Reg. Address: 103 Fifth Ave, North Altona, Vic. Advertising: Phone 391-4737
Published by J. Kapušin and Slov. Assoc. Melb. Printed by
Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond
Editor: J. Kapušin, Tel. 391-4737 Assist. Ed.: K. Kodrič, Tel. 317-7372.
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
Dvajset let po vojni
Ki — kot izgleda — Zemljane ni ničesar naučila
Od II. Svet. vojne je pravkar minulo 20 let, kar se je končala za nas Evropejce, nekoliko mesecev se je raztegnila le še za Azijske narode, predno je kapitulirala Japonska pod strašnim udarcem atoma v Hirošimi . . .
Danes, po dvajsetih letih končane vojne, ki se je nekako neodločno končala, ali bolje, zaradi lahkomiselnosti Anglije in Amerike, končala se je v prid svetovnega komunizma, lahko povleče-mo jasen zaključek, da je bila druga svetovna vojna le krvavi uvod v neprestano vrvenje idej in iskanja poti, po katerih naj bi hodil bodoči
človek — če bo pričakal dan pomirjenja idej in če ne bo v tem vrvenju, spremljanem s krvavimi spopadi (če ne še s hujim) podlegel v strasti medsebojnega uničenja.
Po dvajsetih letih, ko se nam je že zdelo, da nas je poslednja vojna toliko pretresla, da sploh ni mogoče, da bi kdorkoli lahko še samo pomislil na sprožitev novih krvavih spopadov, smo ponovno priča oboroženih spopadov; nad človeštvom še vedno visi taisti Demoklejev meč — strah pred jutri!
HLADNE VOJNE . . .
7.	CIPER — Narodnostni nemiri med grškim in turškim prebivalstvom otoka, rokade Grčije in Turčije ter drugih velesil.
8.	IZRAEL — Neprestana vojna napetost med Izraelci in Arabci, ki zahtevajo izraelsko zemljo zase.
9.	BERLIN — Gigantska umetna stena med Vzhodom in Zahodom. Občasne napetosti, premikanje vojaštva ali demonstracije.
10.	ZDA — Borba črncev za državljanske pravice, ki jim jih nudi Ustava, oporekajo pa jim jih vročekrvni belci na Jugu. Demonstracije in umori, mučenja . . .
11.	JUŽNA AFRIKA — Borba Afričanov proti apartheidu, borbe črncev za svoje pravice in zemljo v Rodeziji . . .
12.	FORMOZ A — Sile čang-kaj-ška ter Maoa si groze nasproti preko ozke morske ožine.
ODŠLI SO PO DIREKTIVE
Tokio, — Sun, AAP, REUTER 25 aprila. Najvišji severnovietnamski predstavniki, med njimi obrambni minister General Giap, zunanji minister N. D. Trinh so se koncem prejšnjega meseca vrnili v svojo prestolnico po nekaj dnevnem tajnem sestanku s komunističnimi centralami v Moskvi in Pekingu. Kratka notica o tozadevnem sestanku je bila šele po vrnitvi predstavnikov S. Vietnama v Hanoi priobčena v vodilnem se-vernovietnamskem listu.
United Press-International meni, da zahodni diplomatje predvidevajo, da je bil ta obisk komunističnima centralama posvečen kritičnemu položaju in tvrdovràtnosti Američanov, ki z vsakim dnem bolj bombardirajo vojaške in industrijske objekte v S. Vietnamu.
Se proizvodnja zlata ne splača ?
PRICE: 2/-YEARLY: 20/-
Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide
Oštevilčena svetovna mapa bralcem prikazuje munizma bore s hladnim ali vročim orožjem.
VOJNE . . .
1.	VIETNAM — Plamen, ki se kaj lahko raz-rase v 3-tjo svet. vojno: Vedno novi kontingenti ameriških čet, tjakaj odide tudi avstralski batalijon ter eventualno Filipinci. Američani bombardirajo S. Vietnam ter se skupaj s južnimi Vietnamci bore proti partizanom na Jugu, katerim prihaja pomoč v ljudeh in materialu iz Severa ter iz SZ in Kitajske. Kitajci groze z intervencijo, Američani z bombami, ki bodo uničile kitajski potencial.
2.	MALEZIJA — Indonezija je trdno odločena, da bo s silo uničila novo formirano državo. Indonezijce podpira svet. komunizem, medtem ko Malezijo, formirano po Britancih, podpira V. Britanija, Avstralija, ZDA. Soekarno infiltrira gveriljo v Malezijo, Malezijci in drugi pa se proti njej z orožjem bore.
goreče in tleče točke, kjer se sile svobode in ko-
3.	DOMINIKANSKA REPUBLIKA. — Komunisti si prizadevajo, da bi prevzeli iniciativo v vstaji proti generalski diktaturi, ki so jo započeli nacionalno socialni elementi, ki se zavzemajo za vrnitev ustavnega, a s pučem generalov odstavljenega, nekoliko levičarskega predsednika Boscha-.
4.	JEMEN — Arabci proti Arabcem, ščuvanje Kurdov. Za in proti fašistu Nasserju.
5.	KONGO — Plemenske bitke, podpihovane po komunistih iz Moskve in Pekinga.
6.	KAŠMIR — Obe, Indija in Pakistan, žele osvojiti to področje. Pakistanci so se zadnje čase oslonili nekoliko na Rdečo Kitajsko, odkoder jim vlivajo pogum.
... ali toga neumnost jugoslovanske centralne banke
Jugoslavanski tisk poroča, da so rudniki Trepča, Bor, Bdagojev Kamen in Lece ustavili proizvodnjo stranskega produkta, pridobivanja zlata, ki so ga prej v rudi pošiljali v topilnico in oblikovalnico Kovinotehna v Celju. Pridobivanje tega stranskega produkta je bilo ustavljeno zaradi nujnosti, ker jugoslovanska banka ni plačala za zlato toliko, kolikor so znašali stroški produkcije. To se je zgodilo v kolektivistični, socialistični Jugoslaviji, kjer — kot vemo — životari nič koliko nepomembnih podjetij in tovarn, katerim kdo ve kdo krije deficitno poslovanje. Zlato je zlato, vendar banka meni drugače: banka raje vztraja na. nerealni, dirigirani ceni zlatu, kot da bi se postavila na realna tla. Banka ignorira realno ceno zlatu in raje dopušča, da je zlato za domače potrebe pretihotapljeno preko meje in to v času, ki je — kot vemo — kritičen za devize.
Slovenci, Slovenke! SLOV. VESTNIK je vaš list, pomagajte mu.
NOVICE IZ DOMOVINE
Nova nahajališča rude v Idriji
Uprava rudnika živega srebra v Idriji je organizirala geološka raziskovanja z globinskim vrtanjem. Na ta način so pred dvema letoma našli novo nahajališče rude, ki je od sedanjega rudnika oddaljeno komaj 2.5 km, in sicer v globini 400 metrov. V zadnjem času pa so našli novo nahajališče živosrebrne rude. Ta so do sedanjega rudnika oddaljena 7 km. So pa že v globini 100 m. Prvo najdeno nahajališče rude bodo začeli kmalu izkoriščati. Da bi živosrebrno rudo lahko predelovali v sedanjem rudniku, oz. njegovih napravah bodo izkopali od sedanjega rudnika do novih ležišč podzemeljske rove. Tako bo Idrija pod seboj še bolj prevrrtana; že itak bi skoraj lahko rekli, da je pod mestom vse v rovih.
Nova nahajališča so za Idrijo vsepodubna, kajti vse prej se je predvidevalo, da bo Idriji v nekaj desetletjih zmanjkalo živosrebrne rude. Idrijski rudnik je eden izmed največjih tovrstnih rudnikov v Evropi, seveda še vedno pa mu je potrebno spopolnjevanje v mehanizaciji, ki po-dražuje proizvodnjo. Omembe vredno je tudi, da je v neposredni bližini Idrije tudi nahajališče dragocene urasove rude, ki je pa seve pod vojaško kontrolo in o tem ni nikakršnih podatkov.
O teološki fakulteti v Ljubljani
V prvi letnik teološke fakultete v Ljubljani se je vpisalo v šolskem letu 1964-65 50 bogo-slovcev. Od tega števila jih je 22 iz ljubljanske nadškofije, 12 pa iz Mariborske škofije. Redovniki v Sloveniji: Frančiškani, minoriti, kapucini, selezjanci in lazaristi pa imajo svoje bogoslovce v svojih učnih zavodih, od katerih jih je največ v Zagrebu.
PRALNI STROJI NAJBOLJ ISKANI APARATI V DOMOVINI
Nekako pred pred dvemi leti se je tisk v domovini na veliko razpisal o tem, kako bo mariborska tovarna v nekakšni koprodukciji z inozemskimi firmami pričeli izdelovati pralne stroje za gospodinjske potrebe. S tem pa ni bilo nič, ker ni deviz. Krivci so seveda Amerikanci in njihove zavore na dolarsko pomoč Jugoslaviji.
