GEOGRAFSKI OBZORNIK D O L I N A R A D O V N A , NEKATERE N J E N E N A R A V N E V R E D N O T E I N OBJEKT I KULTURNE DEDIŠČINE Tea Lukan K l a v ž e r UDK: 719:728.6(497.4) 719:502(497.41 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Dolina Radovna, nekatere njene naravne vrednote in objekti kulturne dediščine Povod za nastanek članka je bilo nedavno odprtje obnovljene Pocarjeve domačije, bisera ljudske arhi- tekture v Zgornji Rodovni. Javni zavod Triglavski narodni park jo je pred leti odkupil, kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je kul- turni spomenik z veliko prizadevanja spomeniško ure- dil in muzejsko opremil, tako da obiskovalcem dokumentira stavbno dediščino preteklih stoletij in bivanje v njej. ABSTRACT Radovna valley - Some of its natural values and objects of cultural heritage The reason for this article was a recent opening of a renovated Pocar's home which is a pearl of a folk architecture in Zgornja Radovna. Public institution Triglav National Park bought it a few years ago. With a great effort Institute of natural and cultural heritage conservation from Kranj renovated and equipped this cultural monument which represents a document of a building heritage of past centuries. AVTORICA Tea Lukan Klavžer Naziv: univerzitetni diplomirani geograf in etnolog Naslov: Triglavski narodni park, Kidričeva cesta 2, 4260 Bled Telefon: +386 (0)64 741 188 E-pošta: tea.lukan-klavzer@tnp.gov.si DOLINA RADOVNE V apnenčaste vzhodne Julijske Alpe so v sme- ri od jugozahoda proti severovzhodu globoko vrezane tri, v zgornjem delu bolj ali manj vzpo- redno potekajoče koritaste ledeniške doline: Vra- ta, Kot in Krma. Vrata se pri Mojstrani iztekajo v Zgornjesavsko dolino. Na izteku Kota in Krme pa se začne dolina Radovne, katere reka je v geološki preteklosti vase pretočila Kotarico in Krmarico. Prvotno sta se namreč podobno kot Triglavska Bistrica iz Vrat izlivali v Savo Dolinko. Dolina Radovne ima do Krnice smer od seve- rozahoda proti jugovzhodu in je vrezana med visokima kraškima planotama Pokljuko in Mežaklo. V ledenih dobah je tod polzel Rado- venski ledenik, ki se je širil do Blejskega kota. Dolinsko dno je ozko in prekrito z apnenčastim morenskim gradivom, gruščem in prodom. Str- me bregove poraščajo mešani gozdovi, v ka- terih se vse bolj uveljavlja smreka. Na jugozahodnih pobočjih Mežakle najdemo tudi toploljubno združbo črnega gabra in malega jesena. Reka Radovna izvira na več mestih pod Jutrovo skalo v Zgornji Radovni. Spomladi, ko se v visokogorju topi sneg, in med jesenskim deževjem izvira že pod Gogalovo domačijo na nadmorski višini okrog 700 m, sicer pa vzhod- neje. Napajajo jo večinoma pod površjem teko- če vode, izvirajoče iz Triglavskega pogorja. Zbirata jih Kotarica in Krmarica. Podzemno v dolino Radovne pretakajo tudi vode z Meža- kle in vzhodne Pokljuke, ki prihajajo na dan v obliki kraških izvirov (na primer Zmrzlek in Lipnik v Spodnji Radovni). V Krnici reka v os- trem kolenu zavije proti severovzhodu, teče skozi Grabče in Podhom, nato pa jo vklene Vint- gar. Jugozahodno od Most se na nadmorski viši- ni 460 m izliva v Savo Dolinko. Podnebje je alpsko, z mrzlimi zimami in krat- kimi, svežimi poletji. Zaradi lege globoko med planotama je dolina osojna in deležna le malo sončnega obsevanja. Letna količina padavin zelo niha; povprečje za obdobje 1961-1990 je 1937 mm. Po pripovedovanju naj bi bile v Radovni prvotno le pašne planine gorjanskih kmetov. Šele kasneje naj bi se prebivalci stalno naselili. 