mi
o	-ui	i	0 01.5
Osrednja knjižnic«	'	,-Sy	__
66ooo“ioPer mehanotehnika izola
13.VII.83
3julij 1983	glasilo	delovne	organizacije
Pred
nami
je dopust
Julij in avgust, meseca dopustov, ko si vsak izmed nas želi počitka ob morju, v planinah, na krajših ali daljših izletih, ali pa kar doma. Spričo sedanjih težkih časov, nenehnih podražitev, padanja osebnega in družbenega standarda, ki nas pestijo in v poletnih časih ne bodo nič lažji, bo letošnji težko pričakovani dopust imel nekoliko grenak priokus.
Tanke plačilne kuverte v primerjavi z »debelimi« cenami in stroški, minimalni regres, ki ne zadostuje več kot za dve boljši kosili štiričlanski družini, neurejeno letovanje naših delavcev s strani delovne organizacije, bodo marsikoga izmed nas prisilili na dopustniške dni kar doma. Če temu dodamo še neorganizirano in razbito časovno obdobje dopustov med delovnimi organizacijami v občini, ki jih bo marsikatera družina občutila zaradi tega, ker bo eden od zakoncev z dopustom zaključil, ko bo drugi dopust šele nastopil, potem kaj kmalu preidemo iz skupnega družinskega počitka, na navadne dela proste dni.
Prepričana sem, da je dopust namenjen nabiranju novih delovnih moči, da je dopust namenjen skupnemu družinskemu življenju. Kaj pa smo zaradi različnega planiranja in nastopa dopustov v delovnih organizacijah okoli nas iz tega naredili, bodo seveda najbolje znale odgovoriti tiste naše delavke, ki bodo dopust preživele ob kuhanju, pranju in ostalih gospodinjskih opravilih, saj se bo iz službe vrnil zakonec, ki pač dopusta ne more koristiti istočasno z ostalimi člani družine. Tako se tista delavka, ki jo doma čakajo gospodinjske obveznosti, ne more
brezskrbno prepustiti sončnim žarkom niti na najbližji plaži.
Seveda ob vsem tem pa rajši kar zanemarimo dejstvo, da je dopust edino daljše obdobje, ki ga družina lahko nameni izključno sebi.
Na večino teh pojavov na žalost ne moremo vplivati in jih ustrezneje rešiti. Prepričana pa
sem, da bi s preskrbo cenejših oblik letovanja (počitniški domovi, camp prikolice, ipd.) predvsem pa s prilagoditvijo dopustniških dni z ostalimi delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni naši zakonci, omogočili marsikateremu delavcu, da bi svoj (ne?) zasluženi dopust čim lepše izkoristil.
Kakorkoli že, vsem članom kolektiva, tistim na plažah, v hribih, doma ob kuhalniku, (ali celo na delovnem mestu) želimo prijetne in čimbolj brezskrbne dopustniške dni ter da ji se srečno, s polnim delovnim elanom vrnili na delo.
Sandra Grbec
Verjetno bo v bližajočih vročih dnevih marsikdo izmed nas rad stopil na to »stabilizacijsko« vozilo in se veselo popeljal po morju, brez občutka strahu in krivde, da zapravlja *>predragoceni« bencin..
Zanimivosti
Naši novi samoupravni akti
Novo sprejeti zakoni (zvezni in republiški) narekujejo OZD, da uskladijo svoje samoupravne akte z zakonskimi določili.
Nateri novi samoupravni akti so bili, oz. so letos pripravljeni in kateri zakonski predpis jim je temelj, podajamo v naslednjem prikazu:
I.	Delovna razmerja
Pripravljeni so osnutki pravilnikov o delovnih razmerjih TOZD in DSSS, ki se večidel sklicujejo na določila samoupravnega sporazuma o skupnem urejanju delovnih razmerij, ki se ga sprejema na nivoju delovne organizacije.
Spremembe na področju delovnih razmerij v TOZD in DSSS narekujejo spremembe republiškega zakona o delovnin razmerjih. Ker sega področje urejanja tudi na področje urejanja disciplinskih zadev, je bilo potrebno spremeniti tudi akt o disciplinskih zadevah. Usklajeni sporazum o disciplinskih zadevah je stopil v veljavo 28. maja 1983.
Naj naštejemo kakšne spremembe prinašajo novi samoupravni akti o delovnih razmerjih: razporejanje delavcev v drugi kraj, drugo TOZD—DSSS, začasna razporeditev v drugo TOZD — DSSS, vrnitev na delo po prenehanju funkcije, izjemno delo v drugi TOZD, izraba letnega dopusta do konca februarja prihodnjega leta itd.
II. Ljudska obramba in družbena samozaščita
Lani sprejeta zakona s področja ljudske obrambe (zvezni in republiški) obvezujeta OZD, da ustrezno uskladijo svoje akte z zakonskimi določili. Ker temelji naš sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite na po-družbljanju te pomembne naloge in vključevanju vseh človeških faktorjev in materialnih potencialov za obrambo samoupravnega socialističnega sistema, je smiselno tem načelom oblikovana tudi vsebina sporazuma,
III. Poslovna tajnost in varovanje premoženja
To področje je bilo doslej urejeno v več samoupravnih aktih, sedaj pa je izrecno opredeljeno v posebnem pravilniku, ki poleg poglavja, kjer je določeno, kateri podatki in listine se štejejo za poslovno tajnost, ukrepe za zaščito le-te, opredeljuje tudi ukrepe za zavarovanje družbenega premoženja.
IV. Obveščanje
V	skladu s težnjami, da bi to področje uredili celovito v enem samoupravnem aktu, je bil izdelan pravilnik, ki ureja vse oblike, načine in pogoje obveščanja. Podlaga pravilniku so predpisi o sistemu družbenega informiranja in določila zakona o združenem delu.
M.v.
Testiranje
novosprejetih delavcev
Izraz testiranje se v zadnjem času pogosto uporablja. V bistvu gre za preizkus pod določenimi pogoji. Preizkus — test uporabljamo za veliko vrsto predvsem tehničnih materialov: tako testiramo kovine, gradiva, mostove, stroje; nekaj povsem drugega je testiranje ljudi. Živi organizmi so drugačni kot kovine in gradiva: živijo in delujejo v tvorni okolici, ki se nenehoma spreminja in s tem se spreminjajo tudi sami. Zato so pogoji preizkušanja — testiranja manj zanesljivi. In vseeno uporabljamo za preizkušanje določenih lastnosti pri ljudeh tudi testiranje S psihološkim testiranjem se srečuje skoraj vsakdo Ko sprejemajo otroke v osnovno šolo jih testirajo s testi za šolske novince, ko opravljamo pregled za
voznike, nas testirajo s testi za voznike, ko se vpisujemo na nekatere višje šole, opravljamo teste znanja in sposobnosti, ko izbiramo poklic, nas v sedmem razredu testirajo s testi sposobnosti za določene poklice, ko nas sredi noči ustavijo na cesti varuhi reda, nas testirajo z alkotestom—skratka — vedno smo deležni nekakšnega testiranja.
