec. 14.40 Čas v sliki. 14.50 Svet se vrti samo okoli tebe, komedija. 16.25 Magazin. 16.55 Religije sveta: Prazniki novega leta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ko glasba zaigra, show. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Stehaufmandln, kabare. 22.55 Pesmi iz Kaltenhausena. 23.35 Poročila. 23.40 Gospod Hobbs gre na počitnice, komedija. 1.30 Pogledi s strani. 1.35 Dežela in ljudje, magazin. 2.05 Enaka pravica za vse, magazin. 2.40 Vse moje zvezde, drama, 1980. 4.30 Otroci po naročilu, komedija, 1958. Nedelja, 3. februar SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav. 9.55 Nedeljska ma{a, prenos iz Mb. 11.00 Afrika -pogled s tal, pz. serija. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila. 13.10 Imago Sloveniae. 13.30 Denar, angle{ki film. 14.55 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor. 15.25 Lingo, TV igrica. 15.55 O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 17.35 Alpe-Donava-Jadran. 18.05 Razgledi slovenskih vrhov: Podobe Karavank - Stol. 18.35 Risanka. 18.45 Žrebanje lota. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Večerni gost: Nadežda Starikova. 22.40 Poročila. 23.00 Zgodbe o knjigah. 23.10 Osupljive ženske na obali, finski film. 0.50 Razgledi slovenskih vrhov. SLOVENIJA 2 8.40 Videospotnice, pon. 9.20 Slalom (ž), prenos 1. vožnje. 10.05 Veleslalom (m), prenos 1. vožnje. 11.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski. 12.05 Slalom (ž), prenos 2. vožnje. 13.05 Veleslalom (m), prenos 2. vožnje. 14.30 Bom naredil stezice -Ljubljanski madrigalisti. 15.05 Komisar Rex, 6. epizoda. 17.55 Stockholm: EP v rokometu (m), finale, prenos. 19.45 Videospotnice. 20.05 Re{evanje iz globin, dokum. oddaja. 20.55 Frasier, nanizanka. 21.20 Homo turisticus. 21.50 Končnica. 22.50 I. Stravinski: Kralj Ojdip, japonska opera. 23.50 Videospotnice, pon. POP TV 8.20 Oliver Twist. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Dogodiv{čine malih junakov, serija. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca,_ 2. del nanizanke. 11.30 Otroci ne lažejo, humor oddaja. 12.00 Šolska ko{ar-karska liga, pon. 13.00 Počitni{ka romanca, am. film. 14.45 Življenjska priložnost, am. film. 16.30 Dragi John, 9. del. 17.00 Blažen med ženami, 14. del. 17.30 Ujetniki plazu, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Nedeljski film: Pti~ na žici, am. film. 22.00 Športna scena. 22.45 Svet je njun, am. film. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.30 Mladi in nemirni, pon. 86. dela. 11.20 Mladi in nemirni, pon. 87. dela. 12.10 Mladi in nemirni, pon. 88. dela. 13.00 Mladi in nemirni, pon. 89. dela. 13.50 Mladi in nemirni, pon. 90. dela. 14.40 Davy Crockett, am. film. 16.15 V predsedni{kem letalu, dokum. serija. 17.15 Jack in Jill, 11. del. 18.10 Beverly Hills, 23. del. 19.05 Melrose Place, 23. del. 20.00 V nemilosti, fr. miniserija. 21.50 Dosjeji X, 18. del. 22.40 Goodyear liga, pon. ko{arke. TROJKA 7.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja, pon. 12.00 V sedlu, oddaja o konjeni{tvu. 12.30 Vera in čas, pon. 13.00 Policist s petelinjega vrha, pon. 14.00 Sijaj, pon. 14.30 Ekskluzivni magazin, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show, oddaja. 18.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 19.00 Svet kulture. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 6. del. 20.30 It. nogometna liga, prenos. 22.30 Automobille, pon. 22.45 Avtodrom, pon. 23.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja, pon. HTV 1 8.10 Novice. 8.15 587: Veliki rop vlaka, am. film. 9.30 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka. 15.45 Duka Begovič, dramska serija. 16.35 Slikica. 16.45 Two Kinds of Love, am. film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Alma Mahler, dramski program. 21.10 Ciklus "James Bond": Never say never. 23.25 Novice. 23.40 Film. 1.15 V nedeljo ob dveh. 2.15 Klemperer, serija. 3.05 Serija. 3.50 Od prijema do sojenja, serija. 4.10 Šampioni narave, pz. serija. 4.35 Desire, am. film. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 8.45 Biblija. 9.00 Franjevci v Makarski, dokum. oddaja. 9.30 Izobraževalna oddaja. 10.00 Dubrovnik: prenos maše. 13.05 Desire, am. film. 14.45 Dalziel & Pascoe 4., serija. 16.20 Ksena 3., serija. 17.05 Rijeka: Morje. 17.35 Šampioni narave, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Koncerti za karto višje. 21.55 Novice. 22.00 Sahra Abdi Elmi, dokum. serija. 22.30 Triler HTV 3 9.45 Od prijema do sojenja, serija. 12.05 Ti si moja usoda, serija. 15.30 EP v rokometu, prenos. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otro{ki program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.10 Confetti tivi. 8.50 Ena, dva ali tri, kviz. 9.15 Slalom (ž), prvi tek, prenos iz Aareja. 10.00 Veleslalom (m), prvi tek, prenos iz St. Moritza. 11.15 Šport. 11.45 Slalom (ž), drugi tek, prenos. 13.05 Veleslalom (m), drugi tek, prenos. 14.20 Tequila in Bonetti, serija. 15.05 Hekerji, triler, 1995 (Angelina Jolie). 16.40 Super policaj, akcijski film, 1980 (Terence Hill). 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Možje v črnem, akcijska komedija, 1997 (Will Smith, r: Barry Sonnenfeld). 21.50 Columbo: Počivaj v miru, gospa Columbo, kriminalka, 1989 (Peter Falk, r: Vincent McEveety). 23.25 Ameri{ki nogomet, NFL Live, prenos. 4.00 Mrtvi ne lažejo, drama, 1997. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Sokkuram (Južna Koreja), dokumentarec. 9.20 Človek in Maske-Alfred Brendel, dokumentarec. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Karnevalski sprevod v Beljaku, posnetek. 15.30 Sladko življenje grofa Bobbyja, komedija, 1962 (Peter Alexander). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e življenje, magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Sme{no dobro, vrhunci zasedanj avstrijskih karnevalskih dru{tev 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Nekoč je bilo, glasbeno popotovanje po Rusiji. 0.10 Mrtvi ne lažejo, drama, 1997 (Andy Griffin). 1.40 Kulturni tednik. 2.10 Pogledi s strani, revija. 2.30 Pogledi s strani. 2.40 Lep{e življenje. 3.30 Dober dan, Koro{ka, magazin. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ZANIMIVOSTI, POGOVORI PTUJ / OBUJANJE TRADICIJE SLOVENSKE KULINARIKE Knjiga, po kateri se da kuhati Ob koncu lanskega leta je luč sveta zagledala nova slovenska kuharska knjiga Sodobne domače jedi izpod peresa Nade in Vlada Pignarja iz Zagorcev v občini Juršinci. V njej sta javnosti zaupala delček svojega bogatega kuharskega znanja, ki ga skozi svoje delo že vrsto let prenašata tudi na druge. Nada je zaposlena kot učiteljica strokovno-teoretičnih predmetov (gospodinjstva s prehrano in praktičnega pouka kuhanja) v Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj, Vlado pa v mesariji Fekonja na Ptuju. Nova slovenska kuharica je nastala tudi zato, ker je slovenska kuhinja v vsakdanjem prehranjevanju premalo prisotna, čeprav ponuja številne možnosti. Izdala jo je Kmetijska založba, d.o.o., Slovenj Gradec. Avtorja sta v njej zbrala posodobljene domače recepte, v katerih iščemo del sebe. Z njimi sta sebi in drugim dokazala, da kljub obdobju tako imenovane hitre hrane podobljene domače jedi še kako lahko živijo, pa tudi njihova priprava je sorazmerno hiter. Predvsem pa se z njimi lahko v vsakem trenutku zdravo in zadostno prehranjujemo. Priprava okusnih in prikupnih jedi, kot nam jih v novi kuharski knjigi ponujata Nada in Vlado, je v resnici umetnost. Obvlada jo lahko vsak, ki ima poleg vsestranske nadarjenosti tudi kanček talenta. Pri umetnosti kuhanja je že tako, da je najprej potrebno obvladati osnove, šele zatem se je mogoče lotiti na prvi pogled nemogočih kombinacij začimb in okusov ter doseči njihovo sozvočje. "Kuhar mora biti vedno inova-tiven, ob dodajanju novih živil nastajajo novi recepti in nove jedi. Če imaš željo, ni težko priti do novega recepta," poudarjata avtorja nove slovenske kuharske uspešnice, knjige, po kateri se da kuhati, kot ugotavljajo tudi kuharski začetniki oziroma tisti, ki v tej umetnosti niso najbolj doma. Nova kuharica ni nastala čez noč. Na začetku so bili recepti, ki sta jih avtorja neutrudno zbirala vrsto let. Na spodbudo številnih ljudi sta se odločila, da jih bosta izdala. Precej sta se namučila, da sta recepte, ki naj bi se našli v novi kuharici, izbrala. To naj bi bili takšni recepti, ki bodo zadovoljili tiste, katerim so namenjeni, zadovoljili pa naj bi tudi njiju. Povrhu sta želela ponuditi živila, ki jih danes številni več ne znajo uporabljati oziroma so sploh pozabili, da obstajajo. Ker pa jedi še vedno najprej jemo z očmi, šele potem okušamo, so morale imeti tudi na zunaj dober videz. Po nekaterih domačih jedeh danes ne segamo tudi zato, ker jih ponujamo neposodobljene, še posebej poudarjata Nada in Vlado. Prvi odmevi iz strokovne in laične javnosti potrjujejo, da sta zadela v polno. Ne mine dan, da ne bi dobila kakšne nove informacije, vse pa so pohvalne. Nada in Vlado Pignar sta, čeprav se njuno življenje nenehno v takšni ali drugačni meri povezuje z dobro hrano, živ dokaz, da dobri kuharji znajo poskrbeti tudi za zdrav videz. Če Vlado in Nada Pignar s svojim kuharskim prvencem Sodobne domače jedi. Foto: Črtomir Goznik ješ malo, razvrstno in kvalitetno uravnoteženo hrano, v kateri so v pravem razmerju zastopana vsa živila, ob tem pa se še gib-lješ, kilogrami nimajo nobene možnosti. Vlado je prepričan, da če bi bilo drugače, pri svojem delu ne bi bila tako uspešna. Ne moreš eno govoriti, drugo pa delati. Pri Pignarjevih kuhata oba, med njima ni nobene "poklicne ljubosumnosti", tudi pri kuhi dopolnjujeta drug drugega. Nada celo priznava, da je ona tista, ki se je največ naučila prav iz Vladove kuhe. Sama prisega na zelenjavne jedi in jedi iz kaše, ker ponujajo veliko možnosti glede priprave. "Mož me prekaša pri pripravi ribjih in mesnih jedi, zato se jaz pač posvečam drugim," je v smehu se dodala. Zagotovo se bomo zdravo prehranjevali, poudarja, če bomo uživali v vsakem letnem času veliko sadja in sveže zelenjave, če ne bomo pretiravali v zač- injanju, če jedi ne bomo močno zapekli, če bomo bolj izbirali dušene in kuhane jedi. Pot do zdrave prehrane vodi tudi skozi njun kuharski prvenec s 170 zbranimi recepti v okviru posameznih vsebinskih sklopov. Škatle svojih receptov pa s tem še nista izčrpala, na obdelavo in dodelavo čaka še veliko zbranega gradiva. "Sedaj ko je knjiga že pri ljubiteljih dobre kuhinje, so občutki lepi, skušala jih bova kar najdlje ohraniti. V tem trenutku pa še ne razmišljava o drugi knjigi, čeprav naju vsi, ki po njej že kuhajo, skušajo prepričati, da morava kmalu napisati tudi drugo. Tako kot je zorela prva, naj dozori tudi druga," sta povedala. Dobre ocene, predvsem pa ugotovitve ljudi, da so recepti tako izbrani, da uživajo v kuhi, da je vse tako preprosto, četudi je na prvi pogled videti zapleteno, so zagotovo spodbuda, da se bosta lotila še kakšne kuharice. MG GORISNICA / AKTIVNI ČLANI DRUŠTVA ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC Zimska skrb za pernate prijatelje Izjemno aktivni člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Go-rišnica so se po razstavah in tekmovanjih sobnih ptic, s katerimi so ponesli ime svpje občine po vsej Sloveniji in ki so se končali sredi decembra, lotili izdelave ptičjih krmilnic in gnezdilnic. V zimskih popoldnevih so zbijali, lepili in vijačili ptičja domovanja iz različnih materialov, največ seveda iz lesa, slame in lubja. Krmilnice so uspeli postaviti pred najhujšim januarskim sneženjem, tako da so prezeblim ptičkom v naravi vsaj malo olajšali prehranjevanje v najhujših razmerah, valilnice pa bodo obesili na primerna drevesa takoj, ko bo sneg skopnel, preden bodo ptice v naravi pričele iskati dupline za svoj naraščaj. Janko Cuš Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... VELIKA NEDELJA / NA SNEGU Juhuhu, zima je tu! Tako so vzklikali otroci v vrtcu Velika Nedelja v ponedeljek, 14. januarja, ko so zjutraj prispeli v vrtec. Vzgojitejici Danica in Milena sta male šolarje in starejše sredinčke še bolj razveselili, ko sta oznanili novico, da bodo začeli smučarski tečaj. Odpravili so se na bližnji hrib "Lisičjak". Skupaj so se veselili ob igrah na snegu, prvih korakih s smučmi, ob prvih zavojih, prvih padcih ... Smučarski tečaj so zaključili s podelitvijo priznanj ob vzpodbudi otrok iz vrtca drugih skupin, nekaterih staršev in mimoidočih. D. R., M. V. Mali smučarji z vzgojiteljicama Danico Rižnar in Mileno Vrabič VIDEM / ZLATA POROKA Čestitke Justini in Janezu Lahu V sejno-poročni dvorani občine Videm in v farni cerkvi sv. Vida je bila v soboto slovesnost zlate poroke. Po petdesetih letih sta svoje skupno življenje še enkrat potrdila Justina in Janez Lah iz Pobrežja 152 a, ki sta se poročila 23. januarja 1952, prav tako v Vidmu pri Ptuju. Zlatoporočenka Justina (rojena Štrucl), se je rodila 6. aprila 1931 v Pobrežju, zlati ženin Janez pa 13. junija 1927, prav tako v Pobrežju, kjer je tekla tudi njuna skupna življenjska pot. Janez je bil nekaj časa zaposlen na gozdnem gospodarstvu, pozneje pa je bil do upokojitve vodja kazeinarne v ptujski Mlekarni, žena Justina pa je bila zaposlena v OŠ Videm in ob možu skrbela za dom in družino. Rodila sta se jima dva otroka, ob njiju ju danes razveseljuje še pet vnukov. Ob domači glasbi so ju na zlato poroko spremili številni sorodniki in prijatelji ter jima zaželeli še mnogo prijetnih in zdravih let v krogu njunih najdražjih. Čestitkam in dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo Tednika. JB Zlatoporočenca Justina in Janez Lah iz Pobrežja 152 a s pričama, hčerko Nado in sinom Janezom in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. REPORTAŽE JUŽNA AMERIKA / V OSRČJU PRAGOZDA (I.) Blatna drsalnica Dolga resasta trava se mi je do kolen ovijala okrog nog. Velike rosne kaplje so prehajale preko hlačnic in me neprijetno hladile. V zgodnjem jutru sem stal na gorskem pomolu in nepremično strmel proti vzhodu. Ogromno belo morje megle je valovilo. Tu pa tam so gladino prebadale kro-{nje dreves, drobni zeleni otoč- ki sredi prostranstva. Pod seboj sem slutil amazonski pragozd z vsemi njegovimi skrivnostmi. Dolgo sem čakal in končno sem na mlečnem platnu zaslutil rumeno kroglo. Pogled na bledo V globino džungle vodi ozek blatni tobogan Program prireditev KURENTOYANJE2002 žogo življenja me je pomiril in postavil na trdna tla. Moker raček sem počasi odracal k terenskemu tovornjaku. Moji sopotniki so pri njem, zbrani okrog bencinskega ognjišča, srebali skromen zajtrk. Bili smo pri Tres Cruces (Treh križih). Tako se imenuje razpadla in zapuščena planinska postaja na višini več kot 3000 metrov. Tu se kolovoz, ki ga Peruanci ponosno imenujejo cesta, dokončno prelomi in začne v dolgih ostrih sempertinah strmoglavljati v zeleni pekel. Na tovornjaku, ki je imel prostor za tovor preurejen v zaprto kabino z nekaj sedeži, sem se znašel v Cuzcu. Ljudje in knjige so govorili, da je mesto odlično izhodišče za skok v deževni gozd. Džungelski nacionalni park Manu, ki je del svetovne dediščine, opevajo sami superlativi; eden najlepših, največji, najbolj ohranjen ... Odločitev za agencijo "Aventuras Ecilogicas Manu" je bila relativno lahka. Cena 400 dolarjev, ob kateri sem dobil napad naduhe, je bila ob ceni poslovalnice "Manu nature tours" 1500 dolarjev smešno nizka. Vrtal sem in vrtal, vendar je bila razlika v ponudbah le v načinu spanja in povratku iz parka. Naturščiki so obljubljali spanje v nekakšnih gozdnih hotelčkih in vrnitev z avioni, ekologi pa so prisegali na spanje pod platnenimi strehami in na povratek s čolni in kamioni. Svoje vodnike sta agenciji kovali v nebo. Med gostima zelenima bregovoma je kamion počasi drsel navzdol. Globoke kolesnice in velike luknje polne umazane vode niso obetale nič dobrega. ca. Neprespana noč in slab dan sta naredila svoje. Začetno navdušenje je splahnelo. Iluzije, soočene s kruto resničnostjo, so se podirale kot gradovi iz kart. Srečanja s tovornjaki, ki so vozili v nasprotno smer, so bila nevarna. Gozdna pot je uradno enosmerna. En dan v smeri zelenega pekla, drugi dan v smeri proti Cuzcu. Tega dne so bili grešniki nasprotno vozeča vozila. Nekatera so se morala umikati vzvratno tudi po več kilometrov. Blatni tobogan se je le na redkih mestih razširil za dve širini vozila. Prevrnjen tovornjak, nekaj metrov pod potjo, je nemo svaril predrzneže. Nadaljevanje prihodnjič JaneZjlaklič Mesto Cuzco je odlično izhodišče za skok v deževni gozd Za 160 kilometrov prašne in raz-rite ceste med Cuzcom in razgle-diščem Tres Cruces smo porabili dobrih osem ur nočne vožnje. Grozilo je, da se bo spodobna kolesarska hitrost spremenila v polžjo počasnost. Pridušeno šumenje je vstajalo iz listkov in listov zelene preproge. Začelo je deževati. Sprva rahlo in boječe, nato pa so mlečnemu morju okoli nas in nad nami popustile zapornice. Drobne srage vode na ilovnati poti so se ponekod združile v šumeče, včasih grozeče potoke. Kislo vreme se je splazilo v notranjost vozila. Najprej v obliki pare, ki se je izločala na okenskih steklih, in nato v obliki nadležnih kapelj, ki so našle še tako majhno poro v kabini. Izraelec Aron je razočaran ugotovil, da je glavnino prtljage pozabil v pisarni agencije. Nemški parček pa je tekmoval v pomilovanju drug drugega. Bilo jima je slabo. Zavit v spalno vrečo sem ždel na prvih sedežih. Vsak poizkus, da bi zaspal, je grobo prekinila luknja na cesti, teh pa ni bilo kon- RAZPIS za 2. Gorenjski festival narodnozabavnih viž v narečju Škofja Loka, sobota, 22. junij ob 19.00 Radio Sora iz Škofje Loke razpisuje 2. gorenjski festival narodnozabavnih viž v nare~ju, ki bo v soboto, 22. januarja 2002, ob 19.00 uri na škofjeloškem gradu. 1. Festival je tekmovalnega zna~aja in se ga lahko udeležijo vsi slovenski in zamejski narodnozabavni ansambli. 2. Vsak ansambel mora izvajati dve skladbi. Prva skladba mora biti v nare~ju in prvi~ izvedena na festivalu v Škofji Loki. Druga skladba je po izbiri ansambla. 3. Izbor skladb in ansamblov bo opravila strokovna komisija in je dokon~en. 4. Ansambli s sodelovanjem na festivalu soglašajo, da lahko njihova dela snemajo radijske in televizijske postaje. 5. Ansambli se bodo potegovali za naslednje nagrade: STROKOVNE KOMISIJE - nagrada za besedilo - nagrada za najboljšo izvedbo kvinteta - nagrada za najboljšo izvedbo tria - nagrada za najboljšo melodijo OBČINSTVA: - nagrada za najbolj vše~no nare~no vižo 6. Prijava mora vsebovati: - naziv ansambla in sedež, - naslov vodje ansambla s telefonsko številko, - besedilo in notno gradivo nare~ne skladbe še aktivnega avtorja, - ime in priimek avtorjev glasbe in besedil, - število ~lanov ansambla, fotografija in kratek opis 7. Ansambli se morajo na razpis prijaviti najkasneje do torka, 30. aprila 2002, na naslov: RADIO SORA, Kapucinski trg 4, 4220 ŠKOFJA LOKA. Organizator prevzame potne stroške, stroške ve~erje in stroške morebitnih studijskih posnetkov, ki bodo služili za izdajo kasete oz. zgoš~enke, ostali stroški bremenijo ansambel. Organizator si pridružuje pravico manjših organizacijskih sprememb. Dodatne informacije: Saša Pivk Avsec, telefon 04/508 0 508 ali 040/29 77 36. NA PTUJUp OD 3. DO 12. FEBRUARJA Vse dni festivala bodo pri programu v mestnem jedru sodelovali tudi dijaki Ekonomske šole - Šolskega centra Ptuj. Ptujski gostinski lokali bodo pripravili posebno ponudbo, strežno osebje bo oblečeno na tematiko zgodovine mesta Ptuja. NEDELJA, 3. FEBRUAR ^^ Mestne ulice in trgi, od 14.00 do 17.00 • Otvoritvena slovesnost 42. Kurentovanja, "5. srečanje slovenskih pustnih likov in mask" s povorko po karnevalski poti Karnevalska dvorana, od 17.00 do 01.00 PTUJSKIH 5 PONEDEUEK, 4. FEBRUAR: Mestni trg, od 18.00 do 19.00 • Najmanjši leteči cirkus s predstavo MAČJÍ KAŠEU • Etnografske skupine in kurenti Karnevalsica dvorana, od 20.00 do 01.00 DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO TOREK, 5. FEBRUAR: Mestni trg, od 18.00 do 19.00 • Eva Škofič - klovnesa • Etnografske skupine in kurenti Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00 MAJAŠUPUT & ENJOY, MINEA SREDA, 6. FEBRUAR: Mestni trg, od 18.00 do 19.00 • Gledališče Ane Monroe s predstavo ZLOČIN IN KAZEN • Etnografske skupine in kurenti ČETRTEK, 7. FEBRUAR: Karnevalska dvorana, od l6.d|Ddo 18.30 • Pustni MAMBO ŽUR; glasbeni gost SEBASTIJAN lorg; Plesni center Mambo Ptuj, te 748-U-46) Mestni trg, od 18.OO do 19-00 • Artistična točka z ognjem MEI • Etnografske skupine in kurenti Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.1 KRESLIN; LOVŠIN PETEK, 8. FEBRUAR: Mestni trg, od 18.00 do 19.00 • KUD Priden možic s predstavo TAXI 2 • Etnografske skupine in kurenti Karnevalsica dvorana, od 20.00 do 01.00 NUDE, TABU SOBOTA, 9. FEBRUAR: Mestni trg, do 11.00 do 12.00 • Gledališče Ane Monroe s predstavo PIKNIK • Etnografske skupine in kurenti Karnevalska dvorana, od 20.00 do 1.00 ŠTAJERSKIH 7, FATA (gostja večera) NEDELJA, 10. FEBRUAR: PONEDEUEK, 11. FEBRUAR: Karnevalska dvorana, od 16.00 do 18.00 • Otroška maškarada Mestni trg, od 18.00 do 19.00 • Eva Škofič - klovnesa • Etnografske skupine in kurenti Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00 PARNI VAUAK TOREK, 12. FEBRUAR: Karnevalska dvorana do 14.00 • Pustno rajanje vrtcev in osnovnih šol Mestni trg, od 16.00 do 17.00 JERNEJ KUNTNER POKOP PUSTA Karnevalska pot O- NEDEUA, 3. FEBRUAR ^^ NEDELJA, 10. FEBRUAR Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00 0~ Mestne ulice in trgi, od 14.00 do 17.00 PUSTNI ORFEJČEK: TRADICIONALNA MEDNARODNA NATALIJA KOLŠEK, GAMSI ^^^^^ Karnevalska dvorana, od 17.00 do 01.00 VAGABUNDI V času povorke (14.00 - 17.00) bodo ulice v neposredni bližini poteka ZAPRTE za ves promet, razen za intervencijska vozila. > (D TD CD a CL E CD cn o Ponedeljek, 4. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Bisergora, otroška oddaja 9.30 Iz popotne torbe: Pika tipka pismo, 5. oddaja. 9.50 Marko, mavrična ribica, nanizanka. 10.15 Otroška oddaja. 10.40 National Geographic. 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Z vseh koncev sveta, serija. 12.20 Afrika - pogled s tal, pz. serija. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro, Slovenia. 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.45 Vaš tolar. 