Tako je prišlo do tega, da domače tovarne ne proizvajajo pralnih strojev, Slovenijo pa je zajela mrzlica po nakupovanju pralnih strojev, kar je menda ideal že vsake gospodinje. Domačih strojev ni, torej so inozemski, vendar ne uradno uvoženi, marveč posredovani največ iz Italije po prekupčevalcih ki jim navijajo cene, poleg tega pa še neusmiljena carina; tako da je pralni stroj tako nabavljen več ko dvakrat dražji, kot je originalna cena v Italiji, čeprav se cena za srednje veliki stroj (avtomatski) suče okrog 300 tisoč dinarjev, gre vendar dobro v promet. Ta. cena praktično pomeni, da delavec ne sme ne jesti ne piti, delati zgolj za stroj celo leto, predno je plačan.
Zelo malo ...
Zelo malo je potrebno za odpreti hranilno knjižico za vsakega člana Vaše družine pri E. S. & A. Bank.
Regularno varčevanje je zagotovljena in najboljša pot za pridobitev stvari, ki jih želite zase in za svojo družino.
Ustavi se še danes pri najbližji E. S. & A. banki in videl boš kako enostavno je odpreti hranilni konto.
E. S. & A. SAVINGS BANK LTD.
Prihrani danes za jutri . . . seveda pri banki E. S. & A.
Avstralski batalijon za S. Vietnam
Koncem aprila je Menziesova vlada napovedala svojo odločitev, da poleg že dosedanjih "svetovalcev" v J. Vietnamu odpošlje tjakaj še 800 mož (batalijon) regularne vojske, ki se bo tamkaj borila proti gverilji, pod skupnim poveljstvom Američanov in J. Vietnamcev.
Odločitev, da Avstralija vojaško intervenira v J. Vietnamu, so različni krogi različno sprejeli in omembe vredno je, da je opozicija Menzie-sove vlade po svojem voditelju, Mr. Callwely, ostro nastopila proti tej odločitvi, čeprav v principu tolerira moralno solidarnostno naslonitev k ameriški strategiji v Aziji.
čemu se je Menziesova vlada odločila za vojaško intervencijo v Vietnamu? Odgovor je kaj lahek: Solidarnostni odhod avstralskega bataljona v Vietnam je cena, katero mora Avstralija plačati ZDA za garancijo, da jih bo le-ta branila pred prodiranjem Kitajske v Aziji in pred ambicijami Indonezije v Jugo-vzhodni Aziji.
Je vojaška intervencija Avstralije v Vietnamu moralno upravičena, gledano z očmi vseh azijskih narodov, se pravi sosedov Avstralije? Lahko Menziesova vlada to akcija opraviči? Doslej je to vprašanje še zelo zelo nejasno.
če bi primerjali odhod avstralskih vojakov v Vietnam s tistim v korejski vojni, moramo ugotoviti, da so se takrat Avstralci borili pod zastavo OZN.
če avstralske enote operirajo proti Soekarno-vim diverzantom v Maleziji, ugotavljamo, da branijo svobodo naroda, člana Commonwealtha, ki ga hoče močnejša soseda podjarmiti.
če pa Avstralci solidarnostno z Američani intervenirajo v Vietnamu, pomeni, da so stopili na megleno področje, ker so pač Osvojili ameriško "azijsko strategijo" v celoti, katera povezuje položaj v Vietnamu s tistim v Maleziji in drugod. Toda tu ostaja dejstvo, da vojna v Vietnamu ni taisto kot je bila korejska vojna, odkrita agresija s Severa. Vojna v Vietnamu je nekakšna primes agresije s Severa, svetovne komunistične zarote, ter državljanske vojne, katera se nadaljuje vse od takrat, ko je počila prva puška domačinov proti francoskim kolonizatori em. V tej borbi domačinov so bile različne etape, zastoji in prodori, bil je Bien Fu, bila je cepitev Vietnama v Sever in Jug, v poslednjem času pa je zaradi mahedravosti južnovietnamskih režimov, verskih in generalskih spetaklov nastal položaj, da je svetovni komunizem našel ugodna tla, da i e deželo postavil na križišče prestižov, križišče interesov in demonstracije moči svetovnih sil.
Oba komunizma, iz Moskve in Pekinga, hočeta prodirati. S podpihovanjem revolucij v Aziji naklepata kovati kapital; pri tem se jima gre za pridobivanje duš, čigav komunizem je pravil-nejši.
Potem je tu še tretja velesila, Amerika, ki se je od Kennedyevega predsedništva dalje trdno odločila, da pod noben ceno ne bo dopustila, da bi komunizem pohrustal deželo za deželo. Za dosego tega cilja pa je ubrala pot demonstriranja vojaške sile, ki v danem času ni nič kaj primerna. Bolje bi bilo, če bi taista Amerika stvari segla globlje ter še sama v imenu svobodnega sveta poiskala formulo, ki bi bila atraktivna za široke ljudske množice, ki zadnja desetletja teže k afirmaciji.	kk
Kam z uranom?
Naslov, ki ga še predj nekaj leti ne bi mogel razumeti nihče. Saj je komaj dvajset let tega, ko so skoraj vse države mrzlično preiskovale svoje ozemlje v upanju da bodo kje le našle uranovo rudo, ki je nenadoma postala skoraj dragocenejša od zlata. Toda tudi üranska mrzlica je sedaj minila in Kanada, na primer, ki ima največje zaloge — 145.000 ton — mora nenadoma, zapirati svoje uranove rudnike in odpuščati delavce. Zadeva je preprosta: svet pridobiva več urana, kot ga potrebuje. Toda hkrati z brezposelnostjo v rudnikih cene delnic istih rudnikov rastejo. Kaj se dogaja?
Združene države Amerike so se med tekmo v jedrskem oboroževanju izdatno oskrbovale s surovino v Kanadi. Redukcija ameriškega jedrskega programa leta 1960 pa je imela za posledico hud padec nakupa. In Kanada je morala začeti zapirati svoje rudnike. Toda nekako hkrati so v Franciji pa tudi v drugih zahodnoevropskih državah, ki nimajo večjih zalog urana, izračunali, da jim bo kmalu, se pravi tam v sedemdesetih letih, ko bodo izdatneje začeli izrabljati jedrsko energijo v gospodarstvu, zmanjkalo urana. Tako Francija računa, da bo že leta 1985 potrebovala na leto od 6.000 do 8.000 ton urana, vse njene zaloge pa cenijo na kakih 25.000 ton. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v drugih državah. In tako je sedaj nastal paradoksen položaj, da pravzaprav nihče ne potrebuje kake večje količine urana iz uvoza, da pa se hkrati vsi trudijo zagotoviti si z dolgoročnimi dobavnimi pogodbami uran, ki ga bodo potrebovali v prihodnosti.
PAPEŽ PAVEL : "Tisk mora biti svoboden"
V	svojem nagovoru je koncem prejšnjega meseca papež Pavel naglasil, da "tisk mora biti svoboden, ne zgolj mrtva črka na papiru, ki se jo lahko kroji po okusu tega ali onega." Vse to je papež naglasil na kongresu novinarjev v Rimu, kjer je bil sprejet v posebno avdienco.
Papež se je nadalje izjavil, da se na žalost vse češče dogaja, da. so že osnovne informacije degradirane v propagandne namene z namenom, da se čitalci zavajajo. Dogaja se tudi, da se tendenciozno stvari opisuje ter da se bralce načrtno privzgaja, da se grupirajo v skupine z namenom, da bodo sovražno razpoložene do druge miselne skupine državljanov ali do drugega sistema v drugih državah.
V	svojem nagovoru za mir je papež Pavel s strahom povdaril, da se boji da bi dogodki v Vietnamu popolnoma zdrknili iz vajeti odgovornih, kar lahko pripelje do 3. svet. vojne, ki bi bila strahovita, vseuničujoča.

LICENCE
MOTOR SCHOOL
W. Mahler, bivši učitelj vožnje iz Koelna. VOZNIŠKO DOVOLJENJE (licence)
dobite v najkrajšem času. Šola je dovoljena od oblasti. Lahko dobite tudi TAXI dovoljenje ali dovoljenje, da ste lahko učitelj vožnje. Govorimo jugoslovanske jezike! Al nnrn
Kličite kdarkoli telefonsko Z4"ZZDiJ
1
ZA BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM VSEH ALKOHOLNIH PIJAČ KAMORKOLI
F. & E. G. DE MARCHIS
137-139 Gertrude St., FITZROY, Vic. — Tel. 41-3608 AVSTRALSKI AGENTJE "SLOVENIJA VINO" IZ LJUBLJANE.