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Grbinasti travnik (foto: Jože Mihelič). V zadnjih desetletjih živi v domačijah Zgornje Radovne, raztresenih po trikotno razširjenem severozahodnem delu doline, okrog 60 prebi- valcev. Vas od Srednje Radovne loči ožina med Mežaklo (Jerebikovec, 1593 m) in hribom Kuhinja. Po ponovni zožitvi doline pri Debelem kamnu pridemo v Spodnjo Radovno, nekdaj imenovano Fužine. Srednja in Spodnja Rodov- na sestavljata razpotegnjeno naselje Radovna. Število Radovničanov močno upada; leta 1991 jih je bilo le še 17. Domačini se ukvarjajo pred- vsem z živinorejo in gozdarstvom, nekateri pa odhajajo na delo v bližnja središča. Od nek- danjega samooskrbnega poljedelstva se je ohranilo le gojenje krompirja. Ustavilo se je tudi več mlinov in žag. Ker je dolina pomembno izhodišče poti v Tri- glavsko pogorje, so tu že v prejšnjem stoletju živeli številni gorski vodniki in nosači, ki so oskr- bovali planinske postojanke. Od sredine tega stoletja pa do leta 1995 so tovor prenašali konji. Tovorjenje je v zadnjih letih nadomestil helikop- terski prevoz. NARAVNE VREDNOTE Grbinasti travniki. Na apnenčastih ledeniš- kih nanosih, predvsem talnih morenah dolinske- ga dna Radovne, so se razvila grbinasta tla. Travnike s takimi tlemi imenujemo grbinaste trav- nike. Grbinasti svet je površinska geomorfološ- ka zanimivost, ki je dragocena tudi zaradi pestrega rastlinstva. Uvrščamo ga med narav- ne vrednote, pa tudi med kulturno dediščino, saj so ga domačini do današnjih dni ohranja- li z dolgoletno ročno košnjo. Brez nje bi se zara- sel z gozdom. Da bi bila mogoča hitrejša obdelava, grbi- naste travnike v zadnjih desetletjih vse pogo- steje izravnavajo. Grbine za vselej izginejo, izginja pa tudi značilna kulturna krajina. V Ro- dovni so grbinasti travniki ohranjeni le še na posameznih parcelah. V Zgornji Radovni nas na eni izmed njih na ta naravni pojav opozar- ja informacijska tabla Triglavskega narodnega parka. V Julijskih Alpah najdemo valovit svet grbi- nastih travnikov v Radovni, Kotu, Krmi in Vra- 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK tih, poleg tega pa še v Bohinju, na Pokljuki in Mežakli ter v Posočju. G o g a l o v lipovec v Zgorn j i Rodov- ni. Mogočni Gogalov lipovec stoji poleg gospodarskega poslopja pred kmečko hišo (Zgornja Radovna 20) na nadmorski višini 733 m. Letošnja meritev debla na prsni viši- ni je pokazala 642 cm obsega, torej ima dre- vo v premeru dobra 2 m. Na višini 6 m je v vejni pazduhi zrasla okrog meter visoka smreka, po vejah pa najdemo še štiri vrasle smrečice. Bogato razrasla krošnja je krogla- sta in sklenjena ter brez suhih vej. Drevo je visoko približno 25 m. Lastnica Pavla Kogov- šek ve povedati, da so še v prvi polovici tega stoletja obsekavali njegove veje za zimsko krm- ljenje ovac. Strokovnjaki so lipovcu pred dobrim desetletjem prisodili največ do 500 let starosti, a domačini trdijo, da ima 800 let. To starost najdemo zapisano celo na temat- ski karti. Pokljuška soteska. Skoraj dva kilome- tra dolga Pokljuška soteska je do 50 m globo- ko vrezana v pobočja Pokljuke nad dolino Radovne. V apnenčasto kamnino jo je pred prib- ližno 10.000 leti izdolbla Ribščica, ki je bila tedaj zaradi taljenja ledenikov močnejša. Voda je kasneje usahnila in se umaknila v podzem- lje, za njo pa je ostala največja fosilna sote- ska v Sloveniji. Danes teče Ribščica po površju le po dolgotrajnejšem deževju. Prepadne, celo previsne stene soteske se ponekod tako zbližajo, da nastanejo le nekaj metrov široke tesni. Vmesne razširitve se ime- nujejo vrtci. Prek najožjega dela soteske so že od leta 1930 speljani leseni mostovi, imenova- ni Galerije kraljeviča Andreja. V Pokljuški soteski najdemo nekatere kraš- ke oblike, na primer naravne mostove in votli- ne. Ena najbolj znanih je Pokljuška luknja, krajši prehodni jamski rov pod severnim robom sote- ske. Pot skozi votlino je od nekdaj omogoča- la zložen prehod na zgornji rob soteske in naprej na ravnejši svet Stare Pokljuke. Morda je prav pomembnost tega prehoda povzroči- la, da še danes marsikdo pomotoma uporabi ime Pokljuške luknje kar za poimenovanje celotne soteske. Slika 2: Deblo Cogalovega lipovca (foto: Jože Mihelič]. 