Psihološko testiranje v industriji se je začelo kmalu po prvi svetovni vojni v V. Britaniji in ZDA. Namenjeno je bilo za izbor delavcev na določena delovna mesta, ali pa za svetovanje delavcem za opravljanje posebnih opravil.
Ne moremo namreč mimo dejstva, da nismo vsi rojeni in sposobni za vse, za vsa dela, za vse aktivnosti, ki jih je v življenju
neskončno. V večjih delovnih organizacijah v Sloveniji uporabljajo psihološko testiranje pri sprejemu delavcev in pri premeščanju. V glavnem se uporablja ta način izbora za zahtevnejša, oziroma za specifična dela, kjer morajo biti določene psihične lastnosti dobro razvite. Tako je to v tovarnah Iskre, v Litostroju, Železarni Jesenice, TAM Maribor, Verigi v Lescah, Krki Novo Mesto in drugod. Tudi delavcem Mehanotehnike ni neznano industrijsko testiranje določenih sposobnosti. Tako je pred leti marsikatera delavka na elektrovlaku bila testirana, ko se je uvajala nova tehnologija. Na šivalnih strojih je bilo uvedeno psihotestiranje zaradi uvedbe integriranih delovnih mest.
V primeru, da je psihološko testiranje v delovni organizaciji izvedeno strokovno, lahko precej pripomore k hitrejšemu uvajanju na delo, manjšemu izmetu materiala, manjšemu številu nesreč pri delu, večjemu presegu in delno k večjemu zadovoljstvu delavcev. V TOZD »Tehnične igrače« smo uvedli v letošnjem letu testiranje nekaterih psihičnih lastnosti zato, ker je šlo za večji sprejem delavcev, kjer je bilo treba uporabiti testne rezultate kot dodaten kriterij pri izboru delavcev. Zaradi uvajanja novega artikla, ki je zahteven v smislu spretnosti in sposobnosti hitrega učenja, je bila uvedba testiranja še bolj smiselna.
V svetu je veliko različnih testov. Večinoma jih razvijajo v ZDA, V. Britaniji in Franciji. V Sovjetski zvezi ne razvijajo testov, ker menijo, da smo ljudje v glavnem enaki, zato je bolje učiti, kot izbirati, čeprav se povsem ne držijo teh načel, ko gre za poklice, kjer je potrebno imeti dobre sposobnosti. Tako vse astronavte in upravljalce zahtevnih aparatur testirajo s podobnimi testi kot na zahodu. Čeprav je testov, ki merijo psihološke lastnosti veliko, jih v glavnem delimo na naslednje skupine: testi telesnih sposobnosti in čutilnih sposobnosti (večinoma jih uporablja medicina dela, delno le industrijska psihologija), testi psihomo-
torike (telesna aktivnost, spretnosti prstov in rok, koordinacija oči in rok...), testi umskih sposobnosti (inteligentnost za praktične probleme, teoretične probleme, socialne probleme, pozornost, sposobnost za matematiko, ipd ) ter teste osebnostnih lastnosti, kot so npr: človekova čustvena stabilnost, sposobnost sodelovanja s sodelavci, vztrajnost pri delu, omahljivost, sposobnost vodenja, po-dredljivost, napadalnost, plašnost itd. Tem testom pravimo osebnostni testi.
Nekatere lastnosti testiramo z aparati — pripomočki, nekatere pa po »pismeni poti«. Testi morajo biti tako pripravljeni, da merijo osnovne psihične lastnosti ne pa znanja. Prilagojeni morajo biti vsem kategorijam ljudi ne glede na šolsko izobrazbo, jezik in ostale kulturne značilnosti.
Testi, ki smo jih uporabili v TOZD »Tehnične igrače«, so večinoma ameriški, eden je francoskega izvora in eden nemškega. Testi so prilagojeni Sloveniji in jih prodaja Zavod za produktivnost dela v Ljubljani. Ker smo testirali nad 250 delavcev, smo lahko normative izdelali za interno uporabo v naši delovni organizaciji. S to skupino testov smo predvsem zajeli naslednje meritve: spretnost prstov, spretnost rok, sposobnost razumevanja tehničnih problemov, sposobnost opazovanja in log. razmišljanja, sposobnost prilagajanja v grupi in normalnost osebnosti. Preverjanje testnih rezultatov in rezultatov v proizvodnji še traja. Menimo, da lahko takšen pristop pripomore k boljšemu sprejemu novih delavcev oz. k tehtnejšim odločitvam pri premeščanju.
Nikakor pa ne smemo testiranja enačiti s čarobno palico, ki bi vse hitro in popolno uredila. To je le sodoben pripomoček pri kadrovskem delu, ki v glavnem da pozitivne rezultate, negativnih pa ne. Količina pozitivnosti je sorazmerna s strokovnostjo in resnostjo dela.
Sergej Pirjevec
f3r
NfcLEDŽVjA ČRMLKrt tfFA/C//WL 20 MIL J 00 'I
Topolov (in S6P1C6) ni V6Č Praksa praktikantov
Praktikanti
na proizvodnem delu oziroma delovni praksi
Za nekatere naše delavce je pomembneje kot dejstvo, da ni več lef^ih topolov, tisto kar smo zapisali v oklepaju v naslovu torej, da ni več topolove sence, ki je bila v poletni pripeki in v delovnem času prijetno zatočišče. No, ker se taki, ki iščejo »hladovino« znajdejo v vseh razmerah, se ni bati, da bi bili sedaj kaj bolj delovni oziroma vroči za delo, kajti prav gotovo bodo še naprej iskali prijetno senco, četudi ne topolovo.
Naj ob tej bolj žalostni kot šaljivi ugotovitvi (mimogrede — prišla je iz zaupnih virov) zapišemo, da je bil že skrajni čas, da se topoli požagajo. In to iz več razlogov. Najvažnejši je vsekakor požarnovarnostni. V času spomladanskega cvetenja je bilo na prostem in v prostorih polno topolovega puha ali »muck«, ki so poleg tega, da povzročajo neprijetnosti pri čiščenju, lah-kovnetljive, kar so nekateri naši delavci tudi že proizkusili. Zaradi tega je bilo potrebno v času cvetenja nenehno paziti in topolov puh močiti z vodo. Podobne težave so bile v jeseni z odpadanje listja. Druga težava, ki so jo »polnoletni« topoli (polnoletni zato, ker so bili stari nekaj več kot 18 let) je bilo prodiranje topolovih korenin k izvoru vode. Tako se je zgodilo, da je v našem obratu družbene prehrane po-
kukal skozi kanalizacijo poganjek topola. Ker v menzi topol nima kaj iskati, so ga seveda odstranili.
Znano je namreč, da je topol največji »pijanec«, pa ne vina, pač pa vode, saj jo rabi odrasla rastlina dnevno najmanj 200 litrov, če pa je vode dovolj tudi do 600 litrov.
Poleg tega je topol privlačen za strelo in treskanje v naš kolektiv.
Eksekucijo topolov (okoli 100 kosov) sta v našem kolektivu sredi junija opravila s pomočjo naših delavcev dva gozdna delavca z Zavoda za pogodzovanje Krasa, škoda, da vode, ki so jo topoli v svojih 18 letih rasti popili, ni mogoče prenesti na suhi Kras, kar bi pomenilo, da bi Kras lahko ob tem »nemogočem« lahko dobil 131,400.000 litrov vode, kolikor so jo topoli v 18 letih porabi-
li,	ob 200-litrski porabi.