Stock — hruškovec — maraskino — slivovica — žganje — prokupac — črni gusar — merlo t — refoško — beli burgundec — šipon itd., so specialitete, ki Vam jih
nudimo po najnižjih cenah na kontinentu. Za bankete, gostije in podobno naročite pri nas. Vse kar Vam ostane, vzamemo nazaj in Vam obračunamo pri Vašem računu.
PRI NAS NABAVLJA PIJAČE SLOVENSKO DRUŠTVO. Obiščite nas.!
ŠPIJONBRALI SO ZA NAMI
Afriški študentje pripovedujejo o diskriminaciji med študijem v SZ
DROBNE VESTI
Kopenhagen: Danske oblasti so proglasile "za nezaželjeno osebo" in kot takega izgnali iz dežele, čehoslovaškega diplomata, Josipa Len-skega, prvega sekretarja ambasade. Diplomata so namreč zalotili pri vohunskem delu, ko je zbiral informacije o zavezniškem ministrstvu za obrambo.
Tokio: V znak protesta proti ameriškem bombardiranju S. Vietnama in borbe proti južno-vietnamskim gveriljcem, je pred ameriško ambasado v Tokiu divje demonstriralo kakih 25 tisoč tokijskih študentov. Znano je, da so vsi študentje levičarsko usmerjeni, mnogi med njimi pa tudi člani KP. Potem, ko so študentje razbili nekaj šip na embasadi, je nastopilo kakih 4 tisoč policistov, ki so demonstrante razagnali. Očividci sodijo, da so bile te demonstracije ene od najhujših po demonstracijah v letu 1960, ko so taisti levičarsko usmerjeni demonstrant j e preprečili Eisenhower j ev obisk Japonski.
Otava: Kanadski minister za finance, Mr. Walter Gorton, je koncem preješnjega meseca napovedal, da bo Kanada znižala za 10 posto davek na dohodek. V svojem govoru je finančni minister, ko je podajal državni proračun za poslovno dobo, še povedal, da ostajajo takse na promet, takse podjetij ter posebne takse na starostne varnostne fonde nespremenjene.
Praga: čehoslovaška je postavila v promet na Donavi moderno rečno ladjo, katera bo vozila naj liniji Bratislava, Budampešta, Beograd. Ladija je na Disel pogon ter je raketnega tipa in vozi 45 milj na uro.
Pariz: Uspela kupčija francoskih izdelovalcev plošč? Posneli so tri plošče kitajskih pionirjev na slavo Mao Ce Tungu in jih sedaj uspešno prodajajo kot plesne skladbe: važen je ritem in denar.
Roterdam: Nizozemski delavci v pristanišču so zaslišali z zasidrane zahodnoneške ladij e nekam znano pesem. Hitro so se spomnili, da se gre za nacistično himno. Na žvižgajoče ugovore je prišlo z ladje nekaj "Heil Hitlerjev". Delavci so stavkali, dokler ni kapitan odpustil krivca: da vsi sledili temu zgledu.
London: Da bi pobila glasove, kako je njen mož hladen in brez srca, je žena britanskega prvega ministra Willsona povedala novinarjem, da je nedavno, ko si je domača mačka polomila nogo, njen mož prebedel ob živali vso noč: dokaz za Angleže.
Rio De Janeiro: Karneval je zahteval 24
človeških žrtev: 20 ljudi je umrlo zaradi srčnih kapi, zastrupitev, prometnih nesreč, štirje Brazilci pa so izgubili življenje v dvobojih zaradi izvoljenk — vse prej kot šala.
Bonn: Kaj je Bundestag? Zahodnonemški parlament, seveda. Toda od dve Zahodnih Nemcev ne ve. Eden od treh pa ga zamenjuje za vlado. Tako je ugotovila najnovejša anketa: značilo za Nemce.
Prejšnji mesec se je v Kenijo vrnilo 29 afriških študentov, ki so bili na študiju v SZ, a so se nepričakovano vrnili v svoje dežele.
V pogovoru z novinarji so vračajoči študentje podajali izjave, nanašajoče se na rasno diskriminacijo, indokritinacijo ter špijonažo, čemur so bili podvrženi ves čas med študijem v SZ.
Vračajoči se študentje so odšli v SZ pred 6-mi meseci na šest-letni študij na kaspijško univerzo v Baku. Toda — izjavljajo študentje-to pravzaprav ni univerza, marveč taborišče za komunistično indoktrinacijo ter propagando. Pravzaprav, tamkaj noben afriški študent ni zadovoljen, vendar nekateri so prisiljeni tamkaj ostati,
Veseli popotnik Tito
Ker že nekoliko časa Tito ni bil v inozemstvu, se je torej odločil za potavanje v Kairo. On potrebuje pozornost, odznotraj države in navzven. Vsekakor v Kairu se mu bo želja spolnila, kajti Nasser bo na ulice poslal svojo gardo, ki bo Titu priredila burne ovacije. V Titovem spremstvu je tudi soproga Jovanka.
To veselo popotovanje, ki seveda ni trajalo več ko toliko dni in brez kakšnih večjih političnih ciljev (razen morda, da si diktatorja stisneta roke ter pozneje napijeta na solidarnost) se je "pripetilo" koncem prejšnjega meseca, z ne
kaj prevelikim pompom pred odhodom Maršala. ★
Kenija zavrnila sovjetsko orožje
Nairobi, 29 aprila. Prezident Jomo Kenijata, star borec proti angleškemu kolonializmu, večkrat zaprt od Angležev, zaradi svoje ljubezni do domovine Kenije, je v svojem govoru tega dne zavrnil sovjetsko pošiljko orožja, ki je pravkar ladijsko prispela v Kenijo. Kenijata je zavrnitev podarjenega orožja zavrnil z motivacijo, da je orožje zastarano. Opazovalci menijo, da zastarano orožje ni edini razlog za zavrnitev, pač da je podarjena pošiljka vezana na določene pogoj e-us-
tvarjanje nereda v Afriki.
★
NACIONALIZACIJA TUJE IMOVINE V INDONEZIJI
Z državnim dekretom, ki ga je bil izdal prezident Indonezije, Soekarno, koncem prejšnjega meseca, je bila podržavljena vsa tuja imovina v Indoneziji. Zanimivo je, da je ta dekret sočasno sovpadal s prihodom kitajskega prvega ministra Cu EN Laja v Indonezijo, kjer je bil toplo sprejet.
Nacionalizacija tuje imovine je s tem zajela tudi edino večje avstralsko podjetje "NASPRO", podružnico "Aspro" iz Melbourna, ki posluje v Djakarti.
ker nimajo druge poti — sovjetska štipendija. Afriški študentje v SZ so neprestano podvrženi Špijuniranju po tajnih agentih. Vsaka solidarnost afriških študentov s svojimi sobrati, če so ispostavljeni v kakršni koli obliki šikaniranja ali diskriminacije, je že v kali zatrta. Protestov proti diskriminaciji ne poznajo, — izjavljajo študentje.
Podobno zapostavljanje afriških študentov se dogaja tudi v komunistični Bolgariji, odkoder je v Afriko prispelo prav tako 15 sudanskih študentov, ki več niso mogli prestajati zapostavljanja, indoktrinacije ter špijoniranja po komunističnih tajnih agentih.
V-l so usmerjali Angleži
Prva bomba je padla ob štirih zjutraj, kmalu po sončnem vzhodu. Edino, kar so prebivalci Gra-vesenda slišali, je bilo nizko brnenje. To je umolknilo, nato pa je bilo slišati eksplozijo. Mrtvih ni bilo. Toda na severu Londona, v Bethnal Gre-enu, je podobna bomba eno uro pozneje ubila šest ljudi. To je bilo 12. junija 1944. Nemški napad na London z letalskimi bombami V-l se je pričel.
Kot piše David Irving v svoji knjigi "časopisna raca", so tedaj Churchill in njegovi svetovalci pričakovali ta zadnji poizkus Nemcev, ker je britanska obveščevalna služba in letalstvo odkrilo že poleti 1943 v Penemunde in pozneje v severni Franciji nemške iztreljevalne naprave, čeprav so od tedaj stalno bombardirali tovarne letečih bomb in pa iztreljevalna področja, so v britanskem generalnem štabu izračunali, da bi Nemci že v prvih desetih urah napada lahko kljub temu odvrgli na London 400 ton raztreliva. Njihova predvidevanja so se uresničila. V prvih dveh dneh napada je padlo na London 2000 V-l. Toda Londončani se niso vdali.
Tedaj se je britanska obveščevalna služba poslužila zvijače. S pomočjo dvojnih agentov so Nemcem posredovali vesti, da njihove leteče bombe padajo večinom izven mestnega središča. S temi obvestili so hoteli pripraviti Nemce do tega, da bi začeli streljati na krajšo razdaljo. Tako bi namreč V-l padale na redko neseljena področja južno od Londona, kjer bi bilo manj žrtev. Uspeh ni izostal. V-l niso več padale na London.