17.05 Volja najde pot. 18.00 Telebajski, 64. oddaja. 18.25 Radovedni Taček. 18.40 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.50 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, avstrijska nanizanka, 1/13. 21.00 Gospodarski izzivi. 21.30 (Ne)znani oder 22.00 Odmevi. 22.50 Dosežki. 23.15 Branja. 23.20 Volja najde pot, pon. 0.10 (Ne)znani oder, pon. 0.35 Gospodarski izzivi, pon. 1.00 Rad imam Lucy, pon. 1.25 Julija Pomerleau, pon. nadaljevanke. 3.00 Studio City. 4.00 Šport. SLOVENIJA 2 13.30 Sobotna noč. 15.30 Nevidni ognjeniki, dokum. oddaja. 16.20 Rad imam Lucy, 166. epizoda. 16.50 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 17.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 18.40 Jezni, kratki igrani film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Cik cak. 21.25 Skrita kamera. 21.50 Hladna vojna, dokum. serija. 22.35 Brane Rončel izza odra. 0.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 28. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 78. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 20. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 10. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 26. del. 16.25 Esmeralda, 11. del. 17.20 Tri sestre, 21. del. 18.15 Vsiljivka, 79. del. 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, 22. del. 20.55 Urgenca, 20. del. 21.50 Providence, 5. del. 22.40 JAG, 29. del. 23.30 M.A.S.H., 102. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Felicity, pon. 4. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 225. del. 15.10 Mladi in nemirni, 91. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 5. del. 17.40 Fant zre v svet, 8. del. 18.10 Filmske zvezde, 4. del. 18.40 Korak za korakom, 10. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Nora ljubezen, am. film. 21.45 Veronikine skušnjave, 4. del. 22.15 Cybill, 3. del. 22.45 Noro zaljubljena, 18. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TROJKA 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 It. nogometna liga, posn. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti, pon. 15.15 Automobille, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 40. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 To je Bush, 7. del. 21.30 Magazin. 22.00 Reklamni predah. 22.30 Motor show report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Nevaren posel na Havajih, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Ljudsko telo, dokum. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Živeti z..., oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Savka - roža Hrvaška, dokum. oddaja. 21.00 Latinica. 22.35 Odmevi. 22.55 Šport danes. 23.10 Ljubim svojo družino, film. 00.40 Zopet znova, serija. 1.25 Becker 2., serija. 1.45 Normal, Ohio, serija. 2.10 Od prijema do sojenja, serija. 2.30 Le dessous de la guerre du golfe, dokum. film. 3.30 Amerika - življenje narave. 4.00 Nevaren posel na Havajih, film. 5.35 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Prizma, magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mesečina. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ansur, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Normal, Ohio, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 Le dessous de la guerre du golfe, film. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Mucke, serija. 23.35 Življenje na severu 1., serija. HTV 3 19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.30 Bea Brummel, am. film. 23.20 CB v barvi. 00.05 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program. 7.55 Življenje in jaz, serija. 8.15 Divji bratje s šarmom, serija. 8.40 Korak za korakom, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.10 Hekerji, triler 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Butec in butec, komedija. 22.00 Freedom Strike, film. 23.30 Nikita, serija. 0.10 Detektiv Anthony Dellaventura, serija. 0.55 Poltergeist 3, grozljivka. 2.55 Genetska koda, film. 3.55 Freedom Strike, film. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija.9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Smešno dobro. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Nihče me ne ljubi, komedija. 2.10 pogledi s strani. 2.15 2.35 Kraj srečanja kultura. Torek, 5. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Mostovi. 9.05 Radoved^ni Taček: Letalo. 9.20 Čarobni šolski avtobus, nanizanka. 9.45 Čarobni šolski avtobus, nanizanka. 10.10 Oddaja za otroke. 10.40 Volja najde pot. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, pon. nanizanke. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro, Slovenija. 15.10 Večerni gost: Nadežda Starikova. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poročila. 16.45 Vaš tolar. 17.05 Evro, dokum. serija. 17.20 Podjem: Izziv ponovnega vstopa na trge bivše Jugoslavije, 3. oddaja. 17.50 Sprehodi v naravo: Vetrocvetke. 18.05 Oddaja za otroke. 18.20 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 18.50 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dunajske zgodbe, dokumentarec. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Vojna v tretjem nadstropju, češka drama. 0.00 Evro, pon. 0.15 Podjem: Izziv ponovnega vstopa Na trge bivše Jugoslavije, pon. 0.45 Dunajske zgodbe, pon. 1.35 Aktualno, pon. 2.30 Rad imam Lucy, pon. nanizanke. 2.55 Julija Pomerleau, pon. 3.40 Vojna v tretjem nadstropju, pon. drame. 4.50 Šport. SLOVENIJA 2 15.20 Studio City, pon. 16.15 Rad imam Lucy, 167. epizoda. 16.50 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 17.40 Zlati Salamander, angleški čb-film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Portret neke gospe, am. film. 22.20 Gravitacija, hrvaški čb-film. 23.50 Avto, slovenski kratki film. 0.05 Svet poroča. 0.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 29. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 79. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 21. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 11. dela. 13.10 Sedma nebesa, pon. 22. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor (V.), 1. del am. nanizanke. 16.25 Esmeralda, 12. del. 17.20 Tri sestre, 22. del. 18.15 Vsiljivka, 80. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Kralj alkohol, am. film. 22.30 JAG, 30. del. 23.30 M.A.S.H., 103. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Felicity, pon. 5. dela. 12.00 Beverly Hills, pon. 23. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 226. del. 15.10 Mladi in nemirni, 92. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 6. del. 17.40 Fant zre v svet, 9. del. 18.10 Filmske zvezde, 5. del. 18.40 Korak za korakom, 11. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Plaz, kanadsko-am. film. 21.45 Veronikine skušnjave, 5. del. 22.15 Cybill, 4. del. 22.45 Noro zaljubljena, 19. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TROJKA 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Italijanska nogometna liga: Lazio - Milan, posn.. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, ameriška risana serija. 14.45 Videalisti, pon. 15.15 Ježek Show, glasbeno-razvedrilna oddaja, pon. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 41. del risane serije. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Maksimalno zavarovanje, am. akcijski film. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Otok z blagom, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Ljudsko telo, serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd. 20.55 Forum. 21.55 Magazin. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Skriti srednji vek, serija. 23.45 Film. 1.15 Glavno mesto, serija. 2.00 Seks v mestu, serija. 2.30 Veronikine skrivnosti, serija. 2.55 Pravica za vse, serija. 3.40 Od prijema do sojenja, serija. 4.00 Amerika -življenje narave. 4.30 Otok z blagom, film. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 9.35 Živeti z..., oddaja. 10.05 Planet Internet. 10.35 Zopet znova, serija. 11.20 Hit HTV-ja. 12.05 Le dessous de la guerre du golfe, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Veronikine skrivnosti, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Seks v mestu, serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Mucke, serija. 23.30 Življenje na severu 1., serija. HTV 3 18.10 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA magazin. 20.40 Film. 22.20 Monoplus. 23.00 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.30 Otroški^ program. 7.50 Korak za korakom, serija. 8.15 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.05 Butec in butec, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, risana serija, otroški program. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Policaj iz Tulza, kriminalka. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.10 Moll Flanders, drama. 1.05 Intimna priznanja, serija. 1.35 Hiša mrtvih duš, grozljivka. 3.20 Nihče me ne ljubi, komedija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Svet se vrti samo okoli tebe, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, dokumentarec. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Magazin. 2.20 Univerzum. 3.05 Magazin. Sreda, 6. februar SLOVENIJE 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Dober dan, Koroška. 9.05 Trojčice, nanizanka. 9.30 Sprehodi v naravo: Vetrocvetke. 9.45 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 10.15 Oddaja za otroke. 10.45 Evro, dokum. serija. 11.00 Podjem: Izziv ponovnega vstopa na trge bivše Jugoslavije, 3. oddaja. 11.30 Lingo. 11.55 Cik cak. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro, Slovenija. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Vaš tolar. 17.05 Prelesti narave, serija. 18.00 Pod klobukom. 18.50 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedmi pečat: Sveti dim, am. film. 22.00 Odmevi. 23.00 Terminal. 0.30 Prelesti narave, pon. 1.20 Rad imam Lucy, pon. 1.45 Julija Pomerleau, pon. 2.25 Waterloo Road, pon. 3.40 Šport. SLOVENIJA 2 14.20 Bom naredil stezice - Ljubljanski Madrigalisti. 15.00 Režiserji: Robert Zemeckis, dokum. oddaja. 16.00 Homo turisticus. 16.30 Rad imam Lucy, 168. epizoda. 17.00 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 17.55 Evroliga v košarki: Krka - Budučnost, prenos. 20.00 Gore in ljudje. 20.50 Gum boots. 21.55 Zgodba o plesu Gum boots. 22.50 Prvi val, nanizanka. 23.35 Videospotnice. POP TV 9.10 JAG, pon. 30. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 80. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 22. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 12. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 2. del. 16.25 Esmeralda, 13. del. 17.20 Tri sestre, 23. del. 18.15 Vsiljivka, 81. del. 19.15 24 ur 20.00 Umor iz sanj, am. film. 21.45 Tretja izmena, 3. del. 22.40 JAG, 31. del. 23.30 M.A.S.H., 104. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Felicity, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 227. del. 15.10 Mladi in nemirni, 93. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Felicity , 7. del. 17.40 Fant zre v svet, 10. del. 18.10 Filmske zvezde, 6. del. 18.40 Korak za korakom, 12. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Zločin in kazen, zadnji del. 21.00 Na kraju zločina, 22. del. 21.50 Veronikine skušnjave, 6. del. 22.20 Cybill, 5. del. 22.50 Noro zaljubljena, 20. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja. 0.10 Serija. TROJKA 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Maksimalno zavarovanje, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 42. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Fantje iz Brylcreama, drama. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Padec aviona na letu 174, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Ljudsko telo, dokum. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum.-glasbena oddaja. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Euromagazin. 23.50 Film. 1.20 Gilmoreice, serija. 2.05 Simpsonovi, risanka. 2.30 Nikita 3., serija. 3.15 Prekinitev programa. 6.15 Hrvaški glasbeni program. HTV 2 10.05 Magazin. 10.45 Bea Brummel, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Skupaj do zvezd. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Gusarji, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Simpsonovi, risanka. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmoreice, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Nikita 3., serija. 22.00 Killers don't Cry, film. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Mucke, serija. 23.40 Življenje na severu 1., serija. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.10 Dobrodošli v Red Rock, am. film. 21.45 Jorn Utzon, dokum. film. 23.00 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.10 Columbo, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Morilski smuk, kriminalka. 21.55 Vulkan-gora v plamenih, triler 23.25 Policisti iz El Camina, serija. 0.10 Gospodarji discipline, drama. I.50 Morilski smuk, kriminalka. 3.25 Poltergeist 3, grozljivka. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Sladko življenje grofa Bobbyja, komedija. II.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Mož, imenovan Medvedja mama, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Magazin. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Reportaža tedna. 1.55 Talkshow. 2.55 Pogledi s strani. 3.00 Magazin. KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89.8'>98,2°i04,3MHZ Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro pripravlja in vodi: vladimir KAJZOVAR ^ Mercator ■m^: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poiKočm n mičmHsf:,- 7 „iSS 13. Ans. Dori - Markova pesem 12. Kranjski muzikanti - Primi me za rame 11. Ans. Lojzeta Slaka - Spomini stare Ljubijane 10. Fantje z Graške Gore - Kiošar 09. Veseli Planjšarji - Zapoj mi trobenta 08. Ans. Vrisk - iVIartin Krpan 07. Ans. Svetlin - Mornarjeva žena 06. Ans. Matjaža Kokalja - Fantič moj 05. Ans. Unikat - Unikat poika 04. Harmonikarice Zupan - Venček 1 03. Ans. Obzorje - Rokovnjač Dimež 02. Ans. Zasavci - Vse se vrača 01. Ans. Marjana Kočevarja - Za tvojo ljubezen 1. Korado in Brendi - Kje veseii so Dolenjci 2. Helena Blagne - Nihče ne ljubi kot Slovenec 3. Natalija Kolšek - Slovenka sem jaz 4. Domen Kumer - Bom nekaj naredil 5. Drago Jošar - Hej, Bejbi 6. Helena Kodrič - Miška mala 7. Roman Gostiša - Danes je najlepši dan Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za:_ Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING đ.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe Mandarina prejme: Kokot Jožica, Turški Vrh 72, 2283 Zavrč ČETRTEK, 31. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormo-{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA (predsednik Milan Kučan, studio D). 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). PETEK, 1. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SOBOTA, 2. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). NEDELJA, 3. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PONEDELJEK, 4. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). TOREK, 5. febuarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). SREDA, 6. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). TURISTIČNI TEDNIK PTUJ / V NEDELJO OTVORITVENA SLOVESNOST 42. KURENTOVANJA Bejii zima, korant gre! Letošnje ptujske pustne prireditve potekajo pod geslom Bejži zima, korant gre!. V Lokalni turistični organizaciji Ptuj so pripravili zanimiv program pustnih prireditev, ki se bodo pričele 3. in končale 12. februarja. Rdeča nit letošnjega pustovanja je zgodovina Ptuja. Nanjo je ubrana nedeljska osrednja karnevalska povorka, pa tudi pustna oblačila v gostinskih in trgovskih lokalih. V gostilnah naj bi času primerno oblikovali tudi ponudbo hrane. Pustna kulinarika naj bi ob letošnjem pustu še dodatno vabila v gostinske lokale, ki imajo možnost tudi, da se izkažejo še s svojimi pustnimi prireditvami in plesi. Na Mestnem trgu se bodo vsak dan med 18. in 19. uro zvrstili zanimivi pustno obarvani ve~erni nastopi, le v soboto, 9. februarja, se bo vse skupaj dogajalo v dopoldanskem ~asu. S trga naj bi se veselo pustno vzdu{je selilo v lokale. Ve~erni nastopi v karnevalski dvorani bodo potekali od 20. do ene ure zjutraj. Vstopnica za vsak obisk bo veljala 1000 tolarjev, za maske 800 in otroke 600 tolarjev. Cena karnevalske prepustnice je 5000 tolarjev. V LTO Ptuj so k sodelovanju povabili me{~ane, {ole, podjetja in dru{tva, ker si želijo, da bi mesto tudi obiskovalcem dokazalo, da v resnici živi s pustom. Pri~akujejo, da se bodo mno-ži~no odzvali s sodelovanjem v pustni povorki in pri okrasitvi mesta. Kot je povedal vr{ilec dolžnosti direktorja LTO Ptuj Tadej Bojnec, bodo tudi letos najbolj{e maske nagradili. V otvoritveni povorki, ki bo 3. februarja, pri~akujejo okrog 800 pustnih mask in Veliko pozornost je v letošnjem ku-rentovonju posvečeno najmlajšim POGLEJ IN ODPOTUJ PUSTNE BENETKE. 1=2 9.990 9.2., anodnevnh (iz Ljubljain 8.990 SIT) illzlat, cenazaZosabl TERME LENDAVA. 1=2 19.900 (.3., Sončkov klub, 3* hotel Lipa, 2D, POL, cena za dve PRAVUlČNI BAVARSKI GRADOVI 23.990 30.3., dvodnevni aii In vo&i|a z ladjico Illzlat, POL, vMluienev 65.990 17.2., 24.2., 3* Residence Alpl, N, apartma za 2-t osebe (tUdI večji)_ TURČIJA. Antalih 84.900 16.2., potovanje po Kapadokljl In jaàil Turčiji, 7D, POL, vodanje v namikam jeziku TUNIZIJA. Hammamet 99.600 23.2., 3* hotel El Fell, 7D, all Inclusive, odhod Iz Gradca SONČEK® PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40 www.sonchek.com • teletekst stran 290 roiDVMUWŒVIER likov iz cele Slovenije. Leto{nje sre~-anje je že peto po vrsti, pri~elo se bo ob 14. uri. Vsaj enkrat toliko udeležencev pa naj bi imela pustna povorka 10. februarja, ko pri~akujejo tudi pustne like iz tujine. Ptuj je kot karnevalsko in pustno mesto že ve~ kot 10 let ~lan evropskega združenja za Slovenijo. Tudi FECC za Slovenijo vodi Ptuj~-an Branko Brumen. Najve~ji obisk organiziranih skupin PROGRAM PRIREDITEV 3. februarja bo od 14. do 17. ure na ptujskih ulicah in trgih potekala karnevalska pot udeležencev 5. sre~anja slovenskih pustnih likov in mask; v karnevalaski dvorani bo od 17. do ene ure zjutraj vižalo Ptujskih 5. 4. februarja bo na Mestnem trgu nastopil najmanj{i lete~i cirkus s predstavo Ma~ji ka{elj, ki se mu bodo pridružile pustne skupine in kurenti. V karnevalski dvorani se bo ob 20. uri pri~el na- je napovedan za nedeljo, 10. februarja. Med njimi bo tudi več deset obiskovalcev iz prijateljskega Burghausna, ki bodo ob ptujskem pustnem dogajanju uživali kar teden dni. Velikega sobotnega plesa v karnevalski dvorani se bo udeležila tudi miss Slovenije Rebeka Dremelj. Za častnega pokrovitelja 42. ptujskega kurentovanja so dogovori še v teku; v ožjem izboru je predsednik državnega zbora Borut Pahor. Že po tradiciji pa bodo pustno vzdušje svojega rodnega mesta užili številni rojaki, ki sicer živijo v drugih slovenskih mestih in v tujini. Te dni so programi prireditev romali v številna mesta sveta. Za mednarodno promocijo pustnega Ptuja pa bo zelo pomemben tudi obisk novinarke iz National Geographica. Letošnje 42. kurentovanje je naredilo prvi zasuk v karnevalskem delu dogajanja, ki naj bi v prihodnje celostno zajelo zgodovino Ptuja. Ce bo prireditev projektno zasnovana, uspeh ne bo izostal. Škoda bi bilo, če bi se vse končalo na eksperimentalni ravni, kot se je s ptujsko pustno prireditvijo že dogajalo. Še prej pa bo potrebno zagotoviti stalno ekipo, ki se bo s prireditvijo ukvarjalo celo leto. A tudi to zgodbo že poznamo, ker jo ponavljamo vsako leto vnovič. Z njo se bo ukvarjal novi direktor LTO Ptuj, ker se namreč vršilec dolžnosti direktorja LTO Tadej Bojnec po manj kot pol leta dela v LTO Ptuj poslavja. V prvi povorki, ki bo 3. februarja, bodo sodelovale etnografske skupine iz cele Slovenije - pričakujejo okrog 800 udeležencev stop Davorja Radolfija in Ritma loca. 5. februarja bodo na Mestnem trgu nastopili klovnesa Eva Škofič, etnografske skupine in kurenti, v karnevalski dvorani bodo obiskovalce zabavali Maja Šuput, Enjoy in Minea. 6. februarja se bo pred Mestno hišo ob 18. uri pričel nastop gledališča Ane Monroe s predstavo Zločin in kazen, kot vsak večer pa pričakujejo tudi pustne maske in kurente. V karnevalski dvorani bo do ene ure zjutraj potekal pustni Orfejček z Natalijo Kolšek in Gamsi. 7. februarja bo v karnevalski dvorani živahno že od 16.30 ure dalje, ko se bo pričel pustni Mambo žur z glasbenim gostom Sebastjanom, na Mestnem trgu pa se bo ob 18. uri pričel artistični nastop z ognjem Mefisto, pridružili pa se bodo tudi kurenti in nekatere pustne maske. Za žur v pravem pomenu pa bosta v karnevalski dvorani poskrbela Kreslin in Lovšin. 8. februarja ob 18. uri bo na Mestnem trgu nastopil KUD Priden možic s predstavo Taxi 2, pričakujejo pa tudi etnografske skupine in kurente. V karnevalski dvorani pa bosta ob 20. uri pričeli nastop skupini Nude in Tabu. V soboto, 9. februarja, bo na Mestnem trgu živahno od 11. ure dalje. Gledališče Ane Monroe bo nastopilo s predstavo Piknik. V karnevalski dvorani pa se bo zabava pričela ob 18. uri z nastopom Štajerskih 7, in če se jim bo pridružila še Fata kot gostja večera, bo zagotovo nepozabno. 10. februarja, na pustno nedeljo, se bo 42. tradicionalna mednarodna pustna povorka pričela ob 14. uri, po njej pa bo zabavno v karnevalski dvorani, kjer bodo že od 17. ure igrali Vagabundi. 11. februarja bodo v karnevalaski povorki od 16. ure dalje rajale najmlajše maske, na Mestnem trgu pa bo ponovno nastopila klovnesa Eva Škofič. Nastop se bo pričel ob 18. uri, prišle bodo tudi etnografske skupine in kurenti. V karnevalski dvorani bo za zabavo skrbel ansambel Parni valjak. Tudi v torek, 12. februarja, popoldan bodo v karnevalski dvorani rajali najmlajši, na Mestnem trgu bodo med 16. in 17. uro s pomočjo Toneta Kuntnerja pokopali pusta, v karnevalsko dvorano pa so povabili nekatere mlade glasbene skupine s Ptujskega. MG V karnevalskem delu povorke naj bi letos bila bolj kot v zadnjih letih prisotna zgodovina Ptuja. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / TERME V PRIPRAVAH NA POLETJE 2002 Naiboli noro poletje doslej Leto 2001 je bilo uspešno za Terme Ptuj tako na finančnem področju kot tudi po številu kopalcev in nočitev: dosegli so več kot 43 tisoč nočitev, kopalcev pa je bilo več kot 190 tisoč. Na uspešno sezono računajo tudi letos. Leto{nje leto je za Terme Ptuj {e posebej pomembno, saj naj bi pri~eli ures-ni~evati toliko pri~akovani investicijski ciklus. Vse pa je odvisno od strate{kega partnerja, pravi direktor Andrej Kla-sinc. Ne glede na to naj bi letos pri~eli gradnjo novega bazena z brbotalnikom v notranjem kopali{~u, poteka pa že urejanje poletno-gostinske terase na zunanjem kopali{~u za 250 oseb. Aktivneje kot v prej{njih letih se Terme Ptuj vklju~ujejo v organizacijo prireditev, ki bodo obisk zagotovo {e pove~ale. Po uspelem silvestrskem plesu bodo 7. februarja pripravili pustni ples v kopalkah, posebno presene~enje pa pripravljajo ob prazniku žensk. Poletno kopalno sezono bodo letos pri~eli že 27. aprila. V okviru animacijskega programa bodo pripravili tudi ve~ ve~ernih koncertov, izbor miss Term 2002 in {e veliko drugega. V Termah Ptuj pravijo, da bo leto{nje poletje pri njih najbolj noro doslej. MG NASVETI, ZANIMIVOSTI STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hiš 1. nadaljevanje 3.a Klasični toplovodni kotli Klasični toplovodni kotli obratujejo v visokotemperatur-nih ogrevalnih režimih oziroma sistemih (90/70°C, 85/65°C). Temperatura grelne vode v kotlu je navzdol omejena s temperaturo kondenzacije. Potrebna je regulacija temperature dovoda v ogrevalnem sistemu, kar omogoča mešalni ventil, ki primešava ohlajeno vodo iz povratka. Med klasične kotle prištevamo kotle s temperaturo predto-ka 90°C in temperaturo povratka 70°C, ki imajo temperaturo izstopnih dimnih plinov ne višjo od 240°C in nižjo od 160°C. Osnovni vzrok tako visokih temperatur vode v kotlu in dimnih plinov je preprečevanje nizko-temperaturne korozije, do ka- vode zvezno prilagaja potrebam ogrevalnega sistema. Prednost takšnih kotlov so višji energijski izkoristki v prehodnem obdobju. Izvedba nizkotemperaturnih kotlov je lahko: - NT kotli brez določene spodnje meje temperature vode v kotlu, - NT kotli z določeno spodnjo temperaturo 40°C, do katere je dovoljena drsna regulacija temperature ogrevalne vode, - NT kotli z določeno spodnjo temperaturo 50°C, do katere je dovoljena drsna regulacija temperature ogrevalne vode. 3.c Kondenzacijski kotli Kondenzacijski kotli poleg toplote dimnih plinov (senzibilna toplota) izkoriščajo tudi tisti del toplote, ki se pri zgorevanju go- Ogrevalna karakteristika tere pride, če se dimni plini ohladijo pod točko rosišča. Uporaba teh kotlov se zadnje čase precej opušča, zamenjujejo jih nizkotemperaturni in konden-zaciski kotli, ki so odporni na nizkotemperaturno korozijo. Izkoristki klasičnih kotlov pri nazivni moči znašajo 75 do 85%, kar je odvisno od vrste goriva. Izkoristek ogrevalnega sistema pri avtomatski regulaciji ogrevanja in brez priprave vode pri teh kotlih znaša od 70 do 75% in tudi manj. 3.b Nizkotemperaturni kotli Nizkotemperaturni kotli (skrajšano NT kotli) so navadno litoželezni ali iz na korozijo odpornih materialov - zlitin. Izdelani so tako, da se srednja temperatura ogrevalnega medija, regulirana v odvisnosti od zunanje temperature, praviloma giblje med 75 in 40°C. Obratujejo lahko brez mešalnega ventila, ker se lahko z vgradnjo ustrezne regulacije temperatura ogrevne riva pretvori v kondenzacijsko toploto vodne pare (latentna toplota). Ta del se pri klasičnih kotlih ne izkoristi, temveč se preko dimnika odvaja v okolico. Obratujejo z drsečo regulacijo temperature ogrevalne vode v odvisnosti od zunanje temperature. Pri kondenzacijskih kotlih vodna para dimnih plinov kondenzira na relativno hladnih površinah toplotnega prenosnika in pri tem odda kondenzacijsko toploto grelni vodi. V splošnem se podatki za izkoristek vseh vrst kotlov nanašajo na spodnjo kurilno vrednost goriva Hi. Če torej želimo ohraniti primerljivost podatkov s klasičnimi Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46 je odprta za brezpla~-no svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni ~lanki in tudi druga poglavja s podro~ja var~evanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ ensvet.htm FUJ^ mmt-- Vpliv temperature sistema na učinkovitost kondenzacije kotli, moramo to predpostavko upoštevati tudi pri kondenza-cijskih kotlih. Zato izkoristek več kot 100 % pri kondenza-cijskih kotlih pomeni dejansko vrednost, preračunano nazaj na dogovorjeno izhodišče Hi, ki predstavlja 100 % izkoristek. V osnovi je torej kondenzazijski kotel podoben klasičnemu, ki ima na izhodu vgrajen dodatni toplotni prenosnik. Pri kondenzacijskih kotlih je pomemben vpliv temperature povratne vode. Delež kondenza-cijske toplote, ki jo lahko izkoristimo, je prvenstveno odvisen od temperature povratne vode iz ogrevalnega sistema. Nižja je ta temperatura, več kondenzacij-ske toplote lahko izkoristimo. Na sliki št. 2 je pokazan potek ogrevalne karakteristike v odvisnosti od zunanje temperature. Ploskev pod krivuljo predstavlja obratovanje ogrevalne naprave v času kurilne sezone. Razvidno je, da se temperatura povratka približno 96 % celotnega časa obratovanja naprave nahaja pod mejo kondenzacije vodne pare v dimnih plinih. Še boljše je obratovanje pod mejo kondenzacije, ko je tudi predtok pod mejo kondenzacije (na primer režim 40/30 °C). Nižje površinske temperature grelnih teles tako ne pomenijo samo prihranka pri energiji, temveč tudi več ugodja za stanovalce. Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing.str. -^Qačs^gěto^Mgpáa--------= PREJELI SMO Komentar (Odgovor na članek Boštjana Kolarica, objavljen v Tedniku 17.1.2002) Lepo je, da se vsi zavedamo problemov v mestni občini Ptuj, ker zavedanje vodi, vsaj upam, k reševanju le-teh. V prvem delu članka ste dosledno pojasnili vam znana dejstva v zvezi s problemi v mestni občini Ptuj. Kar ste napisali, to potrjujem: res so bili storjeni prvi koraki. No, saj je bil že čas. Politično nekulturna tendenca v drugem delu vašega članka (osmešiti Mladi forum v očeh javnosti) pa me je vzpodbudila, da napišem komentar na vaš članek. Res je, nasprotujemo morebitni včlanitvi Slovenije v NATO, imamo legitimno pravico, ampak ne prihajamo v protislovje s samimi seboj. Naj poudarim, da je Mladi forum ZLSD avtonomna organizacija pod okriljem ZLSD, kar pomeni, da nam daje ZLSD proste roke pri konstituiranju enotnega manifesta Mladega foruma. Zelo sem vesel, da znotraj naše politične koherence prihaja do različnih, distanciranih dojemanj in zagovarjanj stališč, kot je stališče o morebitni včlanitvi Slovenije v NATO. Američani za nas niso teroristi, zato se lahko le spogledujete z dejstvom, da je vaš vir informacij nezanesljiv. Žal mi je, da se niste udeležili javne debate na temo včlanjevanja Slovenije v NATO, ki jo je organiziral Mladi forum ZLSD Ptuj z namero, da bi prikazali stališča za in proti. Javne debate so zelo poučne, tako da vas v prihodnje vabim, da se kakšne tudi udeležite in ne popularizirate stališč Mladega foruma, kot si jih predstavljate vi, ampak takšna, kakršna dejansko so. Že Rimljani so govorili ignorantia nocet (nevednost škoduje). Res je, opevamo narodnoosvobodilni boj, opevamo pa tudi slovensko samostojnost, Karantanijo in še kaj. Toda tem zgodovinskim obdobjem ne posvečamo posebne pozornosti. Z veliko zagnanostjo se mladi osredotočamo na prihodnost, preteklost pa prepuščamo zgodovinarjem. Postkomunisti nismo. Iz srca sem se nasmejal tej izjavi, kajti dvomim, da se kdo od nas ukvarja s teorijami Marxa in Engelsa. To je stereotipno predalčkanje Mladega foruma ZLSD in ljudi v njem od človeka, ki ne pozna te organizacije. Epilog - Socialdemokratsko mladino in Mladi forum ZLSD družijo nekatere skupne vrednote ter pojem socialdemokracija. Kar se tiče mladih, katere do neke mere tudi zastopamo, zagovarjamo podobna, včasih tudi ista stališča. Zato predlagam, da se v medsebojnem, konstruktivnem dialogu preselimo iz časopisov drugam in se omejimo na probleme mladih ter zastopamo skupna stališča na tem nadvse pomembnem področju. Za kolegij predsednika Mladega foruma ZLSD Ptuj: Andrej LAZAR RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Računalniške novice Po uradnih kitajskih podatkih je že 140 milijonov Kitajcev opremljenih z mobilnim telefonom. V slabega pol leta se je med mobilne podalo kar 54,7 milijona Kitajcev, poleg tega pa je za 33 milijonov naraslo tudi {te-vilo uporabnikov fiksne telefonije. V letu 2001 so kitajski mobilni operaterji za storitve zara~unali 38,6 milijarde dolarjev. Po ocenah Yankee Group bo leta 2006 azijsko-pacifi{ka regija najpomembnej{a svetovna regija v IT industriji. Nase bo pritegnila ve~ kot 40 odstotkov globalnih vlaganj IT industrije. *** Playboy.com postaja eden izmed eminentnih ponudnikov vro~e vsebine na mobilnih napravah. Njegov renome in dobro prepoznavna blagovna znamka pa mu lahko kaj hitro zagotovita prevladujo~ tržni delež. Že leto bo mo~ na mobilne naprave prenesti ogromno stvari, povezanih s Playboyem, seveda pa bo na voljo {e najve~ razgaljenih lepotic. Tehni~ni del posla je Playboy zaupal finskemu podjetju WES. Zaj~ice bodo najprej na voljo belgijskim, ameri{kim in britanskim uporabnikom mobilne telefonije, pri Playboy.com pa nameravajo {iriti svojo mobilno ponudbo {e naprej. Kdo ve, morda tudi v Slovenijo? *** Motorola se lahko ponovno pohvali s prestižnim naro~ilom, ki tokrat prihaja iz Vatikana. Pri nadgradnji komunikacijskih sistemov v Vatikanu bo Motorola sodelovala s sistemom TETRA. Vatikan se je zanj odlo~il predvsem zaradi visokih zagotovil proizvajalca o varnosti govora in podatkov pred morebitnimi prislu{kovalci. Motorolin sistem lahko hkrati prena{a kodiran zvok, video in podatke. *** Sme{na trditev, ki ima zrno resnice: britanski znanstveniki so ugotovili, da mladina za mobilne telefone zapravi dobr{en del denarja, ki je bil v~asih namenjen za nakup ~okoladnih izdelkov. Prodaja ~okolade je upadla za deset odstotkov, mnogi prodajalci pa že nekaj ~asa opažajo prav poseben trend mladih kupcev. Namesto da bi se zapodili k polici s ~okolado, se prerivajo pred prodajnim mestom kartic mobilne telefonije. *** Spletni iskalnik Lycos je objavil statisti~ne podatke o najbolj iskanih spletnih straneh v njihovem iskalniku. Najbolj iskani pojem ali stran v letu 2001 je japonski animirani film Dragon Ball. Predani prva, lani druga je ve~na devica Britney Spears. Na tretjem mestu najpogosteje iskanih je peer-2-peer servis za izmenjavo datotek Morpheus, sledijo pa {e Pokemoni ter podatki o teroristi~nem napadu na ZDA z iskalnimi gesli Osama bin Laden, WTC in Nostradamus. *** Podjetje 2600.com je zakupilo spletni naslov fuckgeneralmotors.com in ga povezalo s spletnimi stranmi Forda, ve~nega rivala General Motor-sa. Fordu to vsekakor ni bilo preve~ v{e~, zato se je odlo~il za tožbo. Opevana ameri{ka svoboda govora je tokrat ponovno izkazala svojo mo~ in sodi{~u dala pooblastila za zavrnitev tožbe. Ford bi za uspeh sodnega postopka moral dokazati, da je podjetje 2600.com zlorabilo za{~iten Fordov znak za prodajo in reklamiranje