In ob tem, da smo nekatere nevšečnosti, ki so nam jih topoli povzročili, odpravili (razen iskanja druge »hladovine«), bomo še nekaj zaslužili. Zavod za pogozdovanje Krasa bo topolov les prodal, poračunal nastale stroške in nam preostanek denarja vrnil.
Morala tega sestavka naj bi bila: »Tudi sekanje dreves je včasih koristno!«
Topolovski udarnik
Že dlje časa se v naši proizvodnji srečujemo z mladimi delavci — učenci usmerjenega izobraževanja. V skladu z novim konceptom usmerjenega izobraževanja se namreč vsi učenci I., II. in III. letnika srednjih šol vključujejo po dva tedna v proizvodno delo, oziroma delovno prakso (PDDP).
Tako je v skladu s programom v letu 1982 pri nas opravljalo proizvodno oz. delovno prakso kar 241 učencev. V letošnjem letu pa je to obliko prakse že opravilo 160 učencev. Poleg teh
no-matematične, ekonomsko-družboslovno-matematične, ekonomsko-družboslovne, po-morsko-elektro, kemijsko-pro-cesne itd.
Za vse prve letnike je program prakse enoten medtem, ko skušamo ostalim zagotoviti prakso po ustreznem programu, ki je odvisen od letnika šolanja in študijske usmeritve.
Organizirano vodstvo PDDP je zaupano več inštruktorjem — izvajalcem v posameznih delovnih enotah, ki so bili za to nalogo predhodno posebej usposoblje-
Namesto topolov krasijo sedaj naš park odpadki — prazne steklenice, lončki od jogurtov, najrazličnejši papir, ostanki hrane in celo kruh!
Pomislite, kruh! Marsikateri lačen otrok bi zažarel od sreče že ob skorjici kruha, ali celo ob drobtinicah, pri nas pa imamo kruh kar za odpad!
Žalostno, vendar topolove veje smo v parku zamenjali z našo “kulturo-.
— še po nečem smo Jugoslovani drugačni od drugih narodov _ p
— Drugi narodi zaradi padca življenjskega standarda ali podražitve za 3 % nergajo m demonstrirajo na ulicah, a mi ob podražitvah za 40 % pišemo vice in se smejemo.
učencev srečamo v naši proizvodnji vsako leto še kakih 100 drugih »praktikantov« oz. mladincev, ki si pri nas med počitnicami nekaj zaslužijo. Te moramo ločiti od praktikantov usmerjenega izobraževanja, saj se učenci usmerjenega izobraževanja vključujejo v našo proizvodnjo na osnovi izobraževalnega programa, pisati morajo proizvodni dnevnik, se vključevati v samoupravne aktivnosti, seznanjati z dogovorom med delovnimi organizacijami na obali, za svoje delo ne prejmejo denarne nagrade, temveč le brezplačno malico in oceno opravljanja prakse. Ne glede na to so pri delu prizadevni.
Vsi učenci usmerjenega izobraževanja (Ul) so sprejeti na prakso na osnovi letnega načrta
—	razporeda praks, ki ga pripravimo v v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo — org. enota Koper in na osnovi letnih pogodb o izvajanju PDDP, ki jih TOZD, v katerem se praksa izvaja, podpiše s posamezno šolo oz vzgojno izobraževalno organizacijo (VIO). Tako imamo podpisane pogodbe o izvajanju PDDP s kar devetimi VIO in pri nas lahko srečamo učence različnih usmeritev:	kovinarsko—pro-
metne, pedagoške, naravoslov-
ni. Lahko rečemo, da vsi izvajalci opravljajo to delo zelo požrtvovalno in skrbno, čeprav doslej za to dodatno delo niso bili posebej stimulirani.
Dela z učenci pa ni malo, saj jim je treba zagotoviti varno delo (v sodelovanju s službo varstva pri delu), urediti vse potrebne informacije, jih uvajati, nuditi pomoč pri pisanju dnevnika jih ocenjevati, skratka skrbeti za pravilen potek delovno-vzgoj-nega procesa.
Pri tem je pomembno stalno sodelovanje s šolami. Koordinatorji z nekaterih šol pogosto obiščejo učence na PDDP in jim svetujejo. Tako se večina praktikantov lepo vključi v delovni kolektiv ter z delom, kot tudi v razgovorih z delavkami v delovni enoti pridobi veliko novih izkušenj, zlasti bolj realen odnos do proizvodnega dela. Nekateri se sicer težko privadijo na enolična dela, želijo si, »da bi bili obravnavani kot ostale delavke in jih ne bi pustili brez kave ...« večina pa je zadovoljnih prav zato, ker se lahko pogovarja s sodelavkami, ki so pripravljene pomagati praktikantom. V anonimni anketi ob zaključku prakse na vprašanje — kaj jim je bilo na praksi
(nadaljevanje na 4. strani)
HAM i
(nadaljevanje s 3. strani)
všeč, najdemo tri najznačilnejše odgovore in sicer:
— »Da smo si ogledali celotno delovno organizacijo«.
— »Da smo veljali toliko kot drugi delavci...«
— »Da bi še prišli v Mehano-tehniko.«
Tako za praktikante kot tudi za naš kolektiv je zelo pomembno, kakšne izkušnje in vtise odnesejo s prakse pri nas. Tembolj zato, ker se bodo mnogi po končanem šolanju vrnili k nam kot delavci — strokovnjaki, od katerih bo tudi odvisna prihodnost Mehanotehnike.
Misli
Zunaj le sivi beton,
pod mano mnogo jeklenih škatel.
Nikjer trave, nikjer dreves, nikjer živali, le dim in hrup.
Spominjam se rojstne vasi, kjer so rasle trave in drevesa, kjer so pele ptice in kjer sem poslušal harmonijo narave.
Ljubo Klanjšček Večina praktikantov jemlje proizvodno delo resno.
(Jadran Markežič, 8.r.)
Duševno nezadostno razvite osebe v DPP kot naši kooperanti
Sreča, kaj je
Pisati o srečnem ali nesrečnem življenju je dokaj nehvaležna tema, saj ljudje pojmujemo srečo zelo različno. Kar je za nekoga sreča, je za drugega nesreča in nasprotno. Ljudje smo v pogledih, svoji mentaliteti, v svojih željah in hotenjih, skratka v svoji osebnosti različni In temu primerno razmišljamo o sreči, temu primemo srečo ovrednotimo.
O tem bi se prav gotovo dalo veliko napisati pa vendar ni namen prispevka pisati zgolj o sreči.