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Slap Šum na reki Radovni je eden redkih slovenskih rečnih slapov (foto: Jože Miheličj. Pokljuška soteska ¡e tudi botanično in geo- loško zanimiva. Skoznjo so speljali Slovensko geološko pot, ki se pričenja na Jezerskem, preč- ka Triglavski narodni park in se nadaljuje v osrednjo Slovenijo. Gor janska jama. Za Julijske Alpe je zaradi prevlade apnenčastega sveta značilna tudi prevotljenost podzemlja. Samo v Triglav- skem narodnem parku je doslej poznanih 580 kraških jam, v Sloveniji pa več kot 7000. Vhod v leta 1 937 odkrito Gorjansko jamo ali Simnovo brezno leži v strmem pobočju Meža- kle nad Krnico. Jama meri v globino največ 153 m, skupna dolžina rovov pa znaša okrog 1300 m. V preteklosti je bila urejena za turi- stični obisk, danes pa je dostopna le v sprems- tvu jamarjev. Vintgar. Prvotno je Radovna tekla narav- nost proti vzhodu. Sedanji presenetljivi rečni ovinek pri Krnici pa pojasni geološka zgodo- vina. V pleistocenu je namreč Bohinjski lede- nik reki zaprl pot in na najnižjem prehodu se je pretočila v Savo Dolinko. V srednjetriasni trdi apnenec je izdolbla 1600 m dolgi Vintgar in ločila hrib Hom (834 m) od Mežakle (Boršt, 931 m). Zaradi precejšnje višinske razlike je bila vodna moč velika. Strme in prepadne ste- ne korita so visoke od 50 do 100 m, višina z bukovimi gozdovi poraščenih pobočij pa zna- ša 250 m. Bučanje vklenjene Radovne odmeva po tesni, ki je polna slapičev, brzic in draselj. Soteska in hkrati Triglavski narodni park se končata z mogočnim 13-metrskim slapom Sumom, ki je eden redkih slovenskih rečnih sla- pov. Slap je bil že dolgo znan, soteska Vintgar pa je bila vse do leta 1 891 neraziskana. Prva sta jo raziskala takratni gorjanski župan Jakob Žumer ter blejski fotograf in kartograf Benedikt Lergetporer. Pod Žumrovim vodstvom so se loti- li zahtevnih del za ureditev zavarovane turistič- ne poti skozi Vintgar. Otvoritev je bila 26. avgusta leta 1 893. Od tedaj je Vintgar pri- ljubljena izletniška točka in naša najbolj obi- skana soteska. 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK KULTURNA DEDIŠČINA Pocarjeva domačija. Z razmahom gra- denj v drugi polovici tega stoletja so začeli postavljati enolične, t. i. moderne stavbe in hkra- ti prezidavati stare objekte. Pri tem niso upo- števali za pokrajino značilnih arhitekturnih prvin. Začelo se je pozabljanje tradicionalne arhitekture, zmanjševanje pestrosti slovenske kul- turne krajine in razvrednotenje ljudskega stav- barstva. Le redke domačije so ostale neokrnjene, med njimi tudi Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni. Kompleks hiše in gospodarskih poslo- pij predstavlja izjemno dragocen spomenik etnološke dediščine v Triglavskem narodnem parku. Točna starost Pocarjeve domačije ni pozna- na; o njej lahko sklepamo le na podlagi listin, najdenih v hiši. Ime Potzer je prvič zapisano v listini iz leta 1672. Se vedno ni jasno, kje je med letoma 1672 in 1775 (ta letnica je namreč vrezana v hišni stropni tram) stala pred- hodnica današnjega stanovanjskega objekta. Domačijo v gruči sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje ter hlev za drobnico, svinjak in stegnjeni kozolec. Stanovanjska stav- ba je pritlična, zidana in ima tradicionalni tlo- ris. Iz osrednje veže