svojih storitev ali izdelkov. Ker temu ni tako, je sodnik tožbo ovrgel. Dogajanje bi bilo precej druga~no, ~e bi se za tožbo odlo~ili pri General Motorsu, kjer pa dogajanja sploh ne želijo komentirati. *** Podjetje Microsoft je priznalo, da ima njihov nov operacijski sistem za osebne ra~unalnike Windows XP hudo pomanjkljivost glede varnosti, saj naj bi bil izpostavljen vdorom hekerjev. Microsoft je priznal, da lahko hekerji brez posebnih težav vdrejo v osebni ra~unalnik uporabnika, že ~e se ta le priklju~i na internet, in mu uni~ijo ali kradejo podatke. Nas lahko sploh {e s ~im presenetijo? Najve~ji svetovni proizvajalec operacijskih sistemov zato kupcem XP zastonj ponuja programsko opremo, s katero naj bi se omenjeno napako dalo odpraviti. Napako naj bi že pred petimi tedni odkrili neodvisni mladi varnostni raziskovalci iz kalifornijskega podjetja eEye Digital Security Inc., med njimi nekdanji hekerji, ki so poslali opozorila FBI in kongresu. Microsoft je napako priznal {ele, ko je prodal že na milijone izvodov sistema Windows XP. *** Mohammad Afroze Abdul Razzak, ~lan Al Quaede, je med izpra{eva-njem povedal, da so imeli ~lane zaposlene pri MicroSoftu, katerih cilj je bil vklju~iti v kodo samih Windows Xp razne backdoore in hro{~e. Sedaj bo MicroSoft imel vsaj izgovor, ko bodo XP-ji uni~ili komu disk ali kaj podobnega. *** Česa takega pri nas {e ni in verjetno ne bo. Dolina, kjer je zaposlenih nekaj ~ez pol milijona zelo izobražene delovne sile, ki se ukvarja predvsem z razvojem ra~unalni{ke tehnologije in proizvaja ogromne koli~ine denarja. Tamkaj zaposleni imajo zadnje ~ase {e en problem: velik odstotek njihovih otrok "boleha" za lažjo obliko avtizma. Raziskava je bila že sprožena, da bi ugotovili razlog. Morda stalni podvrženosti ra~unalni-{kemu sevanju? *** POZOR! Huda varnostna luknja v Internet Explorerju! Ja, {e ena, in to zelo nevarne sorte. Zamislite si naslednjo situacijo: ste na spletni strani z dobrimi besedili pesmi, odlo~ite se, da boste shranili eno tako tekstovno datoteko in kliknete, da jo boste downloadali. Datoteka se pobere s strani in Internet Explorer vam ponudi dve možnosti: ena je shranitev, druga pa odprtje te datoteke. Ker bi seveda že sedaj radi prepevali besedilo pesmi, izberete "odpri", ampak datoteka ni tekstovna, bil je program (EXE), pravzaprav je bil virus. Pesmi ne zapojete, zato pa va{ ra~unalnik za~ne peti, kakor virus želi. Pa obilo veselja (beri naprej). MicroSoft je bil o nevarnost obve{~en že 19. novembra, vendar ni reagiral z nobenimi popravki. Problem je enostavno zamol~al, ker ta ni pri{el v medije in ker bi popravljanje tega dela explorerja pomenilo napisati ta del kode na novo, ~e ne {e ve~ji del samega spletnega brskalnika, kar pomeni ve~ji stro{ek za Microsoft in tudi za vse spletne strani, ki so optimizirale svoje download dialoge za ta brskalnik (recimo tucows). Dokler ne pride "popravek", kaj storiti? Ne odpirajte datotek neposredno iz spleti{~, ampak jih prej shranite na disk, tako da se bo pokazala prava kon~nica datoteke in videli boste, ali je to pravo besedilo va{e pesmi ali kaj drugega. Sicer pa lahko {e vedno uporabljate Opero ali Mozillo, ki znata vse, kar zna Internet Explorer, le da nimata vsak teden nove varnostne luknje, ki vam lahko uni~i vse podatke na ra~unalniku. *** Julija, sanjska punca najstnika iz Nem~ije Kaija, je sklenila, da ne bo spala z njim, dokler ne bo njegova stran ustvarila 111.111.111 webzah-tevkov. Kai, 19 let, želi da, vsi vtipkajo www.helftkai.de in mu s tem pomagajo osvojiti Julijino srce. > o C ić C (S (O !Í >ss 'cz (O C (C cc NASVETI m C L (O ■o m Kuharski nasveti Pri nas so najbolj znane sadne banane. Teh je malo sort in jih različno imenujejo. Banane so plodovi bananine palme in rastejo v obliki velikih grozdov, ki tehtajo tudi do 50 kilogramov in imajo okrog 300 plodov. Banane obirajo nezrele, vendar v zelo kratkem času in brez težav dozorevajo v klimatiziranih skladiščih in transportnih napravah. Sprva trda notranja sredica, bogata s škrobom, postane med zorenjem mehka in sladka, lupina pa sončno porumeni. Banane so izredno občutljive na nizke temperature in hitro počrnijo. Priporo~ljivo je, da jih shranjujemo pri 14 °C, obešene s peclji navzgor, ker so zelo občutljive na pritisk, da med njimi pa naj neprestano kroži zrak. Cenjene so kot energijsko bogata in lahko prebavljiva hrana. V zahodni kuhinji uporabljajo tako imenovano kuhinjsko ali mokasto banano, nekateri pa so jo poimenovali kar zelenjavna banana. Ima zeleno lupino z rjavimi madeži in se sorazmerno težko lupi. Med medenjem se ta banana najprej pobarva v črno in na tržišče ne prihaja v šopih, temveč posamezno. V zadnjem času imamo na tržišču tudi sorte banan, ki imajo rahlo rdečo ali rožnato lupino in z rahlo rdečo notranjo sredico. Te rdečkaste sorte banan so še posebej primerne za kuhanje. Če za kuhanje in druge toplotne postopke uporabljamo kar navadno banano, zmeraj uporabimo čvrst sadež, ker na močni vročini hitro razpadejo. Rahlo pečene ali sotirane banane so lahko odlična priloga. Običajno jih lahko ponudimo k tistim jedem, kjer zraven sodijo krompirjeve priloge. Na Karibskih otokih banane močno poškropijo z limoninim sokom, začinijo s poljubnimi slanimi začimbami in pomešajo s kuhanim fižolom, slanino ali gnjatjo. Primerne so tudi za kuhanje. Kuhamo jih nekaj minut pod vreliščem oziroma pošira-mo. Listi bananovca pa so primerni tudi za zavijanje rib in perutnine kot zaščitna plast pri peki na žaru, dušenju in pečenju v pečici. Okus banan se posebej dobro ujema s perutnino in ribami. Tako tudi pri nas pripravimo v tej kombinaciji zanimive in okusne uvodne jedi, kot so perutninska solata z bananami in jabolki ter prav tako ribja solata. Tej zraven kuhanih rib in banan dodamo še kuhan krompir in sveže ali kisle kumare. Perutnino lahko tudi pečemo z dodatkom banan. Ta med pečenjem PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 367. NAD. Du{evno zdravje otrok in mjJadosJnikov 79. nadaljevanje Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja duševnega zdravja otrok -3. nad. Ocenjevanje učinkov intervencij in delovanja men-talnohigienskih služb, programov in politike varovanja duševnega zdravja otrok postaja v Evropi in drugih državah zahteva financerjev programov in plačnikov storitev. Ob tem je treba v zaščito stroke povedati, da so mnogi učinki težko merljivi, da je poleg odpravljanja simptoma ali boljšega socialnega delovanja tu še težko merljiva razsežnost notranjega zadovoljstva. Dejstvo je tudi, da imajo mentalnohigi-enske intervencije vrsto pozitivnih stranskih učinkov, na katere smo premalo pozorni. Na primer v terapevtski koloniji za otroke s psihosocialnimi motnjami se je marsikdaj pokazalo, da simptomov (denimo močenja postelje, pretirane živahnosti) bivanje v koloniji ni odpravilo. So pa starši in otroci poročali o spremembah v odnosih, počutju, psihosocialni kakovosti življenja. Ocenjevanje učinkov na področju mentalnohigien-skih intervencij - bodisi terapevtskih ali preventivnih - mora vključevati raznotere razsežnosti izida. Osnovna usmeritev ocenjevanja učinkov delovanja mentalnohigienskih služb je k psihosocialni (ali psihiatrični) motnji oziroma simptomov in k socialni disfunkciji (predvsem neustrezno socialno vedenje, šolski neuspeh in oblike vedenja z visokim tveganjem). Za bolj subtilne, a nič manj pomembne učinke, kot je vpliv na kakovost življenja porabnikov v shemah vrednotenja učinkov, običajno še ni prostora. Zlasti ni merljivih kazalcev za zmanjševanje žalosti in trpljenja otroka in družine. Vprašanje, ali delovanje mentalnohigienske službe, intervencije ali programa kaj spremeni, je vse preveč splošno. Zato si raje postavimo bolj specifična vprašanja. O tem pa naslednjič. razpade, sladkorji, ki so v njej, pa pomagajo, da dobi perutnina še bolj zlato rjavo barvo kot sicer pri pečenju. Pri peki razpadla banana pa pripomore, da nastane okusna gosta omaka. Posebej dobra je, če na dno pekača damo nekaj sesekljane čebule in druge jušne zelenjave. V svetu so znane številne slane in sladke jedi, ki jih pripravljajo iz banan. V Ameriki pogosto pečejo kokoš z bananami; ali pa banane narežejo, pa-nirajo in ocvrejo (panirajo jih s pomočjo sladkih dodatkov, kot so biskvitne drobtine, lešniki, orehi, kokos) ter jih ponudijo kot sladico. Ali pa jih povaljajo v jajcih, solijo in ponudijo kot prilogo k mesnim jedem. V Franciji jih narežejo na koleščke, takoj poškropijo z limoninim sokom in češnjevcem ter okrasijo s sladko smetano. Tako pripravljene lahko prelijemo s tekočo sladko smetano, po vrhu potresemo z na lističe narezanimi mandlji in v pečici zapečemo. Ta bananina sladica bo primerna za zimske dni. Banane lahko pečemo tudi v ponvi na maslu, prilijemo lahko konjak in jih flabiramo. V Mehiki poznajo bananino juho, pečejo jih v testu ali pripravijo iz njih pikanten kolač. Banane se ujemajo s slanino, čebulo, likerjem, rumom, jogurtom, z rdečo papriko in čilijem, ingverjem, kislo in sladko smetano, cimetom, mandlji, rozinama in drugimi dodatki. Še večji poznavalci jedi iz banan so v krajih, kjer so banane ene glavnih kultur. Tam sadeže veliko bolj uporabljajo kot zelenjavo, jih sušijo in zmeljejo v moko, iz njih pripravljajo tevil-ne pijače in jih prav tako kot mi uživajo tudi surove. Pri nas jih še vedno najpogosteje uporabljamo za pripravo sladkih jedi, kot so kreme, torte, JOGURTOVO PECIVO Z BANANAMI 2 navadna ali sadna jogurta, 4 cela jajca, 2 jogurtova kozarca olja, 2 kozarca sladkorja, 4 kozarci gladke moke, 1,5 pecilnega pra{ka, 1 vani-ljin sladkor, malo ruma, 2-3 banane. Cela jajca, sladkor, olje in jogurt stepamo tako dolgo, da nastane penasta masa. Nato dodamo moko, pecilni pra{ek in vaniljin sladkor ter dobro preme{amo. Na koncu dodamo na kocke ali kolobarje narezane banane. Peka~ dobro namažemo, potrese-mo z moko in vanj vsipamo pripravljeno testo. Pečemo pri 200 °C, 50 do 60 minut. Preden ponudimo potresemo s sladkorjem v prahu. Avtorica: Kati Bratuša bananine rezine, sadne kupe in podobne jedi. Lahko pa pripravimo tudi bananino pito. Bananino pito pripravimo tako, da zmeljemo 36 dekagra-mov poljubnih sladkih piškotov, da dobimo fine sladke drobtine, nato jim dodamo 16 dekagramov masla in zmes temeljito premešamo z roko. Polovico mase damo v manjši pekač za pite in zamrznemo. Ko se zmes strdi, jo premažemo z jagodnim džemom in prekrijemo z drugo polovico pripravljen mase ter ponovno zamrznemo. Posebej skuhamo vanilijev puding. Ko se zgosti, odstavimo in mešamo, da se ohladi. Poding skuhamo iz 4 decilitrov mleka, da je gostejši. Nato mu dodamo na kocke narezane banane, ki smo jih s pomočjo ruma ali konjaka rahlo prepražili. Rahlo pomešamo, vsipamo na pripravljeno osnovo, poravnamo, po vrhu potresemo s sesekljanimi lešniki ali mandlji in damo v hladilnik, da se strdi. Pito ponudimo ob popoldanski kavi. ^ - konzerviranje VeC informaoi lahko dobite pri avtorjih: tel.: 02/758-41-51 ali E-maiu nada.pignar@guest.arnes.si -».TT.»