V	tem sestavku bi želela opisati in prikazati življenje duševno nezadostno razvitih oseb v delavnicah pod posebnimi pogoji (DPP), ki je tudi lahko lepo in srečno. Za uvod bi želela povezati neko razmišljanje, objavljeno v brošuri »Naš zbornik« pod naslovom: »Kaj daje ton in smisel našemu življenju?«
Ob pričakovanju rojstva otroka je v družini lepo — veliko želja in ugibanj, največja med njimi je seveda ta, da bi bil novorojenček zdrav. Prav zaradi vseh teh želja in pričakovanj je za družino, ki seji rodi prizadet otrok, to dejstvo prava tragedija. Kaj se dogaja s starši v trenutku spoznanja, da njihov otrok ni tak kot drugi, kaj vse doživljajo, vedo povedati samo starši, ki so to do doživeli. Bolečine obupa in iskanja rešitve, občutek, da jih je narava prevarala za najlepše trenutke materinstva oz. očetovstva, se ne da izliti na list papirja. Ko se tako starši le nekoliko postavijo na realna tla in sprejmejo kruto dejstvo, ki jim ga je ponudilo življenje, prično iskati medicinsko pomoč z eno samo gorečo željo — pomagati otroku.
Mrzlično vodijo otroka od specialista do specialista, kajti ne morejo in ne morejo se sprijazniti, da se otroka ne da »ozdraviti«
naših treh obalnih občinah. Ker se je zavlekla organizacija obalnih DPP, sta občina Koper in Izola organizirala začasne DPP za najnujnejše primere.
DPP v Kopru deluje v sklopu osnovne šole Elvira Vatovec Strunjan medtem, ko DPP v Izoli deluje v sestavi Centra za socialno delo.
Pred kratkim sem delavnico pod posebnimi pogoji v Izoli, kjer varovanci sestavljajo pisala za Mehanotehniko, torej so naši kooperanti, obiskala.
O delu in življenju nezadostno duševno razvitih oseb, ki z zadovoljstvom in ponosom, to sem takoj ugotovila, sestavljajo pisala, sem se pogovarjala z vodjo delavnice.
V	varstvo in delo je vključenih 10 varovancev v starosti od 16 do 35 let, 3 varovanci so iz piranske občine, 7 je domačinov, torej iz Izole.
DPP omogočajo varovancem delovno okupacijo, s tem pa tudi občutek lastne vrednosti, varstvo, interesne dejavnosti, kul-turno-zabavno življenje, ohranjanje znanj, pridobljenih v času usposabljanja, skrb za zdravje.
Ob prilagojenem tempu in delovnem postopku doživljajo dekleta in fantje izolske DPP delovne uspehe, ki jim pomenijo zelo veliko in jih osrečujejo. Glavna delovna zaposlitev je montiranje kemičnih svinčnikov za Mehanotehniko, v letu 1982 so varovanci sestavili preko 230 tisoč kemičnih svinčnikov in 70 tisoč flomastrov.
Mehanotehnika je v občini Izola edina delovna organizacija, ki je imela prisluh za tovrstne potrebe in varovancem vseskozi zagotavlja delo. Sploh je sodelovanje z Mehanotehniko dobro in pohvalno.
Kot interesne dejavnosti gojijo predvsem tri in sicer: urejanje vrta in gredic, obdelava lesa ter
to?
Po vsem tem iskanju možnosti, ostane staršem težka končna ugotovitev, da prizadetost lahko le ublažimo, seveda ob pravilni in primerni skrbi za takega otroka. In prav tu, ko starši izčrpajo vse možnosti za otrokovo »ozdravljenje«, moramo vstopiti mi
—	naša družbena skrb, da takega otroka vsaj delno pripravimo na samostojno življenje in dogajanja okoli naše skupnosti.
Zdrav otrok potrebuje starše, dokler se ne osamosvoji, prizadeti otroci pa ostajajo celo življenje s starši, bolj ali manj odvisni od njihove ljubezni in skrbi. Ta ugotovitev nalaga staršem še večjo odgovornost za otroka, ki je podaljšana do konca življenja. To dolžnost, ki jo je staršem prizadetih otrok naložila kruta in samovoljna narava, starši lahko objokujejo, ali pa jo poskušajo postaviti na realna tla in jo izpolniti čim boljše.
Da bi starše v tej dolžnosti vsaj nekoliko razbremenili in otroka (po možnostih) vključili v družabno življenje, smo ustanovili razne domove in društva, kjer se
srečujejo predvsem teže prizadeti otroci, kasneje odrasli otroci.
Ustanovili smo osnovno šolo s prilagojenim učnim programom, kjer vključujemo srednje in lažje prizadete otroke in jih usposabljamo za bolj ali manj enostavne delovne naloge. Običajno se po tem 8—10 letnem usposabljanju v oddelkih s prilagojenim učnim programom lažje duševno nezadostno razvite osebe enakovredno zdravim vključijo v okolje in delovni proces in ne potrebujejo več posebne družbene skrbi in pozornosti.
Naša nadaljnja skrb pa ostajajo osebe, ki ravno tako zaključijo usposabljanje, pa se ne morejo enakovredno vključiti v redni delovni proces.
Prav takim osebam smo v zadnjem času posvetili dodatno pozornost — ustanovili smo namreč delavnice pod posebnimi pogoji (DPP). V delavnicah za delo pod posebnimi pogoji opravljajo enostavna kooperantska dela in ob tem doživljajo lastno vrednost, starši pa so vsaj delno razbremenjeni skrbi za »večne otroke«.
Za tako obliko vključevanja v delo nezadostno duševno razvitih oseb smo poskrbeli tudi v
Življenje v delovni sredini
razna ročna dela (vezanje, kvačkanje, ročna obdelava lesa ipd.). Veliko pozornost je potrebno posvetiti obnavljanju znanj, ki sojih varovanci pridobili v času usposabljanja na osnovni šoli, ti^ predvsem mislimo na skrb za samega sebe, za lastno urejenost in osebno higieno. Dve dekleti nista bili vključeni v usposabljanje, zato poskušamo z individualnim programom vsaj delno nadoknaditi primanjkljaj.
Lansko leto smo za varovance in njihove starše organizirali sedaj že tradicionalno 6-dnevno brezplačno letovanje v Dobrni.
Dogodke doma in po svetu spremljamo preko radia in s prebiranjem časopisja.
Organizirali smo obdaritev varovancev s skromnim programom za novo leto, za dan žena smo mame razveselili s prisrčnimi darilci in pesmijo, počastili smo spomin na žrtve, padle za svobodo in še bi lahko naštevali.
Velik pomen dajemo tudi družabnim srečanjem varovancev, na katerih se sprostijo, zabavajo in zaplešejo.
S koprskimi varovanci DPP smo pred našo delavnico organizirali skupni piknik, ki nam je ostal v najlepšem spominu. Zmenili smo se, da se bomo še srečevali na skupnih prireditvah.
Še en zelo pomemben dogodek smo zabeležili v lanskem letu. Organizirali smo eno tedensko rekreacijo — plavanje. Sredstva za izvedbo rekreacije nam je v obliki nagrade varovancem podarila Mehanotehnika.
Ob tej priložnosti moramo vašemu delovnemu kolektivu izreči posebno priznanje in iskreno hvaležnost.
Skupina desetih varovancev je zelo raznolika glede na stopnjo prizadetosti in usposobljenosti, kljub temu so odnosi med varovanci prijateljski, iskreni in topli. Vzdušje v delavnicah je sproščeno in predvsem delovno.