Restavracija " Z R I M E C "
v srcu Melbourna
! Caledonian Line (blizu vagala Little Bourke J
Street & Swanston Street.) J MALICE — KOSILA — OKREPČILA ipt. NIČ NAD 5/-Odprto vsak delavnik od 10. - 16. ure. I	PRIPOROČAMO!
■J Prodajate? Kupujete? "J ■	Hišo? Zemljišče? ■
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds
Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6433
VELIKI TRENUTKI ČLOVEKOVE
USTVARJALNOSTI 1964
Arhitektura
Največji most na svetu
22. novembra so v New Yorku predali prometu največji most na. svetu, dolg 4800 m. Krstili so ga Verrazano.
Arhitekt Otmar H. Amman, Švicar, naturaliziran Američan, je za dvanajststeno cesto od Brooklyna do Staten Islanda potreboval 1,270.000 ton železa (štirikratna teža Empire State Buil-dinga ali 175-kratna teža Eifflovega stolpa), čez most, 70 m nad morjem, bo letno peljalo okrog 48 miljonov avtomobilov.
25 tisoč delavcev je delalo deset let, da so zgradili ta viseči most. Newyorčani se pritožujejo, ker pri 160 milijardah dolarjev stroškov niso naredili hodnikov za pešce. Graditelji od-govarajo: "Opustili smo jih zaradi samomorilcev ..."
(Nadaljevanje iz prejšnje štev.) Arheologija
Homo habiiis je izginil
Lani je doktor Leakey, direktor muzeja v Nairobiju, oznanil najdbo fosila, starega 1,800.000 let, in povzročil v antropoloških krogih pravo zmedo.
Odkritje Neandertalca in človeka v Jave ob koncu 19. stoletja je napotilo človeštvo, da si je pripisalo starost 100 tisoč let. Identifikacija Australopiteka in zatem Pekinškega človeka leta 1527 pa je naše prednike pomaknilo še za 500 tisoč let nazaj. Homo habiiis dr. Leakeya pa je star več kot milijon let. Videti je, da res pripada vrsti "homo". Bil je majhen (1,20 m), noga je podobna naši, lobanja pa je podobna lobanji Homo sapiensa. Zobovje ima značilnosti mesojedca in rastlinojedca. Homo habiiis je že uporabljal grobo izdelano orodje iz kamna.
Vedno več je dokazov o večjem številu človeških vrst, od katerih je do danes preživela samo ena.
Transport
Premagani "Mistral"
1. oktobra, na dan otvoritve olimpijskih iger, so Japonci dobili svojo prvo medaljo proti Francozom. "Super-ekspres Hikari" je s povprečno hitrostjo 128km/h potolkel svetovni rekord za potniške vlake, ki ga je imel francoski "Mistral" (120km/h).
Uspeh japonskega vlaka je v zvezi z linijo Tokido, posebej zasnovano za "Hikari". V petih letih so zgradili 584 mostov, 66 tunelov in dvignili progo na novo raven na 88 kilometrih.
Proga po kateri se pelje četrtina vseh železniških potnikov na Japonskem, teče skozi šest najbolj naseljenih pokrajin. Prvi odsek proge, ki že obratuje, Tokio—Osaka (520 km) prečka najbolj naseljen in najbolj industrializiran del Japonske.
Vlak "Hikari" nima jedilnega vagona, pravijo, da je prehiter, in potniki ne bi imeli dovolj časa za celo kosilo.
Letalstvo
Pomična krila
"F-lll", prvi prototip letala, ki je sposobno, da vzleti in pristane kot počasno letalo, leti pa s hitrostjo 2 machov, je bil izdelan lani. Skrivnost letala "F-lll" je v premičnih krilih. Teoretično je bila, rešitev že dolgo znana. Puščičasta krila morajo biti spremenljiva, da so učinkovita v vseh fazah leta. Nemci so se s tem problemom ubadali že leta 1944. Boeing ima namen uporabiti to formulo za svoje letalo, ki bo letelo s hitrostjo 3 machov.
Nemci z ameriško pomočjo pripravljajo vojno letalo, ki bo spreminjalo obliko in zvle-talo navpično.
V Franciji je "Mirage III-G" s pomičnimi krili tudi že na risalnih deskal tovarnarja Des-saulta.
Energija
Miroljubni atom
Tretja konferenca o miroljubni uporabi atomske energije v ženevi od 31. avgusta do 9. septembra lani je bržkone bila zadnja. Prva je bila leta 1955, druga pa 1958. Lani so se Američani, Rusi, Angleži in Francozi dogovorili: Atom lahko služi za proizvodnjo elektrike po konkurenčnih cenah. Odtlej gre beseda industrij cem.
In industrij ci so se začeli prepirati. Američani namreč nudijo centrale na obogateni uran, ki jih imajo razen Rusov le oni. V teh centralah stane vsak vgrajen kilovat 120 dolarjev (90.000 din). Francozi so zase še enkrat izračunali ceno enega kilovata, češ da so Američani na marsikaj pozabili, npr. na. ceno goriva. Prišli so do cene 233 dolarjev za kilovat. Francoske centrale, ki delajo na naravni uran, so dražje, v najboljšem primeru stane vgrajeni kilovat 240 dolarjev. Vendar Francoze bolj moti dejstvo, da so njihove centralne rentabilne šele od moči 500 MW dalje.
Televizija
Satelit
Po zaslugi Syncoma III so ameriški gledalci lahko sledili olimpiadi v Tokiu. Običajno sliko zaustavi ukrivljenost zemeljske oble, zato so jo tokrat poslali naravnost v vesolje, kjer jo je Syncom II sprejel in usmeril proti pacifiški obali ZDA.
"Postavljen" v krožno tirnico je Syncom III krožil točno v ritmu zemeljskega vrtenja, torej je stal na mestu nekje nad Pacifikom. Načelo je preprosto, toda njegovo uresničenje je bila težka naloga tudi za sodobno balistiko.
Ohrabrena s tem uspehom»bo mednarodna družba COMSAD aprila letos lansirala satelit "Early Bird", ki bo vzpostavil 240 dodatnih telefonskih zvez med Evropo in Ameriko.
SLOVENCI V GEELONGU IN OKOLICI KUPUJTE PRI
GERALD W. TATE
78 Ryrie Street, Geelong
•	Vseh vrst igračke	• Vseh vrst Cyclops igračke
•	Velika izbira lutk
•	Vozički za otroke
• Kolesa Gerald Tate in Malvern Star izdelave.
•	Vsakovrstne igračke za otroke vsake starosti
•	Vozički za otroke
Astronomija
Vse bliže iskrcanju
Nikoli ni bila Luna še tako blizu kot 3. julija ob 14 uri 25 min, 47 sek in 5 desetink. Ranger VII je oddal svojo zadnjo sliko, preden se je raztreščil v "Morju oblakov" — na mestu, ki so ga predvideli ameriški tehniki.
Med štirinajstimi minutami padanja je Ranger VII lahko poslal 4316 fotografij, posnetih s šestimi kamerami. Zadnje slike so pokazale kraterje s premerom nekaj metrov, na zadnjem oddanem posnetku pa so bile luknje z manj kot meter premera. Toda slike z Ranger-j aniso dovolj, da bi končali prepir o morebitni odeji prahu na Luni. Potrjujejo pa, da so tla na Luni prekopana od meteoritov vseh velikosti. Množnosti, da se človek izkrca na Luni, so določene nekako za leto 1975.
Medicina
Serija cepljenj
V kirurgiji je bilo lani leto "premier". Dr. Sturze z univerze Colorado je trikrat presajal jetra pri ljudeh. Webb in Hardy iz Centra za raziskavo cepljenj v Jacksonu (Mississippi) sta šimpanzu vcepila tuj esrce. Presadila sta več ledvic in ena pljuča šimpanza.
Japonec Koruhiako Atsumi je psu vcepil plastično srce in pljuča. V ZDA so skušali vcepiti plastično srce nekemu 42-letnemu pacientu. Vsi pokusi so se na koncu kljub vsemu izkazali neuspešni. Vcepljeni organi so delovali le nekaj časa. V svetu je danes kakih tristo ljudi s tujimi ledvicami. Napredek, ki so ga dosegli, da telo prenaša tuje dele, je ž etako velik, da zdravniki sodijo, da era "kirurgije nadomeščanja" ni več daleč.