je dostop v »hišo« s hišno kamro, v črno kuhinjo, v kamro za preužitkar- je, v klet in na podstrešje. Ob zamenjavi tal- nih desk in odstranjevanju nasutega materiala so ugotovili, da je bila hiša postavljena na grbi- nastem travniku. Zunanjost stanovanjske stavbe je ostala skoraj nespremenjena. Vhod v hišo je polkro- žen z lesenimi enokrilnimi vrati. Nad njimi je stara hišna številka 1 3, ki je bila kasneje spre- menjena v 25. Pročelje krasita freski Križane- ga z Marijama in Višarske Marije. Slednja je nekakšen kažipot romarjem, saj se pojavlja na hišah, ki stojijo ob poti proti Višarjam. Hišo pre- kriva dvokapna streha s čopoma in leseno kri- tino. Gospodarsko poslopje je nadstropna, del- no zidana in delno lesena stavba. V pritličju naj- demo štiri med seboj ločene prostore: goveji, ovčji in kozji hlev ter listnjak. Vhode imajo z dvo- riščne strani. V nadstropju je dvoje prostorov: »pod« za mlatenje ali otepanje žita in senik. Slika 4: Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni (foto: Jože MiheličJ. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Letnica 1775 na hišnem tramu (foto: Jože Miheličj. V začetku devetdesetih let je Javni zavod TNP domačijo, ki je ostala prazna, odkupil. Obnovitvena dela je prevzel Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Kot kulturni spomenik je Pocarjeva doma- čija spomeniško urejena in muzejsko opremlje- na; tako obiskovalcem vsaj delno predstavi tukajšnje življenje in delo ter stavbno dediščino preteklih stoletij. V hiši so na ogled le izbrani predmeti, ki naj bi sestavljali celovito opremo posameznega prostora v določenem času, preostale pa hrani jeseniški muzej. V gospodar- skem poslopju so razstavljeni kmečko orodje in vozovi, hkrati pa je tam tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Na raz- stavnih panojih so prikazane naravne vrednote doline Radovne, naravni rezervat Zelenci, arhi- tekturna dediščina pašnih planin vjulijskih Alpah, biološko kmetovanje, oglarjenje in drugo. Pocarjeva domačija je bila odprta 7. avgu- sta letos. Žal v prvih mesecih še ne bo redno odprta, zato je o možnosti ogleda potrebno pov- prašati na Upravi Triglavskega narodnega parka na Bledu. Psnakova žaga in mlin. Kmalu pod izvi- rom Radovne pod Gogalovo domačijo stojita Psnakova žaga in mlin. Tam ima reka le spom- ladi in jeseni dovolj moči za pogon vodnih koles za mlinski kamen in za žago venecijanko. V mli- nu je le en »črni kamen« za mletje tistih žit (rži, ovsa, ječmena in ajde), ki so uspevale v tej alp- ski dolini. Mlel je le za potrebe domačinov iz Zgornje Radovne. Izraba vode je bila skrbno premišljena, saj je za vodnim kolesom mlina poganjala še žago, ki je na dan lahko razre- zala do 1 m3 lesa. Kdaj sta bila zgrajena mlin in žaga, ni zna- no. Za potrebe Psnakove domačije sta obrato- vala še do sedemdesetih let. Leta 1992 ju je njun lastnik Alojz Lipovec pričel obnavljati in v letu 1998 je bila žaga urejena za ponovno, a tokrat le muzejsko obratovanje. Obe stavbi pričujeta o zgodovinsko in teh- nološko zanimivem primeru nekdanjega ljud- skega znanja in človekove prilagodljivosti naravnim danostim. Spomenik v Srednji Radovni. V Sred- nji Radovni so ob cesti pri mostu kot del spo- menika ohranjene ruševine Smolejeve hiše in spomenik v obliki velike kamnite dlani. Nosi ime- na 24 ljudi, ki so leta 1944 zgoreli skupaj s pož- ganimi domačijami. 1. Bizjak J., Knific, V., Lukan Klavžer, T. 1999: Pocarjeva domačija. Zbirka vodnikov Kultur- ni in naravni spomeniki Slovenije. Ljubljana. 2. Melik, A. 1954: Slovenski Alpski svet. Ljub- ljana. 3. Zupančič, T., Skumavec, J. 1998: Je Goga- lov lipak mlajši? Proteus, 60, št. 9-10. Ljub- ljana. 8