V	zadnjem času se vse več staršev oglaša pri nas s prošnjami za sprejem njihovih otrok, ki niso vključeni v redno delo, vendar nas pesti prostorska stiska tako,
da trenutno tem željam in našim hotenjem ne moremo ugoditi.
Stroške za dejavnost DPP krije v celoti Občinska skupnost socialnega skrbstva, prav tako prehrano varovancev (2 obroka dnevno) in prevoz na delo.
Denar, ki ga varovanci prislužijo s proizvodnim delom, razdelimo za mesečne nagrade varovancem, ki se v letošnjem letu gibljejo od 1.400 do 1.800 din.
Naj ob zaključku ponovno poudarimo pomen, ki ga imajo DPP za varovance. Po dolgih letih, ki sojih brezciljno preživljali doma, so se končno izenačili z vrstniki in tudi sami hodijo najprej v šolo, kasneje v službo, imajo svoje sodelavce, prijatelje, imajo svoje skrbi in razmišljanja o delu in ne nazadnje prinesejo vsak mesec domov svojo plačo, na katero so izredno ponosni.
Družba torej mi smo v skrbi za duševno prizadete otroke v zadnjem času naredili velik korak naprej. Končno je prevladalo spoznanje, da se take osebe, čeprav duševno nezadostno razvite in velikokrat celo življenje odvisne od naše pomoči, lahko vključijo v življenje, lahko se učijo, lahko delajo, lahko se zabavajo. S tem spoznanjem je minil čas, ko so take osebe sa-motarile v domačem zapečku, zapuščene od vseh, odvisne samo od starševske ljubezni, razumevanja in vzgoje.
Življenjska pot naših otrok je v veliki meri odvisna tudi od humanosti družbe, v kateri živijo, to toliko bolj velja za duševno motene otroke in naš prvi korak k ublažitvi teh motenj je, da take otroke sprejemamo take, kot so, da jim skušamo pomagati, da se po svojih možnostih vključijo v delo in s tem potrjujejo lastno vrednost.
Kultura neke družbe se namreč kaže tudi v tem, koliko skrbi posveti svojim najšibkejšim članom!
Kljub temu, da je pričujoči članek nastal na Zahodu, je gotovo zanimiv in aktualen tudi za naše razmere. Najbrž si ga bo vsakdo razlagal po svoje, ne bi bilo prav, da bi si zapomnil le tisto, kar vsakomur najbolj ustreza. To velja za tiste, ki delo vodijo, kakor tudi za tiste, ki »so vodeni«. Članek smo si sposodili iz glasila Karto-nažne tovarne Ljubljana.
V	delovnih sredinah se kaj hitro lahko pojavijo razne skupinice ali pa ponekod že kar cele bratovščine. Če so primerno usmerjene in nadzorovane, spodbudno vplivajo na timsko delo, v nasprotnem primeru pa prav lahko uidejo z vajeti. Prijateljstvo, ki se poraja v takih skoraj zaupnih druščinah, je pogosto odločilno za uspeh ali propad posamezne delovne naloge. Saj je prav pomanjkanje medsebojnih stikov poglavitni vzrok za porajajočo napetost, ki je včasih celo povzročitelj resnih obolenj. Torej so družabni stiki med sodelavci zaželeni ker močno vplivajo na uspešnost ali neuspešnost dela.
Prva skrb vodje je vsekakor produktivnost, včasih pa je težko ločiti, kaj je zapravljanje časa in kaj koristen družabni stik. Pod pogojem, da ne terja preveč delovnega časa, družabnost v delovnih sredinah ustvarja vzdušje tovarištva, zmanjšuje odtujitev in osamljenost, ki jo čutijo mnogi delavci zaradi dela v majhnih izoliranih pisarnah oz. prostorih.
Pa poglejmo nekaj pomembnih faktorjev, ki jih moramo v zvezi z odnosi v' pisarni in proizvodni enoti (PE) še kako upoštevati.
Osebna prijateljstva pri delu pomenijo večjo delovno spodbudo. Vse večje število razdrtih zakonov, propadanje družine..., vodijo k zaskrbljujočemu povečanju človekove osamljenosti. Delovni prijatelji postajajo v takih stiskah pomemben dejavnik, ki človeku pomagajo premagati težke socialne probleme.
Delo je naravna osnova za prijateljstvo. V Ameriki so dokazali, da se prijateljstvo pogosteje razvija v delovnih sredinah z različnimi interesi. Delo je primarni interes večine ljudi, zato bo ob dobrih medsebojnih odnosih večino ljudi vleklo k sodelavcem, ki imajo podobne službene odgovornosti in cilje. Vodja mora biti le toliko spreten, da uspe vzpostaviti take medsebojne odnose, ki so potrebni za neoviran potek ustvarjalnega procesa.
Bolezen zmanjša produktivnost. Tako manjše bolečine kot resna obolenja so dostikrat psihološkega izvora. Delovna skupina s tovarištvom zagotavlja čustveno varnost svojim članom in s tem ugodno vpliva na njihovo osebno počutje
Delo je lahko naravno zdravilo za napetosti. Ugodno počutje v delovni skupini z dobrimi medsebojnimi odnosi je lahko dober protistrup čustvenim napetostim, kar ugodno vpliva tudi na zasebno življenje. S pravo mero družabnosti je mogoče sicer neučinkovitega delavca spreobrniti v uspešnega sodelavca. To so torej rezultati dolgoletnih opažanj odnosov v pisarnah in proizvodnih enotah.
Kaj lahko stori vodja, da bo sodelavcem olajšal razvijanje za delo koristnih družabnih stikov.
Pretehtati je potrebno fizično organiziranost v pisarnah in PE. čim bolj odprta in prilagodljiva je razporeditev pisarniških in ostalih miz, laže se ljudje zbližujejo med seboj. Če starih individualnih pisarn in PE ni moč odpisati, je potrebno ohrabriti sodelavce, da puščajo vrata odprta. Pisalne mize prestavimo tako, da imajo uslužbenci prost pogled na hodnik, ker se s tem individualna izolacija močno zmanjša. Tudi pitje kave ali čaja lahko organiziramo tako, da se sodelavci tokrat med seboj malo pogovorijo in spoznajo. Vodja mora biti prepričan, da le prijatelji lahko postanejo dobri sodelavci. Mnenje, da morajo biti delovna prijateljstva strogo poslovna in ločena od osebnega tovarištva, je lahko zelo škodljivo. Ljudje, ki so prijatelji tudi izven delovnega časa, imajo najboljše pogoje za sodelovanje pri delu.
Spodbujati je potrebno delovne stike. Vodja skupini podrejenih z različnimi interesi lahko od časa do časa priredi zakusko, izlet ipd. Seveda pa mora razločevati med pristnim razvijanjem prijateljskega vzdušja in prisilnimi srečanji. Cilj vsega tega je torej spodbujanje spontanih delovnih stikov med podrejenimi, kako to dosežemo pa sploh ni bistveno.
Podpirati je potrebno vsakršne začetke družabnosti.
Ljudje se bodo na skupnih kosilih, izletih ali ob različnih praznovanjih med seboj dobro spoznali.