(Po "Expressu")
URADNE URE SLOV. VESTNIKA
Cenjene naročnike in sodelovalce Slov. vestnika obveščamo, da so uradne ure Slovenskega vestnika kakor sledi:
Vsako sredo od 7. h do 9. zvečer pri g. J. Kapu-
šinu — 103 Fifth Ave, North Altona, Vsaki petek od 7. h do 9. h zvečer pri g. K. Ko-driču — 6 Brown St., Avondale Heights.
xxxxxxxxxxxxx xxxxxrxxxxxxxxxxxxxxx xx FOTO STUDIO NSKOLBTCH

wr t
I

108 Gertrude St., Fitzroy, Vic. Tel. 41-5978
znan slikar med Slovenci, se priporoča za kvalitetno
♦	slikanje otrok ♦ povečanje kopije
♦	izleti	♦ družinski albumi POSOJAM POROČNE OBLEKE
ZA SLIKANJE PO MINIMALNI CENI!
t T T X T T TrmHTTTTHYITtlYIITTTTTTTTT
mlado brstje
OTROK IN LASTOVKA
Otrok je vprašal lastovko:
"Lastoviška, zakaj se vračaš vedno v staro gnezdo? Zakaj si ne poiščeš drugega, lepšega?"
Lastovka je odgovorila:
"Zakaj pa hodiš ti zmeraj v isto hišo, ko so druge lepše?"
"Zato, ker sem tu doma. Tu sem se rodil, tu so vsi moji: očka, mamica ,sestre in bratje. V tej hiši poznam vse kotičke. Ti kotički so kakor živi. Vsak mi kaj pove. Povedo mi, kje sem prvikrat padel na nos, kje mi je dedek pripovedal pravljice, kako me je mati učila hoditi. V drugi hiši bi se dolgočasil in tuja bi mi bila."
"No vidiš! To gnezdo je pa moj dom. Tudi meni marsikaj pove. Pove mi, kako čudno se mi je zdelo vse, ko sem prvikrat odprla oči, pove mi, kako so mi starši prinašali hrano in kako je bilo tistega dne, ko sem prvikrat zletela iz gnezda."
Polžek nima nogie
Polžek, kje imaš roge, polžek, kje imaš noge? Polžek kima, nogic nima,
kar brez nogic popotuje, coklic nič ne potrebuje, potrebuje pa rožičke, da oplaši otročičke, ki po gozdu rajajo, polžku pa nagajajo.
Žitni biljki
Pobahala se je žitna bilka sosedi: "Jaz nosim glavo bolj pokonci kakor ti!"
"To ni nič čudnega!" odgovori soseda bilka. "Tvoja glava je prazna, brez zrna."
Pri telefonu
"Halo, tu je zdra,vnik Zdravič. Kdo me kliče?"
"Tu je Bojanova mama. Pomagajte mi! Sinček edinček mi je ušel na delo. Zdaj koplje z rovačo Ves je moker od potu. Prehladil se bo! Pljučnico si bo nakopal! Ljubi doktor, kaj naj storim?"
"Nič! Kar ga tam pustite, saj so trije.zdravniki zraven."
"Trije?"
"Trije! Prvi je sonce, drugi zrak, tretji pa dobra volja in veselje do dela."
Učite otroka razESkovati lepo od grdega
Otroci so za oblikovanje izredno hvaležne stvarce. Vsak pojav in občutek, ki ga dobe, se neizbrisno vtisne v njiovo duševnost in pozneje na različne načine vpliva pri formiranju njihove osebnosti. Zaradi tega se splača biti pozoren od semen, ki padejo na rodovitno tlo otroške duševnosti. Sadovi bodo v veliki meri odvisni od kvalitete semen, ki so jih otroku zase j ali starši.
Estetska vzgoja, na primer, se lahko začne že zelo zgodaj, pri čemer ni niti najmanj potrebno, da starši zavzamejo profesorsko stališče ali govore zviška z odra. Ta vzgoja lahko postane za, otroka in za starše prijetna pustolovščina. Nekateri otroci imajo velik umetniški smisel in prirojen čut za lepo, drugi pa so manj nadarjeni in jih zanimajo druge stvari.
Obojim grdega, kar je prvi korak k ločitvi resnice od laži in dobrega od slabega.
Otroke 5—9 let lahko vedno opozarjamo — zlasti na počitnicah in sploh v naravi — na različne oblike, barve, predmete, stavbe. Starši lahko to store brez vsakršnega truda, tako rekoč v zabavo. Mimo tega taka vzgoja ne bo razvijala samo otrokovega okusa, in ustvarila prvine estetske zavesti, ampak bo tudi zelo koristno dopolnilo k šoli.
Kaj moramo torej konkretno storiti, da vzbudimo čut za lepo pri otroku? Gre za to, da mu na primer razložimo, zakaj je kak most lep, zakaj drevo, zakaj so nekatere hiše lepše od drugih, treba ga je opozoriti na barve, materiale. Tako lahko preidemo tudi na razne zgodovinske zanimivosti in včasih na bajke.
Otroka lahko že zgodaj naučimo razlikovati kič od umetne obrti. Zakaj ne bi pustili, da si otrok sam izbere kak folklorni predmet za svojo sobo, za svoj učni kotiček? To je začetek. Potem bo odkrival, kaj je lepo starinskega, kaj modernega. "Bobinzonizem", t. j. veselje in želja po raziskovanju, je eden temeljnih gibal otrokove dejavnosti. Če mu bomo pomagali, da bo "videl", si bo znal ustvariti čut za lepo, ki mu ga ne bo mogel nihče odvzeti. Seveda pa se moramo najprej — sami učiti razlikovati lepo od grdega!	B. J.
PORAVNAJTE ČLANARINO!
[gjafiaMčffiaičMi!^
I	fa
Darilne pošiljke, ladijske in letalske t| vozovnice je najugodneje naročiti pri r| znani slovenski tvrdki	{§j
Dr. J. KOCE 103 Fifth Avenue, NORTH ALTONA, VIC.	jfj
Tel. 391-4737
Priporočamo se za posredovanje pri vpokli- H cu deklet iz domovine, sorodnikov ter sploh jg za vsa posredovalna dela, prevode listin itd. g
Posredujemo z najboljšimi pogoji vseh vrst 1 zavarovanja: življensko, hiše, avtomobile g in drugo.	[ä
Zastopnik za Victorijo:	s
Mr. J. VASI, 2 Kodre St., St. Albans, 65-9378	|
Zastopnik za NSW:	jl
Mr. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, NSW,	|
Tel. 32-4806	1
iafiafiaiilMì^
Tajništvo SDM poroča
•	Izlet na King's Lake, katerega je društvo pripravilo za Velikonočni ponedeljek se radi prevelikega dežja ni obnesel. Kljub silnemu nalivu je okrog 15 ljudi pogumno vztrajalo par ur pod zasilno pripravljeno streho in se ogrevalo ob petju, zvokih harmonike in seveda kozarčku vinca in piva.
•	V nasprotju z izletom, pa je naša zabava, ki je bila 24. aprila v Claytonu žela velik uspeh tako v družabnem, kakor tudi v materialnem oziru. Dvorana je bila nad pričakovanje polna, tako, da smo morali postaviti še rezervne stole in mize, razpoloženje pa je bilo tudi nad vse veselo in pristojno. Sodeč po uspehih zabav, katere smo v preteklem letu imeli v Sunshinu, St. Albansu in Claytonu, izgleda, da je našim ljudem bolj pogodu obiskovati zabavo v svojem predmestju, kakor pa prihajati v središče mesta. Vse kaže, da se bomo morali v bodoče ravnati po teh skušnjah in prirejati zabave v predelih, kjer vemo da prebiva precejšnje število rojakov. Naša sledeča redna zabava je na probramu dne 19. junija v Sunshinu.
•	Vse člane, kateri se niso poravnali članarino za leto 1965, prosimo, da, to store čimprej e in nam tem olakšajo delo.
•	Ne bo dolgo pa se bomo spet imeli priliko se-
stati na letni društveni skupščini. Upajmo, da boste člani letos pokazali več zanimanje za delo svojega društva, kot na pretekli redni skupščini. Saj je Vaše društvo edino društvo Slovencev v Melbournu in že preko deset let deluje med Vami z Vami in za nas vse. Ne bilo bi prav, da po vseh teh letih dela, po mnogih nesebičnih žrtvah mnogih članov in rojakov morali ugotoviti, da ga naenkrat ne potrebujemo več, da je bilo vse desetletno prizadevanje — trošenje sil, časa in denarja — zaman, da nam Slovencem, kot edinim izmed v Melbournu živečih narodnostnih grup, svoja narodnostna organizacija ni potrebna, da nimamo prav nič tiste zavesti skupnosti, ki je prvenstvena kakovost vseh, celo na j primitivne j-ših narodov in predpogoj njih uspehov. To, da se bo Slovensko društvo v Melbournu po desetih letih svojega dela, po tem ko si je nabralo nekaj premoženja, razšlo, se prav lahko zgodi, ako se ne bo našlo dovoljno število zavednih rodoljubov, ki bodo pripravljeni prevzeti na svoja ramena vodstvo društva in ako članstvo ne bo s svojo prisotnostjo na občnem zboru pokazalo, da želi, da društo še nadalje obstoja. Zato naj ne bo nikomur pretežko priti na občni zbor in naj se nihče ne izgovarja: saj bo drugih dovolj.