^ A Naročam_izvod(ov) knjige NAROCILNICA sodobne domače JEDJ; cena izvoda 3.890 SIT + poStnina. Ime, priimek:. Naslov:_ Kraj/poštna št.:. Tel. št.:_ Datum:_ Podpis: Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljite na naslov: Radio-TEDNIK, Raičeva 6, p.p. 95,2250 Ptuj. Knjigo lahko kupite tudi v tajništvu RADIO-TEDNIKA (brez poštnine). PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Zima v narava v p/ebujanju Izteka se še en zimski bolj mračen mesec prosinec, ki za slovo zapušča že za krepko uro daljši dan od najkraj{ega o božiču. Z dalj{imi dnevi dobiva sonce moč, zima prične popuščati, narava pa se prebujati. Odjuga in južni vetrovi že prinašajo vonj po bližajoči se pomladi in vabijo vrtnarja, da v lepih sončnih dneh prične rez drevja, v neugodnih za delo na prostem pa nadaljuje priprave in pravočasno oskrbo z vsem za vrt: semeni, gnojili in pripravki za varstvo rastlin, nabavo in popravili vrtnega orodja, strojev in priprav, da ne bo zadreg, ko jih bomo potrebovali. V SADNEM VRTU v februarju že pričnemo rez tistih vrst sadnega drevja, ki morajo biti obrezane še v času zimskega mirovanja. Zima v tem času prične popu{čati, vse pogostej{e so odjuge, les pa v času rezi ne sme zmrzovati. Rez in pomlajevanje pričnemo pri starejšem sadnem drevju, ki je na vremenske razmere v tem času že prilagojeno in utrjeno, tik pred brste-njem in začetkom vegetacije pa opravimo rez in oblikovanje drevesnih krošenj pri mladem sadnem drevju. Pri odločitvi za čas rezi moramo upoštevati še obdobje, ko se po rastlini prično pretekati rastlinski sokovi: z zgodnjo rezjo drevo vzpodbujamo k rasti, s pozno pa zaviramo, ker smo jo oslabili za hranila, zavržena z rezjo. Jablane in hruške obrezujemo vse obdobje zimskega počitka - od odpadanja listja do brstenja. Mlade češnje in višnje obrezujemo spomladi tik pred brstenjem, starejša pa med obiranjem plodov ali takoj po končanem obiranju. Breskve, nektarine in marelice režemo spomladi, ko prič-no brsteti, ali med cvetenjem in poleti po končanem obiranju plodov. Slive in češplje režemo v času zimskega počitka in v vegetaciji. Lesko ob-režemo pozimi, ko pojenja močnejši mraz, pred cvetenjem. Orehe je potrebno obrezati dva meseca pred začetkom vegetacije in poleti avgusta, ko se na nastalih ranah najmanj solzi. Vinsko trto, vzgojeno na brajdah, režemo sorazmerno zelo zgodaj, ko preneha najhujši mraz, preden nastane možnost solzenja. V OKRASNEM VRTU pričnemo rez okrasnih drevnin in grmovnic podobno kot pri sadnem drevju, le da smo pozornejši na tiste vrste, ki so na prezgodnjo ali prepozno rez posebno občutljive. Režemo jih v obdobju, ko se pozne zimske vremenske razmere ustalijo vsaj za kakih deset dni na temperaturo nad zmrziščem, da ni vetrovno in ne presuho, da drevo zavarujemo pred izhlapevanjem na večjih ranah. Okrasnim grmovnicam in drevninam odrežemo poškodovane, polomljene, suhe in bolne veje, vzgojno rez, ki se nanaša na oblikovanje, redčenje in pomlajevanje, pa nadaljujemo le pri okrasnih drevninah, ki zacveto pozneje poleti in v zgodnji jeseni, spomladi cvetočim pa vzgojno rez opravimo šele po cvetenju. Okrasne drevnine režemo in oblikujemo za razliko od sadnega drevja glede na njihove botanične in žlahtniteljske lastnosti in zahteve, gostoto vej, velikost in količino cvetja, barvo listja in podobno, medtem ko iz sadnega drevesa pridelamo kakovostnejši in bolje obarvan plod, če je krošnja redka, prostorna in osvetljena, da do vsakega ploda prodre sončni žarek. Tudi za rez in vzgojo okrasnih drev-nin velja upoštevati naravno lastnost življenja in rasti rastline, da navpične veje praviloma rastejo v višino oziroma dolžino, ker se po njih pretakajo rastlinski sokovi neovirano, poševne in vodoravne veje pa slabo rastejo in obilno cvetijo, rodijo plodove in semena, ker je po njih pretok rastlinskih sokov počasnejši in se kopiči za tvorbo cvetnih brstov. V ZELENJAVNEM VRTU iztekajoči se januar glede na zimske vremenske razmere, kot so bile nekaj zadnjih let, lahko zopet pričakujemo kot neugodnega za uspevanje vrtnin. Vrtna zemlja se še ni dovolj napila sne-žnice; nasprotno, suho, hladno in vetrovno vreme v decembru in januarju jo je izsušilo. Slabo je premrznila, iz česar lahko sklepamo, da bodo ugodno prezimili škodljivci in rastlinske bolezni vrtnin. Tanka in le nekajdnevna snežna odeja pa tudi vrtnemu rastlinju ni dovolj koristila. Pod njo bi se v vrtni zemlji zadržala talna toplota, vlaga ne bi mogla izhlapevati, ob tajanju snega pa bi se napojila s snežnico. Zime še ni konec in vremensko se lahko še mnogokaj spremeni. Čeprav vrtnar na naravne vremenske pojave nima vpliva, lahko že z majhnimi ukrepi deluje, da ohrani, kar je ohraniti mogoče. Talno vlago in toploto je na gredicah mogoče zadržati pred izhlapevanjem in ohlajevanjem z zastirko - dobro preperelo kom-postovko, listjem, šoto in večplastnimi vlaknastimi folijami. Plitvo snežno odejo na gredicah okrepimo, če sneg s poti in tistega, ki je zdrsnil s streh, nanje namečemo. Sneg, ki ga zmečemo na gredice, naj ne bo steptan in ne v kupih, temveč zdrobljen v grudice enakomerno razporejen. Takšna snežna zastirka počasneje kopni, s čimer se zemlja bolje napoji s snežni-co. Sicer pa je vsakršna setev ali sajenje vrtnin na prostem, ko je zemlja še hladna in v stanju zimskega mirovanja, še prezgodnja in nekoristna. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 31. januarja ter 8. in 9. februarja, zaradi korenike od 1. do 3. februarja, zaradi cveta 4. in 5. februarja ter zaradi lista od 5. do 7. februarja. Miran Glušič, ing. agr. AVTOMOBILIZEM >00 o < JÇ ÍE Î IX 'i: NOVICE Hrvaška prenehala uvažati Revozove clie Na hrvaškem avtomobilskem trgu smo v teh dneh priča novemu problemu v avtomobilski industriji, v katerega je vpletena tudi Slovenija. Hrvaška vlada je namreč sprejela odlok o prenehanju uvažanja Renaultovih cliev iz novomeške tovarne Revoz. Do tega odloka in nadaljnjega nesporazuma med obema stranema je prišlo zaradi nepojasnjenega porekla clia. Slednji, ki se izdeluje v Sloveniji, je sestavljen iz 70 odstotkov delov, ki prihajajo iz EU, ker pa imajo naši južni sosedi z EU sklenjen sporazum o svobodni trgovini, ta ne šteje clia za evropski proizvod. S tem dogovorom so Hrvati dosegli tudi, da so evropski proizvodi, uvoženi na njihov trg, neobdavčeni; mednje bi spadal tudi Renault clio. Clio, ki se proizvaja v novomeški tovarni, pa tudi ni slovenskega porekla, o čemer govori dvostranski sporazum med Slovenijo in Hrvaško. Ta navaja, da so slovenski proizvodi tisti, ki imajo 60 in več odstotkov slovenskih sestavnih delov, v primeru pa, da imajo manj kot navedeno število odstotkov, pa se štejejo za proizvode brez porekla. V novomeški tovarni zatrjujejo, da izgube s tem dejanjem ne bodo utrpeli, saj bodo svoj izvoz preusmerili v katero iz- med drugih držav. Bodo pa se s tem nesporazumom nekoliko povečali logistični stro{ki tako slovenskega Revoza kot francoskega Renaulta. Peugeot 307 tudi Slovenski avto leta Na izboru za slovenski avto leta, ki ga pripravlja osem medijev in {est avtomobilističnih uredni{tev, je po pričakovanjih zmagal Peugeot 307. Peugeotov večji levček je vodil že po rednem delu, med petimi finalisti pa je s 35 točkami prepričljivo zmagal. Na drugem mestu mu sledita Audi A4 in Renault laguna II, četrto in peto mesto pa sta zasedla Ford mondeo in Alfa 147. Točkovanje: 1. Peugeot 307 - 35 točk 2. Audi A4 - 25 točk 2. Renault laguna II - 25 točk 4. Ford mondeo - 16 točk 5. Alfa 147 - 11 točk Nasveti pred zimskimi počitnicami v tujini Za vse, ki se med zimskimi počitnicami podajajo na smučarski dopust ali zgolj oddih v sosednje države, smo sestavili spisek najnujnejših informacij, ki jih je za brezskrbno potovanje priporočljivo vedeti. Pri cestninah in tunelninah smo posebej izpostavili alpske države, informacije za druge pa lahko dobite na telefonski številki 01/530 53 00 in (031) 64 64 64 ali na internetu pod naslovom www.amzs.si. Peugeot 307 — dobitnik laskavega naziva AVTOPRALNICA & BAR "Ptoa LAGUNA Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211 Okvirne cene goriva v Evropi v € Oznaka Država Valuta Neosvinčen 95 Neosvinčen 98 Diesel A Avstrija EUR 0,82 0,90 0,73 B Belgija EUR 0,93 0,99 0,73 CZ Češka CSK 28,70 29,20 24,60 DK Danska DKK 7,87 8,01 6,56 FIN Finska EUR 1,04 1,06 0,80 F Francija EUR 0,95 0,98 0,74 G Grčija EUR 0,71 0,78 0,65 HR Hrvaška HRK 6,06 6,39 5,22 I Italija EUR 1,00 ni podatka 0,84 L Luxemburg EUR 0,74 0,79 0,60 H Madžarska HUF 199,50 208,50 193,00 D Nemčija EUR 0,94 0,98 0,77 NL Nizozemska EUR 1,10 1,15 0,77 N Norveška NOK 8,77 9,08 8,29 P Portugalska EUR 0,86 0,90 0,65 SLO Slovenija SIT 168,20 176,60 144,30 E Španija EUR 0,77 0,84 0,68 S Švedska SEK 8,82 9,12 8,33 CH Švica CHF 1,27 1,33 1,34 GB Velika Britanija GBP 0,699 ni podatka 0,764 Cestnine in tunelnine v alpskih državah v evrih (€): ITAIHA (www.aii.it) Cestnine: Avtocestni odseki: 1. razred 2. razred 3. razred Trst - Udine 2,50 2,60 3,20 Trst - Udine - Trbiž 7,40 7,60 9,20 Trst - Portogruaro 3,60 3,70 4,50 Trst - Benetke 5,40 5,50 6,70 Trst - Benetke - Verona 10,60 10,80 13,20 Trst - Benetke - Gardaland 11,50 11,70 14,40 Trst - Verona - Milano 17,90 18,30 22,40 Trst - Milano - Torino - meja Francija 32,30 34,10 44,70 Trst - Milano - Aosta 27,20 27,80 34,80 Trst - Milano - Como 20,00 20,40 24,90 Trst - Verona - Bolzano 18,40 18,90 23,00 Trst - Bolzano - meja Avstrija 23,10 23,60 28,80 Trst - Verona - Genova 23,70 24,30 29,60 Trst - Genova - Ventimilia 35,90 38,40 51,30 Trst - Benetke - Bologna 12,50 12,80 15,60 Trst - Bologna - Ancona 22,30 22,90 27,90 Trst - Ancona - Bari 43,80 44,90 54,80 Trst - Bologna - Firence 17,70 18,10 22,10 Trst - Firence - Rim 30,20 30,90 37,70 1. razred: motorna kolesa nad 150 cm3, vozila z dvema osema in vi{ino nad prvo osjo do 1,3 m 2. razred: motorna vozila z dvema osema in z vi{ino nad prvo osjo, ki presega 1,3 m 3. razred: motorna vozila (z ali brez prikolice) s tremi osmi Predori: Medosna razdalja vozila: Mont — Blanc (zaprt!) Frejus enosm. povratna enosm. povratna* do 2,3 m / / 16,00 20,60 od 2,3 m do 2,63 m / / 24,30 30,30 od 2,64 m do 3,3 m / / 31,50 40,00 *velja sedem dni Veliki St. Bernard: enosm. pov.* Motorna kolesa 10,10 13,50 Vozila z 2. osema z višino nad prvo osjo do 1,3 m 18,20 25,60 Vozila z 2. osema z višino nad prvo osjo nad 1,3 m 27,00 43,20 *velja en mesec Pomembne telefonske številke in naslovi: Pomoč na cesti 116 ali 800, policija 112, prva pomoč 118, gasilci 115 Veleposlani{tvo Republike Slovenije Via Leonardo Pisano 10 00197 Roma, Italy Tel: 00 39 06 80 914 310 , Fax: 00 39 06 80 81 471 Elektronska po{ta: VRI@mzz-dkp.sigov.si (g. Vojko Volk, vele- poslanik) Pristojno za: Malta, San Marino Generalni konzulat Republike Slovenije Ul./Via S. Giorgio 1 34123 Trst — Trieste, Italy Tel: 00 39 040 30 78 55, Fax: 00 39 040 30 82 66 Elektronska po{ta: KTS@mzz-dkp.sigov.si (ga. Jadranka Šturm Kocjan, generalni konzul) Novi A4 Audi PORSCHE § MARIBOR g Šentiliskac. 128 a, 2000 Maribor Í i podtTočni prodajalec: | Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S /e flUTOCOMMfflCť, ci.d. nc-MOSIL, d.