Osebne vezi, ki se porodijo na takih srečanjih, lahko močno okrepijo prijateljstva in pomagajo navezovati nove stike. Seveda pa se te »svobodne« aktivnosti ne smejo preveč vriniti v delovni čas. Ponovno pretehta-nje delovnih pravil vodje. Posebno v manj zahtevnih službah lahko opazimo nepotrebne ovire za pristne medsebojne odnose. Zelo veliko napako dela na primer vodja, ki zahteva, da so njegovi sodelavci vseh osem ur videti delovni. Kajti že v sami naravi ljudi je prisotna želja, da med seboj malo poklepetajo, kadar delovni pritisk popusti.
Sandra Grbec
r
Predstavljamo vam:
DE »Vzdrževanje«
DE 8200 v sestavu TOZD »Orodje—remont« je organizirana v tri skupine. Naloge skupin so različne, vendar se pri opravljanju zadanih nalog dopolnjujejo v sistem vzdrževanja DO.
Delovna enota pokriva sledeča področja dela iz dejavnosti TOZD:
— storitve na obdelavi kovinskih izdelkov;
— storitve za tekoče vzdrževanje strojev in naprav;
— storitve za redno vzdrževanje gradbenih objektov delovne organizacije;
— vzdrževanje dvigal, mehanski del.
lavnica. Izdeluje manjšo opremo, lesene motažne priprave in opravlja popravila stavbnega pohištva in pisarniške opreme.
. V takem obsegu in pri takih nalogah je dejavnost DE Vzdrževanje zelo raznolika in težavna.
V	današnjih časih, ko primanjkuje rezervnih delov in potreb-
nega materiala so potrebni veliki napori, da ne pride do večjih zastojev v proizvodnji. Veliko rezervnih delov izdelamo v lastni delavnici, vendar vedno to ni mogoče niti smotrno. Pri tem je potrebno ne samo sodelovanje DE v okviru TOZD, temveč sodelovanje in razumevanje vseh dejavnikov v DO.
STRUKTURNA SHEMA VZDRŽEVANJA V TOZD- 8
tfiHNOLOŽ Nem PLANER |1?3
■ OBRAČUN
OPERATIVNA PRIPRAVA DELA
VODJA SKUPINE GR.KLJUČAVN
IČAR.
JESL
VODJA VZDRŽEVANJA D,
/ODJA SKUPINE GRADI IN MIZARSTVA IT51
KLJUI
■A SKUPINE STROJ ICAVNIČAR (T5T
Za opravljanje zaupanih nalog v delovni enoti vzdržuje delo 28 KV in VK delavcev.
V	posameznih organizacijskih skupinah se odvijajo dela kot sledi:
Strojni ključavničarji: Opravljajo dela na izdelavi priprav za proizvodnjo, popravilu in rekonstrukciji strojev, izdelavi strojnih delov in raznih konstrukcij. Ena izmed glavnih nalog je vzdrževanje dvigal ter popravilo viličarjev. Za potrebe varjenja v DO se vzdržuje tudi valilnico, da bo možno variti tudi zahtevnejše predmete in to z različnimi postopki varjenja.
Strojna obdelava: Vrši struženje in rezkanje za potrebe TOZD Izdeluje rezervne dele za stroje, obnavlja izrabljene dele za stiskalke in brizgalne stroje ter okroglo brusi večje obdelo-vance.
Gradbena skupina: Vzdržuje gradbene objekte delovne organizacije. Skrbi za delovanje sistema kanalizacije, odvoda meteornih vod, popravila streh in tlakov. V delovanje gradbene skupine spada še vzdrževanje cestišča in okolice delovne organizacije. V okviru gradbene skupine deluje tudi mizarska de-
Gradbena skupina v DE 8200
Evidentičarka DE 8200 Miklavčič Albina
Strugar v DE 8200
DE »Energetika«
DE energetika je bila ustanovljena in organizacijsko povezana v TOZD »Orodje—remont« leta 1979. Do tedaj so se funkcije energetike izvajale delno v našem TOZD, delno v delovni skupnosti skupnih služb.
Funkcije delovne enote so sledeče:
— oskrba delovnih mest delovne organizacije z energijo:
— popravilo in vzdrževanje elektro naprav in priprav;
Skupina -vzdrževalcev« v DE 8200 6. STRAN - Ml
Varilci DE 8200
popravilo in vzdrževanje telefonskega sistema;
— oskrba in vzdrževanje vodovodnega sistema;
— priprave in vzdrževanje tehnološke vode;
STRUKTURNA SHEMA
— priprava in vzdrževanje komprimiranega zraka;
— ogrevanje delovnih prostorov in vzdrževanje sistema.
Delovna enota je organizirana v delovne skupine;
ENERGETIKE V TOZD- 8
TEHNOLOG NORMIREC PLANER
118o
3PERATIVNA PRIPRAVA DELA
VODJA ENERGETIKE DE-Sift   ____________________LLZ2
OBRAČUN IN EVIDENCA flST
Vodja DE 8300 Valenta Pino
"TčdJa skOTIr*^
ELEKTRIČARJEV [TTS
IVOMA šk.VŽtaiEvAN.
EN.NARRAV IN KLIME
■k?
V delovni enoti energetika vzdržujemo delo 21 KV in VK delavcev, ki zaupane naloge opravljamo z vso poklicno resnostjo in odgovornostjo.
Uspeh našega dela je v strogi korelaciji z uspehi dela drugih delavcev — članov našega kolektiva, ker le s skupnim nadzorom in sodelovanjem lahko obvladujemo energetski sistem naše delovne organizacije.
KAKO DELAMO
Pri našem delu uporabljamo sodobne tehnološke dosežke in rešitve, ki so plod našega in tujega znanja, pa naj si bo to na področju elektrike, energetike ali na področju tehnologije.
V naših obratih deluje večje število priprav in naprav, ki so bile izdelane, dopolnjene, rekonstruirane in modernizirane v naši DE.
Težave pri našem delu
Težave s katerimi se srečujemo vsakodnevno, so številne in različne. Ena od pogostih težav je pomanjkanje reprodukcijskega materiala in rezervnih delov. Kljub težavam, s katerimi se srečujemo vsakodnevno, delovna enota rešuje postavljene naloge kvalitetno in z vso resnostjo.
V okviru ciljev ekonomske stabilizacije in dobrega gospodarjenja ima DE energetika še posebne zadolžitve:
1. Vodi in kontrolira dnevne in mesečne porabe vseh energetskih virov, med katerimi je najbolj pomembna poraba kurilnega olja.
2. Pripravlja programe varčevanja z energijo na vseh področjih naše dejavnosti. Z omenjeno Kontrolo smo uspeli privarčevati približno 30% več v zimi 1982—1983 v primerjavi s preteklo zimo. Ti rezultati zgovorno povedo, da se v delovni enoti dela z vso odgovornostjo.
Za zaključek bi želeli povabiti vse delavce naše DO, naj sodelujejo pri racionalni uporabi vseh energetskih virov.