Marjan Peršič
ZANIMALO VAS BO
RAZBURLJIVI KIPCI
Ruska likovna umetnost je konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja mnogo obetala. Potem pa je napredek pod težkim pritiskom stalinizma obstal, kasneje pa je nerazumevanje Hruščova nekoliko zavrlo živi razvoj. Zgovoren primer je kipar Ernest Nestvestni, katerega dela Hruščovu niso bila všeč in je njegovih pet bronastih kipcev sprožilo v Kremlju pravi vihar. Ernest Nestvestni je eden številnih sovjetskih umetnikov, ki živi in dela v starem delu Moskve. Njegov atelje je velika, malo mračna soba, polna mavčnih odlitkov in bronastih kipcev. Zelo ima rad svojo domovino in nekoč je poklonil nekemu tujemu novinarju svojo risbo s pripombo, naj piše "manj vulgarno o Rusiji". Vlada ga ni preveč cenila, toda vsake toliko časa je dobil kakšno večje naročilo, kot freske v Pionirskem domu, kipe za poročno dvorano.
Spomladi leta 1963 pa se je njegova usoda obrnila. Sodeloval je na razstavi moskovskih umetnikov in tu se je pričela njegova nesreča. Hruščov se je ustavil pred njegovimi bronastimi kipci, vzel enega v roko in vprašal: "Kaj pa je to?" Nestvestni mu je skušal razložiti, Hruščov pa je vzkliknil: "Nisem še videl kaj bolj ogabnega!"
Sprva so mislili, da bo ostalo le pri tej neprijetni epizodi, toda to je bil le začetek burne polemike, ki je pritegnila poleg Nestvestnega še slikarje Beljutina, Rabina Sokolovskega, kasneje pa tudi literate Erenburga, Jevtušenka, Vozne-senskega. Morali so pupustiti mladi in se podvreči ostri samokritiki. Na televizijskem ekranu je stari slikar Serov grmel proti mladim. Nestvestni je izgubil vsa državna naročila in ni več razstavljal pri društvu umetnikov. Pri vsem tem pa delo Nestvesnega ni pretirano abstraktno, na zahodu najbrž sploh ne bi izzvalo senzacije, kvečjemu zanimanje.
Na zahodu pravijo, da so po padcu Hruščova
za Nestvestnega spet nastopili boljši časi. - ★ -
BANKETI (Z REPRIZO)
Tudi v SZ so pred kratkim ugotovili, da je reprezentanca precej draga stvar. V članku, ki ga je pred kratkim objavila "Sovjetska Rusija", so prišli na dan precej porazni podatki o tem, kako drago je nazdravljanje temu ali onemu uspehu socialistična izgradnje. Samo v Ruski federativni republiki — točneje: samo v dvajsetih industrijskih okrožjih te republike — so za slavnostne zdravice in bankete porabili več kot 20.000 rubljev oziroma blizu 200 miljonov dinarjev. Poleg zneskov, ki so namenjeni reprezentanci, so po ugotovitvah časnika uprave sovjetskih podjetij ter državni organi "formirali" tudi nekatere druge, ne preveč zakonite sklade. Vanje se steka denar, ki je sicer namenjen povsem drugim konzumentom. Tako je eno od podjetij, o katerih govori "Sovjetska Rusija", zabavo organiziralo tako, da je jemalo denar iz sklada, namenjenega vzdrževanju pokopališča, ter ga dajalo na račun krajevnega gledališča; gledališče se je oddolžilo tako, da je članom radoradnega kolektiva prirejalo izključne predstave in zabave.
časnik je ob tem navedel pravcati spisek priložnosti, ob katerih je moč prirejati bankete. Pravzaprav je spisek pripravilo neko podjetje iz Sverdlovska, ki je v nekaj mesecih organiziralo kar osem velikih banketov, vsakega pod drugo "firmo". Tako so na primer z banketom počastili obletnico oktoberske revolucije, banket, na katerem so počastili dejstvo, da je podjetje spremenilo ime, banket ob trideseti obletnici ustanovitve podjetja in banket ob odhodu vodilnih članov kolektiva na obisk v druge kraje SZ. če se je kateri od banketov še posebej posrečil so ga — na ukaz vodilnega osebja — ponovili...
ŽIVELA SLOVENSKA ENOTNOST!
ROKADA AMBASADORJA
"Ste slišali? Vino odhaja! škoda, kaj ne . . . Saj bi nam ga prav lahko pustili... Meni je tako všeč ta Vino..."
Tako pariški "L'Express" ponazarja reakcijo tistega svojevrstnega življa francoske prestolnice, ki se mota v diplomatskih krogih, na novico, da dosedanji sovjetski ambasador odhaja in da prihaja na njegovo mesto Valerijan Zorin. Vino je namreč Sergej Vinogradov, mož ki si je v trinajstih letih svojega službovanja v Parizu priboril naslov "najbolj francoskega Rusa" in tudi "največjega degaullista med komunisti." Kot duhovit družabnik, velik sladokusec in strasten ter uspešen lovec se je dosedanji sovjetski ambasador močno priljubil v tistih krogih, ki se bolj navdušujejo za družabno življenje kot za politiko, kot velik pristaš in prijatelj de Gaulla — general ga celo imenuje "ruski emigrant" — pa je imel tudi precej uspeha v poglobitvi stikov med svojo državo in vlado Pete republike. Skratka, vsi so bili prepričani, da ga ni primernejšega moža za ta dokaj delikatni diplomatski položaj.
Toda Vinogradov sedaj kljub temu gre. Zakaj? Verjetno daje odgovor na to vprašanje že podatek, da je Vinogradov že več kot trinajst let ambasador v Parizu, toda Francozom se niti ne zde preveč pomembni vzroki te premistitve. Vsaj za tiste, katere bolj zanima diplomatska dejavnost ambasadorja in manj njegova vloga v družbi, je izredno pomembno, da ga bo zamenjal prav Valerijan Zorin. Menijo, da gre namreč za najpomembnejšo osebnost, ki jo je vlada Sovjetske zveze lahko imenovala na ta položaj. Zorin je kot prvi pomočnik zunanjega ministra pravzaprav drugi mož sovjetske dijlomacije in če prihaja v Pariz prav v času, ko sta Sovjetska zveza in Francija našli prav pri nekaterih naječjih mednarodnih problemih skupen jezik, to lahko pomeni samo, da so Zorinu zaupali velike naloge, Francija in Sovjetska zveza se sedaj popolnoma strinjata vsaj v treh točkah. Obe državi namreč:
1.	zahtevata sklicanje mednarodne konference o Vietnamu;
2.	nasprotujeta ustanovitvi jedrskih sil NATO z zahodnonemško udeležbo;
3.	imata sorodne poglede na reorganizacijo OZN.
Zato su tudi sočasnost teh soglasij in Zori-novega prihoda razlagajo v Parizu tudi kot napoved novega francosko-sovjetskega pakta.
Filmski paberki
•	BELMONDO PRVI FRANCOSKI IGRALEC
Ob novem letu je navada, da vsi delajo bilance in tako so tudi francoski filmski delavci ugotovili, da je v preteklem letu privabil največ gledalcev v dvorane Jean-Paul Belmondo. Alain Delon je na enajstem mestu, Jeanne Moreau trinajsta, Brigitte Bardot pa šele sedamnajsta.
•	KOPRODUKCIJA
Ruski režiser Talankin že snema v Moskvi prve kadre filma "Srečanje na daljnih meridia-nih", ki bo ameriško-ruska koprodukcija.
TRIKRAT LEWIS
Jerry Lewis je za film Družinski dragulj sam napisal scenarij in ga bo sam tudi režiral. Ni pa se mogel odločiti, katero vlogo bi igral, ali vlogo gangster j a ali ladijskega kapitana ali angleškega detektiva,. Zaigral jih bom vse, kot Peter Sellers v Loliti, se je končno odločil.
TV SHIRLEY
Shirley Temple — nekdanji čudežni otrok iz tridesetih let, ki je posnela nad trideset filmov, zaslužila 40 miljonov dolarjev in jih dobro naložila v razna podjetja — se spet vrača na ekran, toda ne na veliki, temveč na televizijski, da bi igrala socialno delavko v seriji filmov pri svoji nekdanji družbi Fox. Shirley je stara zdaj 36 let, vendar ima na licu še zmeraj tisti dve "očarljivi jamici". Njen povratek vsi pričakujejo z velikim zanimanjem. Shirley pravi, da ji je vloga že prirasla k srcu.
Mali oglasi
Za solidno popravilo in popoln servis vašega radia in TV se obrnite na
"GASIOR TV & RADIO SERVICE"
3 FREEMAN ST., YARRAVILLE, VIC.
Telefon: 68-3991 (med 9—5 p.m., 314-7121 privatno) SOLIDNA POPRAVILA IN ZMERNE CENE!