«.o. PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02/46 00 122 02146 00 123, e-mail: saion.mb@ac-mobil.si M HOKTPA |;:s debis AC Leasing NOVE DIMENZIJE PROSTORA Novi s tremi vrati je že tu! AVSTRIJA (www.oamti.at) Cestnine: za vožnjo po avtocestah in hitrih cestah je potrebno imeti veljavno vinjeto, ki mora biti pravilno prilepljena (navodila najdete na hrbtni strani nalepke). V Sloveniji je vinjete možno kupiti na Kompasovih turističnih servisih MTS, na bencinskih servisih in v nekaterih poslovalnicah Pošte. Vrsta vozila Letna 2-mesečna 10-dnevna Motorna kolesa 29,00 10,90 4,30 Osebna vozila do 3,5 t 72,60 21,80 7,60 Avtodom od 3,5-7,5 t 581,30 127,10 25,40 Predori: Tunel oz. prelaz mot. kolesa os. vozila/kombi v. poč. prik. Tauern 7,00 10,00 + 2,50 Karavanke 6,50 6,50 / 9,50 (pov.) / Pyhrn 11,00 12,95 + 4,00 Arlberg 7,00 9,00 + 4,00 Brenner 7,00 7,95 + 2,50 Felbertauem 8,00 10,00 / Gerlos 4,00 7,00 / Grossglockner 17,00 26,00 / avtovlak Mallnitz-Bockstein 14,50 / 23,20 (pov.) Pomembne telefonske številke in naslovi: Pomoč na cesti 120, policija 133, prva pomoč 144, gasilci 122. Veleposlaništvo Republike Slovenije Nibelungengasse 13 A-1010 Dunaj — Wien, Austria Tel: 00 43 1 586 13 09 , Fax: 00 43 1 586 12 65 Elektronska pošta: VDU@mzz-dkp.sigov.si (g. Ivo Vajgl, veleposlanik) Generalni konzulat Republike Slovenije Radetzkystrasse 26 9020 Celovec — Klagenfurt, Austria Tel: 00 43 463 54 6 05 , Fax: 00 43 463 50 95 62 Elektronska po{ta: KCE@mzz-dkp.sigov.si (g. Jurček Žmauc, generalni konzul) FRANCIJA (www.automobileilub.org) Cestnine: Avtocestni odseki: 1. razred 2. razred 3. razred Strasbourg - Metz 9,80 14,80 20,10 Metz Reim- s 1 0,80 16,30 22,70 Reims - Paris 8,10 12,30 17,20 Paris - Strasbourg (meja Nemčija) 28,70 43,40 60,00 Paris - Metz - Freyming (Sarbrucken) 22,30 33,80 46,90 Paris - Calais 16,90 25,30 33,20 Reims - Calais 16,00 23,90 32,00 Paris - Bordeaux 42,80 65,60 88,40 Paris - Rennes 23,30 34,90 49,10 Paris - Nantes 27,70 41,80 58,40 Paris - Caen 10,90 16,20 20,50 Paris - Clermond Ferrand 28,90 39,30 62,50 Paris - Lyon 25,30 29,10 57,80 Paris - Geneve 33,60 40,50 76,00 Paris-Chamonix 38,10 48,50 86,00 Paris - Le Freney (tunel Frejus) 43,70 57,80 99,70 Paris - Menton (Ventimillia-meja Italija) 59,30 81,10 122,80 Grenoble - Le Freney (tunel Frejus) 11,90 17,80 28,80 Lyon - Grenoble 8,20 13,10 15,70 Le Freney (tunel Frejus) - Albertville 8,10 14,80 24,70 Lyon - Chamonix 16,40 23,50 36,60 Lyon - Mulhouse 22,10 25,10 50,10 Lyon - Aix en Provence 18,10 28,10 34,30 Lyon - Montpellier 18,60 28,80 35,80 Menton - Aix-en-Provence 15,90 23,90 30,70 Aix-en-Provence - Montpellier 7,50 11,40 14,30 Montpellier - meja Španija 12,50 19,40 24,90 Menton - Le Perthus (Španija) 35,90 54,70 69,90 Montpellier - Toulouse 16,20 25,00 32,20 Touoluse - Hendaye (meja Španija) 17,70 27,50 34,30 Menton (meja Italija) - Hendaye 57,30 87,80 111,50 Hendaye (meja Španija) - Paris 49,00 75,20 99,90 Le Perthus (meja Španija) - Paris 56,40 77,30 118,50 1.razred: motorna vozila z dvema osema in maks. vi{ino nad prvo osjo do 1,3 m 2.razred: motorna vozila z več kot dvema osema in maks. vi{ino nad prvo osjo do 1,3 m 3.razred: motorna vozila z dvema osema in maks. vi{ino nad prvo osjo nad 1,3 m Predora: Predor Mont Blanc Frejus Vozila z medosno razdaljo: tunel je zaprt enosmerna povratna* do 2,3m / 16,00 20,60 od 2,3m do 2,63m / 24,30 30,30 od 2,63m do 3,3m (s prikolico) / 31,50 40,00 nad 3,3m (dvoosni avtobus) / 90,90 148,30 * velja sedem dni Pomembne telefonske številke in naslovi: Pomoč na cesti 05 05 05 01, policija 17, prva pomoč 15, gasilci 1821. Veleposlani{tvo Republike Slovenije 28, rue Bois-le-Vent 75116 Paris, France Tel: 00 33 1 44 96 50 60, Fax: 00 33 1 45 24 67 05 Elektronska po{ta: VPA@mzz-dkp.sigov.si (ga. Veronika Sta- bej, začasna odpravnica poslov) Pristojno za: Alžirijo Generalni konzulat Republike Slovenije 40, Allee de la Robertsau 67000 Strasbourg, France Tel: 00 33 3 88 36 60 25, Fax: 00 33 3 88 37 14 44 ga. Milena Šmit, vr{ilka dolžnosti generalnega konzula glasbene novice Glasbene informacije so dandanes vsem dostopne na internetu in z malo spretnosti lahko pridete do njih. *** Ameriška pevka CHER je lani izdala sila povprečen album Living Proof in z njega že poznamo komad The Music's No Good Without You. Plasti~na pevka piha na du{o osamljenim v komadu (THIS IS) SONG FOR THE LONELY (***), ki ima ponovno atraktiven sodobni plesni ritem. *** Ameri{ko skupino N'SYNC sestavljajo James Lance, Joshua Chasez, Joseph Fatune, Chris Kirpaktrick in Justin Timberlake. Plesno-pojoči kvintet je do sedaj prodal že več 25 milijonov plo{č in fantje upajo, da bo novi provokativno kičasti pop single GIRLFRIEND (**) z albuma Celebrity {e dvignil prodajo. *** Britanska skupina MIS-TEEQ beleži tri uspe{nice: Why, All I Want in One Night Stand. Tri najstnice bodo kmalu spet v modi s komadom BE WITH YOU (***), ki glasbeno variira med agresivno garage godbo in spevnimi r&b vibracijami. *** Francoski studijski mojster BUSTAFUNK je k sodelovanju povabil legendarnega britanskega soul pevca Roachforda. Skupaj sta združila fantastično funk-disco-house nabijanje in žametni soul vokal v {tiklu RUN BABY RUN (****). Zadeva je zakon za DJ ter oboževalce house glasbe in v osnovi spominja na komad Turn Around, ki sta ga leta 1999 izvajala Phats & Small. Ameri{ki raper LUDACRIS je obseden z gledanjem filmov in tako je na njegovem novem albumu World of Mulf kar nekaj samogovorov z filma Coming to America (v tem filmu glavno vlogo igra Eddy Murphy). Trenutno pa je na 1. mestu ameri-{ke filmske lestvice film Black Hawk Down in na 1. mestu svetovne filmske lestvice film The Lords of the Ring - Gospodar prstanov. Vračamo se h glasbi in raperju LUDACRISU, ki "naklada" v svojem grobem hip-hop komadu ROLL OUT (***). Ameri{ko-britanska skupina O TOWN je pri{la v glasbeni svet s skladbo Liquid Dreams, medtem ko so fantje najbolj blesteli s skladbo All Or Nothing. Kvartet še vztraja na nekaterih lestvicah s skladbo We Fix Together, ki jo bo zamenjala nova LOVE SHOULD BE A CRIME (***), ki je lahkotna srednje hitra pop in soul obarvana skladba. Ameriški pevec BRIAN McKNIGHT je po zaslugi albuma Superhero nominiran kar za šest grammyjev. Vrhunski pevec je požel največ uspeha s pesmijo Back at One. Gospod McKNIGHT ponovno dokazuje svojo romantičnost v fantastični ljubezenski soul baladi STILL (*****). *** Britanska zasedba DEPECHE MODE je lani pripravila malo bolj umirjen album z naslovom Exciter in z njega že poznamo tri hite: Dream on, I Fell Loved in Free Love. Izjemen trio je pripravil novo pesem GOODNIGHT LOVERS (***), ki je umirjena ter temačna in seveda temelji na elektronskem sintisajzerskem zvoku. *** Finski band HIM je lani izdal hita Pretending in In Joy and Sorrow. Kvartet s karizmatičnim pevcem Villem Vallejem je pripravil novo darkersko rock himno HEARTACHE EVERY MOMENT (**)^ z albuma Deep Shadows and Briliant Heighlights. *** Avstralska pevka NATALIE IM-BRUGLIA je zaslovela z mega uspešnico Torn. Čudovita pevka z novo frizuro v letu 2001 ni dosegla želenega uspeha s skladbo That Day in drugim albumom White Little Lillies. NATALIE dokazuje svoj talent v skladbi WRONG IMPRESSION (****), ki je spevna zmes zelo poslušljivega rocka in popa. David Breznik STRAN ZA MLADE Mladi dopisniki ZIMSKA SOLA NA ROGLI Otroci petih razredov smo nestrpno čakali ponedeljek, ko smo se odpravili na Roglo. Poslovili smo se od star{ev in ravnateljice ter se z velikim pri~-akovanjem odpeljali. Z nami so bili {tirje u~itelji smu~anja ter u~iteljica Anica in pedagoginja Ksenija. Med vožnjo smo se pogovarjali in gledali televizor. Ko smo prispeli na Roglo, smo od{li na kosilo. Po kosilu smo se odpravili na smuči{če, kjer smo opravili preizkus znanja smučanja. Po preizkusu smo {li v hi{ico. Tam so nas razvrstili po skupinah v sobe, kjer smo se razpakirali. Potem smo od{li pit čaj in jest sadje. Vrnili smo se v sobe ter se {li igrat. Po igranju smo od{li na večerjo. Ko smo se vrnili, smo se {li umivat in ob 22. uri spat. Drugi dan smo vstali, od{li na zajtrk in nato smučat. Po smučanju smo od{li v sobe in slekli mokre kombinezone. Potem smo se ogreli in {li na večerjo. Po večerji smo izdelovali plakate in okraske. Med dnevi bivanja na Rogli smo obiskali tudi {portno dvorano in bazen. Ni manjkalo tudi nočnega sprehoda z baklami ter sprehoda do koče na Pesku. Peti dan smo imeli tekmovanje. Imela sem {tevilko 34. Ko so me poklicali, sem se pripravila na start in začela smučati. Ko sem prismučala do cilja, sem izvedela, da sem osvojila prvo mesto. Po tekmovanju smo {li na večerjo, nato pa v veliko dvorano. Tam so nam podelili pohvale in diplome za doseženo prvo, drugo in tretje mesto. Po podelitvi smo {li v disko, kjer smo plesali in se zelo zabavali. Po plesu smo se odpravili spat. V soboto smo se nazajtrkova-li, spakirali stvari in jih naložili na avtobus ter od{li smučat. Po končanem smučanju smo se s smučmi pripeljali do koče na Pesku, kjer smo imeli kosilo. Tam nas je že čakal avtobus in nas odpeljal domov. Ko smo prispeli do {ole, so nas tam že čakali star{i. Malo smo bili žalosti, ker smo že doma, a vendar veseli snidenja s star{i, ki so nas veselo pričakali. Šestdnevno bivanje na Rogli mi bo ostalo v lepem spominu, ki ga ne bom nikdar pozabila. Monika Vrabl, 5. c, OS Videm pri Ptuju KUHINJA Sem babičina kuhinja. Ker sem majhna, sem natlačena s pohi{tvom. Omarice imajo polno predalov in polic. V kotu je miza s klopjo in stoli. U{esa me bolijo ob kosilu. Šest otrok kriči na vse grlo. Ropotanje krožnikov in žlic me najbolj razjezi. Ko je velika družina sita in posoda v pomivalnem stroju, si oddahnem. Ana Reberc, 2. a, OŠ Gori{nica SKRITA LJUBEZEN Ko padla prva snežinka je z neba, je meni ko{ček sreče kanil na dno srca, saj po{ilja jo nekdo, ki ljubi me zelo! Kako naj vem kdo? Če prisluhnem srcu, pravi mi tako, da prav ti si to! Če rad me ima{ zelo, objemi me močno, da jaz začutim to. Monika Novak, 6. r. OŠ Jur{inci Se sama ne vem, kaj NAJ POČNEM Tudi tak{ni dnevi so v letu, da se mi ne da nič početi. Tak{en je bila tudi neka sobota. Zjutraj sem vstala. Nisem se preoble-kla, ampak sem {la v kuhinjo in pojedla zajtrk. Imeli smo dosti domače naloge. Do kosila sem se z bratom in sestro igrala na dvori{ču razne igre. Po kosilu pa sem za eno uro od{la h kolegici. Ko sem končno pri{la domov, mi je mami rekla, naj se grem učit. Morala sem iti v sobo in v roke vzeti knjigo. Ko sem si enkrat pogledala strani, sem {la poslu{at glasbo. Tudi tega sem se naveličala in {la sem sedet na posteljo. Nisem vedela, kaj naj počnem. Vse mi je bilo tako dolgočasno. Po dveh urah sem od{la v kuhinjo in mami mi je rekla, naj prinesem zvezek, ker me bo vpra{ala. Ko sem prinesla zvezek in mi je mami postavljala vpra{anja, nisem vedela ničesar, saj se sploh nisem učila. Potem sem {la spat. Naslednje jutro sem se zbudila vsa spočita in ni mi bilo več dolgčas. Natalija Vek, 7.a/9, OŠ Kidričevo AGbí the Party Started - PINHs. r Due Bera Sera - HERMES HOUSE ^ 5. May it Be - ENYA Wherever Whenever - BHAHIM 7. Hero - ENRIQUE IGLESIAS B. Hay Baby - ND BDUHT □var PratEGtEd - BRITNEY SPEARS Lave is in the Air - MILK & SUGAR & JOHN PAUL YGUNG Vsakť? 5o\:>eA.o m