Projektant elektronaprav Trčelj Vladimir
Skupina »električne delavnice« v DE 8300
GLAVNO BESEDO PREPUSTI SOBESEDNIKU
Ljudje, ki hočejo drugega o čem prepričati večinoma preveč govorijo. To Se posebno vetja za prodajalce in trgovske potnike, čeprav bi ti morati vedeti, da kupec sam najbolje pozna svoje probleme in zato tudi najbolje ve, kaj hoče imeti. Vskočiti človeku v besedo ni dobro, niti tedaj, če izreče kaj zmotnega NaS vskok ga utegne razjeziti, a ne samo to, če ima na jeziku Se veliko stvari, nas ne bo pozorno posluSal in ga k temu tudi ne moremo prisiliti. Priporočljivo je torej, da ga strpno posluSamo in ga celo spodbujamo k temu, da se do kraja razgovori
Da se ta metoda obnese tudi v poslovnem življenju, nam pove naslednji primer: Zastopnik neke tekstilne tovarne je krenil na pomemben poslovni sestanek, kjer naj bi predstavil svoje tekstilne vzorce eni od največjih avtomobilskih tovarn. Imel je smolo in med potjo si je prehladil grlo, tako da so mu glasilke nenadoma odpovedale Ko je prispel na sestanek ni imel niti toliko glasu, da bi navzoče konkurenčne partnerje in direktorja avtomobilske tovarne pozdravil, zato je napisal na listek: „Cospodje, glasilke so mi odpovedale, ne morem govoriti." ..Bom pa jaz govoril namesto vas", je dejal sam direktor avtomobilske tovarne, kateremu naj bi sicer predstavil svoje vzorce. No, in to je tudi storil, bil je njegovo ..glasilo", razstavil je njegove vzorce, pohvalil njihove dobre strani in v resnici je ..navijal" zanj. Sam zastopnik tekstilne tovarne ni naredil nič drugega kot to, de se je tu in tam malo nasmehnil, prikimal ali naredil kakino kretnjo. Sad te nenavadne debata pa je bil ta, da je dobil velikansko naročilo, kakršnega ni dobil svoj živi dan. Toda verjetno ga ne bi dobil, če bi mu ne bil odpovedal glas in bi ne ugotovil, kako koristno je, če včasih besedo prepustimo drugim.
To pa velja tudi v vsakdanjih človeških odnosih, saj resnice je namreč, da celo naši prijatelji pred nami raje govorijo o svojt) uspehih, kot pa poslušajo naše besedovanje o tistem, s čimer se mipone šamo. Francoski mislec Le Rochetoncond je zapisal: „če si želiš sovražnikov, se povzpni nad prijatelje, če pa si želiš prijateljev, dopusti, da se prijatelji povzpno nadte " In zakaj je tako? Zaradi človeška potrebe po veljavi. Če naši prijatelji prekosijo nas, se čutijo važne in so zato do nas dobrohotni. Če pa jih prekosimo mi, se čutijo ponižane in razjedata jih zavist in ljubosumje Nemci imajo nek pregovor, ki se glasi: ,/lajčistejše uživanje je ob tegobah ljudi, ki so nam zoprni" ali boli ne kratko: „ Tuja nesreča je za nas največja sreča". In v tem je neka/ resnice. Marsikak naš dozdevni prijatelj verjetno zares bolj uživa ob naših nesrečah, kakor ob naših uspehih. In prev zato ni pametno hvalisati se z lastnimi uspehi, bodimo tore/ skromni. sq skromnost vselej užge.
I. H.
Skupina vzdrževalcev v DE 8300
Evidentičarka DE 8300 Fičur Zdenka
Novosti iz zakonodaje
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Nov zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil po dolgotrajnih pripravah sprejet lansko leto in ga bomo pričeli uporabljati s 1. 7. 1983, je narekoval izdajo novega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Javna razprava osnutka republiškega zakona je pokazala izredno veliko zanimanje javnosti za vse novosti, ki jih zakon prinaša. Sedaj je v razpravi predlog zakona.
Temeljni pogoji za upokojitev še naprej nespremenjeni
Trije osnovni pogoji za upokojitev delavca ostajajo tudi v prihodnje nespremenjeni in sicer:
1.	pogoj: Moški bo pridobil pravico do starostne pokojnine, ko bo dopolnil 60 let starosti, ženska pa najmanj 55 let starosti in bosta imela najmanj 20 let zavarovalne dobe.
2. pogoj: Če bo moški star 65 let, ženska 60 let in bosta tako eden kot drugi imela najmanj 15 let zavarovalne dobe.
3. pogoj: (najpogostejši): Ko bo moški dopolnil 40 let pokojninske dobe, ženska pa 35 let ne glede nato, koliko sta stara.
V zvezi s tem velja omeniti novost — odpravo gostote let — kar pomeni, da ne velja več pogoj, da je moral imeti zavarovanec v zadnjih 5. letih (ali 10. letih) najmanj 40 mesecev(ali 80 mesecev) zavarovalne dobe.
Odmerjanje starostne pokojnine
V primerjavi z doslej veljavnim sistemom, se pokojninska osnova oblikuje po novem tako, da zavarovanec sam izbira, katero 10-letno zaporedje je zanj najugodnejše, od vključno leta 1966 naprej. Pokojninska skupnost mu izbranih 10 let osebnih dohodkov valorizira in sicer na
V spomin
Mariji
Pretresla nas je vest o tvoji nenadni bolezni, ki ti je prerano pretrgala nit življenja.
Težko se bomo sprijaznili z mislijo, da te ne bo več med nami in da je za vedno prenehalo biti tvoje plemenito srce, saj si bila v naši sredini priljubljena kot vestna sodelavka, kot dober človek in prijatelj.
Rodila si se pred 48. leti kot najmlajši otrok številne družine na Mostu na Soči. Že kot otrok nisi bila deležna starševske ljubezni. Toplo zavetje si našla v krogu svojih starejših sestra, ki so svoj kruh služile daleč od domačega ognjišča. Vojna vihra ti je prekinila še to zvezo z domačimi in si bila primorana okušati grenko usodo osirotelega otroka, ki ga je pot neusmiljeno vodila iz zavetišča v zavetišče.
V matično domovino si prišla po posredovanju Rdečega križa, nakar si živela pri svojcih, dokler nisi leta 1954 pričela služiti svoj lastni kruh v Litostroju v Ljubljani.
Na Primorsko si prišla leta / 960, kjer si se zaposlila v našem kolektivu kot tajnica v tehničnem sektorju, v zadnjem času si opravljala dela referenta za kadrovsko evidenco v Kadrovsko-soc. sektorju.
V tem času si si ustvarila topel, družinski dom, ki si ga bogatila Z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in marljivostjo. S svojim zrelim odnosom do dela in razvijanjem delovnih tovariških odnosov si v svojem 23-letnem delovanju mnogo pripomogla k razvoju našega kolektiva, za kar ti iskrena hvala.
Naj ti bo primorska zemlja lahka in počivaj v miru. Možu Romanu, sinu Orlandu in ostalim sorodnikom izrekamo globoko in iskreno sožalje.
sodelavci
gibanje povprečja osebnih dohodkov upoštevajoč zadnje leto dela, ne pa predzadnje kot doslej, oziroma tisto koledarsko leto, v katerem je delavec prejemal OD najmanj 6 mesecev.