ODLIČNA KNJIGOVEZAVA —
NIZKE CENE ■ ■
Poročni albumi — albumi vseh vrst — Popravila knjig itd.
vam usluži ceneno, odlično in hitro ■ ■
Janez Burgar
■ 19 A'Beckett St., Kew, Vic. Tel. 86-8118 j
" T O P S Y " RESTAVRACIJA
SUGDEN PLACE, med William the Shoeman in Woohvorth,
MELBOURNE, CITY Business Lunch: meso, juha, maslo, kava ali čaj 5/6. TRI VRSTE jedi samo za 7/6.
(25 pripravljenih prvorazrednih jedi.) KOSILA 12-14.30 ure — VEČERJE 17-20 ure _Ob nedeljah zaprto._
Opravljamo vsa krojaška dela prvorazredno, ceneno in kvalitetno!
Priporoča se
A. LADVIK & A. LOGAR
222 Gertrude St., Fitzroy, Vic., Tel. 41-5735
Hočete najsodobnejšo slovensko revijo? Naročite se na M O S T !
Vse informacije na uredništvu
Slov. vestnika.
Bralci, pošljite nam naslove znancev, posebno bomo veseli tistih, ki žive oddaljeni na podeželju. SLOVENSKI VESTNIK bodo z veseljem sprejeli!
• CENZURA
Najnovejši film "Poročena žena" Jeana-Luca Godarda so krepko cenzurirali in zrezali. Godard je stoično izjavil: "Meni je vseeno. Prej je bil film črno-bel, sedaj je pa belo-črn."
FRANCOZINJA LOREN
Sofia Loren se mudi v Nici, kjer Peter Ustinov režira "Lady L" s Sofio v glavni vlogi in Paulom Newmanom pa Davidom Nivenom kot soigralcema. Sofia je prišla v Nico s celo svojo "menažerijo", kot bi temu rekla George Sand: s svojim fotografom, tajnikom tiskovnim atašejem, frizerjem — in seveda Carlom Pontijem. Javnost sta zaročenca osupnila z novico, da je Ponti zaprosil za francosko državljanstvo — in ga dobil. Tako se bosta končno vendarle lahko v Franciji veljavno poročila.
■
[	Za kvalitetna
£	OČALA
S	za pregled Vaših oči
;	obrnite se na
j	OPTO
,g ■
i	Govorimo tudi po Vaše. Tel. 63-2231 ■
■	109 Swanston St., Capitol House,
j	8. nadstropje, City, MELBOURNE
ŽENA IN NJEN SVET
Z njimi čez dm i strra
Probleme pred katere so postavljeni naši starši v odnosu da otrok odraščajočih v novih krajih, ne občutimo samo mi v Avstraliji. Iz članka Anice Kraljeve, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v "Svobodni Sloveniji" je razvidno, da tudi slovenski starši v Argentini občutijo težave, ki jih povzroča vpliv novega okolja na njih otroke. Kako jih premostiti nam svetuje ta članek in njega nasveti se prav lahko uporabljajo tudi pri nas v Avstraliji:
Zdi se da je nenadoma vstal pred nami nov družinski problem: grozi nam prepad med starši in otroki. Ali nismo morda zapirali oči pred njim? Tako odlaša strahopetni bolnik operacijo, ki bi mu, pravočasno opravljena, prinesla zdravja ali vsaj podaljšek življenja, zamujena pa, neizogibno smrt.
Nekatere naše družine so razdeljene v dva svetova: starši, ki "ostajajo to, kar so bili." in — otroci, ki so to, kar so, s pečatom, ki jim ga je vtisnilo okolje nove domovine, življenje v tuji šoli, tuje čtivo, novi prijatelji, pozneje pa delo v tovarnah ali pisarnah, univerza, jim je obliko-
valo novo duševnost, ki se močno razlikuje od duševnosti svojih staršev. So to ponavadi dobri otroci, ki svoje starše ljubijo in spoštujejo in prav zaradi tega bridko občutijo to nepremostljivo oddaljenost od njih.
"Saj smo vse storili zanje," tarna oče, "a vse zastonj. Vedno bolj smo si tuji. Ko jim govorimo, da morajo biti dobri Slovenci, nas poslušajo, o sebi pa nič ne povedo."
Tudi skrbi polna ljubezen do otroka, kakor v tem slučaju, če ni naravnana po pameti v realnost, nas lahko zavede v slepo ulico, iz katere ni izhoda.
Do šolskih let je bila družina enotna, živela je v najlepšem soglasju. Vsi skupaj so molili, peli, se pogovarjali, šola je prinesla v hišo tujo besedo in z njo "tujo učenost", katero so starši v začetku podcenjevali, češ: naše je bilo nekaj vredno, to ni za nič!
Pri teh usodnih besedah, se je začela žalostna zgodba. Starši so plavali z otrokom do globoke vode, ko bi mu morali v nevarnih globinah stati ob strani, so ga zapustili in ostali na svojem bregu.
Drug primer, vzet iz resničnega življenja. Neka skrbna mamica je dobesedno ubogala nasvet domače učiteljice, ki ji je svetovala, naj s sinkom doma govori kasteljansko, da se bo
preje privadil novemu jeziku. To svetujejo skoro vse učiteljice tujim otrokom, čeprav izkušnja nas uči, da se naši otroci takoj privadijo novi govorici, ki jim povzroča morda nekaj težav le v prvih mesecih šolskega leta. Ta mamica je pa učiteljico tako ubogala, da je celo začudenim prijateljem odgovarjala v kasteljanščini. Danes, reva uboga, joka, ker jo je njeno prizadevanje bridko osleparilo: sin, danes že fant, noče govoriti slovensko ,a pred domačimi se njene kasteljanščine sramuje.
Poznamo pa tudi družine, ki so znale najti pravo pot. Seveda brez truda ne gre, a — ljubezen gore premika.
Resničnost našega položaja zahteva da naši otroci tukaj rastejo. Priznati moramo, čeprav težko, da jim je nova domovina bližja kakor Slovenija, ki je niso nikoli videli. Ne zgražajmo se torej, če jih marsikaj med domačimi ne moti, kar gre nam na živce. Večji del dneva preživijo v tujem okolju in je naravno, da se navzamejo tujega duha, novega čustvovanja, naj nam bo to prav ali ne. Gre le za to, da jih na novi poti ne zapustimo!
Pomagajmo, da se bosta dva različna vpliva — doma in nove domovine — dopolnjevala, tako, da otrokova rast ne pride do preloma. To se bo zgodilo, če bo vladala v družini resnično globoka povezanost in medsobejno spoštovanje.
Nadvse važno pa je ustvariti v domu slovensko celico s pristnim in sočnim našim življenjem: čista govorica (brez tujk!), skupno versko življenje, ohranitev običajev, pesmi, naše knjižnice in časopisi. Pravtako povezanost s slovensko skupnostjo, obisk prireditev. Povezanost z rojaki, ki morda zveni v prvem trenutku kot dolžnost do skupnosti, postane sčasoma prijetna potreba.
NASVETI
Kozarec za umivanje zob operite najmanj enkrat tedensko v vroči, slani vodi.
Umazane ovratnike na plaščih in jopičih čistite s čisto krpo, namočeno v raztopini čistega alkohola in soli, in sicer: na 150 gramov alkohola 30 gramov kuhinjske soli.
Madeže od kemičnih svinčnikov poskusite odstraniti s špiritom, čisto in mehko tkanino navlažite s špiritom in z njo toliko časa drgnite madež, da izgine.
žarnice - čistimo ali z alkoholom ali pa, če so zelo umazane, z namiljeno krpo, nato s krpo, namočeno v čisto vodo. Na koncu jih obrišimo z mehko in suho krpo.
Pri pripravi določene jedi potrebujete kislo smetano, pa je nimate pri roki. Pomagate si lahko z nadomestkom. Zamešajte nekoliko pšenične-ga zdroba v mleko, dodajte malo masla in limonin sok.
Preden pričnete delati majonezo, ne pozabite vzeti jajc iz hladilnika nekaj ur prej, preden jih boste rabile.
Ko boste kuhale cvetačo, denite v vodo tudi košček limonine lupine, cvetača bo ostala lepo bela.
Skleda se nam pri stepanju testa ne bo premikala, če bomo podložili pod njo vlažno krpo ali brisačo.
V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO:
£4 — F. Falež (ACT) ;
£2 — K. štrancar (Vic.);
£1 — Dr. M. C olj a (NSW), F. Urbane (Vic.), A. Nemec (Vic.), M. Potočnik (Vic.), J. Borovničar (Vic.), L. Košorok (NSW).
10/--P. Pavlič (Vic.), S. Tufketič (Vic.),
Druž. Kodre (Vic.), J. Erpič (NSW). VSEM DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO IN SE TUDI PRI OSTALIH PRIPOROČAMO!
---------------------------------------------------------------rnrairinnnnnnnnnnnoiinnnnnnnniiiiiiiuuuuuuuuuuuuum.
PRIPOROČA SE IN POZDRAVLJA SVOJE KLIENTE IN SLOVENCE
Potuj z veselimi ljudmi —Potuj s Sitmar v Napelj
)
Obiščite Vam najbližji Potniški urad in vprašajte za vse podatke: za potne cene in rezervacije na štirih enorazrednih popolnoma za Vašo udobnost urejenih Sitmar jevih prekooceankah: "Fairsea", Fair Sky", "Castel Felice", "Fairstar".
■ IH mm m H^fe Sitmar Line, C.M.L. Building, Stal I IwIAApC 330 Collins Street, Melbourne, Vic. ■ iWli^mB» 16 Bridge Street, Sydney, N.S.W.
PET PRSTOV -PET IZDAJALCEV
(Nadaljevanje iz preješnje številke)
Kdo je plašljivec?
Ob koncu nekoliko lahkih poizkusov, katere lahko napravite na sebi ali na drugih:
1)	če se vam prsti zvijajo narobe (postavili ste roke na mizo z dlanmi narobe) ste velikodušni, toda lahkomisleni pri denarju. Od vas zelo lahko dobimo posojilo, če vam roka stoji ravno in čvrsto pomeni, da ste človek za dom z veliko dozo zdravega razuma.
če se vam prsti nekoliko navznoter zvijajo pomeni, da se kaj radi nagibate k štednji; znanci vas brez dvoma smatrajo za skopuha.
2)	Postavite odprto dlan na koleno:
če dlan leži lahkotno na kolenu in če ima dovolj prostora med razprtimi prsti, ste oseba, ki samostojno misli. Zelo razprte prste imajo osebe, ki so občutljive, če so nasprotno prsti zelo skupaj pomeni, da ste oseba, ki ljubi obliko; to je lahko tudi oznaka spontanih želja.
3)	Odprto dlan spustite pozorno na mizo, kot da želite dobiti odtisek: previdna oseba; ako na mizo pade prej dlan, ste vitalna oseba, ki prej skoči in šele potem vzklikne: hop.
če pade na mizo pred dlanjo stranica malega prsta, mezinca, pomeni da ste oseba, ki vodi račun o tem, o čemer vas drugi navdahnejo; če pa pade na mizo najprej palčna stran, sta oseba, ki spoštuje svoje mišljenje.
4j še en poizkus: Recite svojemu prijatelju znenada: stisni roko v pest. če bo prijatelj stisnil pest s palcem uperjenim navznoter, pomeni, da je bojazljiva, plašljiva oseba.	Konec.
"ZLATOUSTOVI" EPIGRAMI
(Zlatoust je kulturni kronist v ljubljanskem "Pavlihu", medtem ko je M. Bor napihnjen uradni pesnik doma iz Grgarja pri N. Gorici.)
Ars narcissoidica
i
če res, moj Bor, (ne spravi me v zapor,) "prismuknjen stih v igri označuje osebo, ki prihaja ji iz ust" (kot iz narcisovske potrebe si v slabem epigramu mi dejal,) potem te podučim (kot Zlatoust), da v tvojem "Vesolju v akvariju" prismuknjene so vse osebe in ta, ki "stihe" je skoval.
II
Se v Zlatousta donkihotsko zaletuje, njegove pa domiselke si sposojuje. Ker mož je jako znan zamerjevec, očitek naj se s primerom podkrepim: domislek Pirjevec— Prepirjevec v "Pavlihi" sem privoščil si — pred njim ...
III
Ker bil čuvaj je svojih perspektiv, še z bilko ni podrezal "Perspektiv", Ko stolčene uradno so z gorjačo, tedaj šele pocilja vanje — s fračo ...
(Naš komentar: Veliko si upa ta Zlatoust sredi bele Ljubljane..)
Vseh vrst najmodernejšega pohištva, TV, Hladilniki, radiogrami, električne svetilke, posteljnino lahko udobno nabavite pri
Warta Home Supplies
206 Barkly Street, Footscray Tel. 68-3991
UGODNI KREDITI	TRADE-INS
VAŠ LEKSIKON
— kot si ga zamišlja "Pavliha"
DUŠA. Dušo je težko odktiti, ker se ne vidi. Kljub temu so jo odkrili globokoumni nogometaši in zato vemo da je okrogla, če bi bila oglata, bi se v grlu zataknila, kadar bi hotel človek umreti, to pa bi povzročilo skrbi zdravnikom. Duša je luksuz, zato v široki potrošnji ne pride v poštev. Majhna duša je dušica, kar je važno za ljubezen. Velika duša ni zaželena, ker je povsod napoti, "živa duša" pomeni "nič". Iz "dobre duše" se vse norčuje, kosmato dušo pa imajo živali. Psihiatri poklicno love dušo. Ker je nevidna, večkrat usekajo mimo, a to ni razburljivo, ker ne povzroča materialne škode.
LUNA. Luno so odkrili liriki. Ljubili so jo, a ne spoštovali, zato so jo pisali z malo začetnico. Moderna znanost jo snubi in jo zato piše z veliko začetnico. Luna je ženska, ki se kar naprej spreminja, mladi, redi in dela shujševalne kure. Kdor ima bistre oči, vidi luno na nebu, kratkovidni jo iščejo v vodi. Kdor je za luno, mu je dobro in naj ostane kar tam. Luna pozna tudi bonton in trka. Mesečniki so predhodniki astronauta v, le veliko bolj korajžni: luno naskakujejo kar bosi, v spalnih srajcah in s prižgano svečo v roki. Lunini sovražniki so tatovi in zaljubljenci, a ji ne morejo do živega.
PISMO, je odkrila žena v moževom skrivnem žepu. Pozneje je postalo poleg telefonskih pomot glavni vir dohodkov PTT. Prenašajo ga golobi, ladje, železnica, avtobusi, avioni in uslužbenci PTT. Ljubavna pisma dišijo po kolonjski vodi, medtem ko so poslovna pisma brez duha in okusa in največkrat tudi brez vejic. Včasih so bila najbolj iskana pisma tet in stricev iz Amerike, dandanes pa so v modi bele kuverte.
I
CONTINENTAL SMALL GOODS
JOHN lUMMK
213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.
PRI NAS DOBITE BRISTNO ŠTAJERSKO BUČNO OLJE!
Jugoslavija - Avstralija - Jugoslavija
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
za vse informacije obrnite se na G. Ivan GREGORICH
FLOTTA LAURO LINE
35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941. A.H. 842-1755
ZA SMEH -
Mladega vlomilca pripeljejo v zapor.
"Kaj bo rekel tvoj ubogi oče, ko bo zvedel, kje si?"
'Vprašajte ga, sa mora imeti celico nekje tu blizo!"
★
"Ne razumem, kaj še hočete! Vaš mož je vendar še zelo čil za svoja leta!"
"Že, že, ampak ne za moja."
"Jože, moj mož pride čez pol ure domov, "pravi Elvira svojemu gostu.
"Naj pride. Saj nisem nič storil, česar bi ne smel storiti!"
"No, mislila sem, če bi hotel kaj storiti, bi moral nekoliko pohiteti."
Vodnik vpraša rekruta: Vojaška suknja sama še ne vredi vojaka. Kaj pri tem še potrebno?" "Seveda še hlače, gospod vodnik!"
Stewardesa potnikom v letalu: "Ali ste že slišali izrek, 'Videti Neapelj in umreti?"
Potniki ji začudeno potrdijo, da so citat že slišali.
"Torej", nadaljuje stewardesa, "letimo ravnokar nad Neapoljem".
"čudovito!" enoglasno zavpijejo potniki. "Da," govori dalje stewardesa, "in pravkar
je pričel eden naših motorjev goreti."
★
—	Kako kaj, kolega? Kako pa z "Vestni-kom".
—	Hvala. Bo šlo. Smo že tako daleč, da, se ga nihče ne "obdregne", če bova tako peljala naprej, se bo Vestnik izboljšal takoj, ko dose-žava upokojitev.
ALI SI PRISPEVAL-A ŽE V TISKOVNI SKLAD SLOV. VESTNIKA ?
PROTONVISION
299 Smith Street, Fitzroy, Vic.
Telefon: 41-1771, po urah: 92-5433
Prodajamo po najpovoljnejših cenah
TELEVIZORJE - HLADILNIKE - PRALNE STROJE itd.
!
Pri nas dobite tudi vso hišno opremo (spalnice, sprejemnice itd.) Po konkurenčnih cenah prodajamo magnetofone, stroje za rezanje trave itd.
Edinstvena trgovina v Melbournu, ki Vam ustreže udobno in Vam prihrani — denar in denar pri nakupu blaga.
UGODNA ODPLAČILA — MAJHEN DEPOZIT ALI TUDI BREZ DEPOZITA!