Najnižja in najvišja pokojnina ter varstveni dodatek
Predlog zakona zagotavlja vsakemu zavarovancu, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino pravico do najnižje pokojnine, ki znaša najmanj 65% povprečnega OD v SRS v preteklem letu. Določena je tudi najvišja pokojnina, ki ne sme presegati 3,5—kratnega zneska povprečnega OD vseh zaposlenih v preteklem letu. Varstveni dodatek dobijo tisti, ki ne dosegajo najnižje pokojnine in nimajo v družini drugih dohodkov. Odmerja se individualno. Pogoje in primere bo določal statut skupnosti.
Možnost dokupa let
Novost je tudi možnost dokupa let, ki naj bi se omogočil vsem zavarovancem, ki opravljajo samostojne dejavnosti, vključno s kmetijsko dejavnostjo, ne glede ali so zavarovani iz rednega delovnega razmerja ali iz opravljanja samostojne poklicne in kmetijske dejavnosti.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vrhunskih športnikov
Doslej so bili zavarovani le profesionalni športniki. Sedaj se zavarujejo tudi vrhunski neprofesionalni športniki. Omogočeno jim je tudi naknadno priznanjje obdobja, ko je nekdo imel lastnost vrhunskega športnika, če je plačeval prispevke.
Predčasna upokojitev
Daleč največ zanimanja zbuja predčasno upokojevanje, kjer je dana možnost, da se lahko moški upokoji, ko izpolni 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti, ženska pa, ko izpolni 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti. To pomeni, da morata za predčasno upokojitev biti izpolnjena oba pogoja. Odstotek zmanjšanja pokojnine zaradi predčasne upokojitve bo določen s statutom skupnosti.
Družinska pokojnina pri 50. letih
Poleg sedanjih upravičencev (običajno vdova ali vdovec) se pravica do družinske pokojnine razširi še na otroke in na osebe, ki živijo v izvenzakonski skupnosti. Vdove so doslej bile upravičene do družinske pokojnine, ko so dopolnile 45 let starosti, po novem pa so upravičene, ko dopolnijo 50 let starosti. Za vdovce velja starostna meja 55 let.
Določen je tudi najnižji znesek družinske pokojnine, ki znaša 40% pokojninske osnove umrlega zavarovanca, če pokojnino uživajo trije ali več družinskih članov.
Varstvo invalidov
Invalidsko zavarovanje se po novem zakonu prenese iz pokojninske skupnosti v združeno delo. To pomeni, da bo odslej OZD neposredno gmotno prizadeta in odgovorna za nastanek invalidnosti. Torej bo potrebno v bodoče veliko več pozornosti nameniti varstvu pri delu.
To so najpomembnejše novosti, ki nam jih prinaša predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Sandra Grbec
Kadrovske vesti
Odšli
TOZD »Tehnične igrače«
Počkaj Nino — DE 1100 — sporazumno prenehanje d r.
Fuks Frančiška DE 1500 — invalidsko upokojena Dedič Dulaga DE 1100 — sporazumno prenehanje d r.
Radela Sonja DE 1500 — sporazumno prenehanje d r.
Stepančič Tanja DE 1100 — disciplinsko prenehanje d r.
TOZD »Pisarniške potrebščine«
Martič Ana — sporazumno prenehanje d r.
TOZD »Pliš igrače«
Geršak Jelak — sporazumno prenehanje d r.
TOZD »Orodje—remont«
Peternelj Jelko DE 8010 — odhod v JLA
Kogovšek Bogdan DE 8100 — odhod v JLA Brajnik Igor DE 8300 — sporazumno prenehanje d r.
DS »Skupne službe«
Šopič Željko S M 9130 — odhod v JLA Mekiš Marija SM 9310 — umrla
Šabič Marjan SM 9110 — invalidsko upokojen Viler Zlata SM 9310 — sporazumno prenehanje d r.
Prišli
TOZD »Tehnične igrače«
Blaško Vida DE 1200 — pr delovalec plastičnih mas Klobas Živka DE 1200 — pr delovalec plastičnih mas Marolt Irena DE 1100 — pr delovalec plastičnih mas
Martinčič Ester DE 1500 — predelovalec plastičnih mas Ratko Olga DE 1200—predelovalec plastičnih mas Tadejevič Sindija DE 1200 — predelovalec plastičnih mas Bažac Claudia DE 1500 — predelovalec plastičnih mas Seferadič Sejida DE 1200 — predelovalec plastičnih mas Brečevič Biserka DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Nežič Orjana DE 1500 — predelovalec plastičnih mas Ščulac Gracijela DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Baruca Saša DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Marsič Lucijan DE 1500 — predelovalec plastičnih mas Delošto Dorijana DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Gombač Nadja DE 1500 — predelovalec plastičnih mas Antončič Danijela DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Radela Sonja DE 1500 — predelovalec plastičnih mas Jerenčič Mirica DE 1500 — predelovalec plastičnih mas Božič Denis DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Močnik Ksenija DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Tomič Jožica DE 1500 — predelovalec plastičnih mas Dragoštin Marija DE 1300 — predelovalec plastičnih mas Petrič Sonja DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Mašalin Jelena DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Babič Rada DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Šolinger Marija DE 1300 — predelovalec plastičnih mas Pevec Rajka DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Trbižan Ondina DE 1300 — predelovalec plastičnih mas Možina Sonja DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Koritnik Leonora DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Božič Loredana DE 1100 — predelovalec plastičnih mas Debernardi Lidija DE 1100 — predelava plastičnih mas Tončič Gracijela DE 1100 — predelava plastičnih mas Ritoša Suzana DE 1100 —
predelovalec plastičnih mas Pavlič Morena DE 1300 — predelovalec plastičnih mas Debernardi Ljubica DE 1100
— predelovalec plastičnih mas Nahtigal Ksenija DE 1100 —
predelovalec plastičnih mas Šabanovič Marina DE 1100 — sestavljalka pakovaika za določen čas Kekič Zvezdana DE 1100
— sestavljalka pakovaika za določen čas
Furlanič Darinka DE 1100 — sestavljaka pakovaika za določen čas Todorovič Mira DE 1100 — sestavljalka pakovaika za določen čas Beržan Astrid DE 1100 — sestavljalka pakovaika za določen čas
Šimunaci Sabrina DE 1100 — sestavljalka pakovaika za določen čas Jušič Semira DE 1100 — sestavljalka pakovaika za določen čas
Matič Petromila DE 1100 — sestavljalka pakovaika za določen čas Merlič Mirjana DE 1100 — sestavljalka pakovaika za določen čas
Ivanek Irena DE 1100 — sestavljalka pakovaika za določen čas
Bonin Roberta DE 1100 — sestavljalka pakovaika za določen čas
Korelič Mladenka DE 1100 — sestavljalka — pakovaika Pavlin Zdenka DE 1100 — sestavljalka—pakovaika Lepir Gordana DE 1100 — sestavljalka pakovaika
Može Valter DE 1300 — profiliranje tračnic Gustinčič Maks DE 1300 — oskrbovalec montaže
TOZD »Kovinski izdelki«
Šalinger Marjan DE 4200 — bobnar
DS »Skupne službe«
Milinčič Milivoj SM 9230 — traktorist—viličarist Stubelj Elide SM 9500 — devizni referent I
Upokojili so se....
Fuks Frančiška v Mehanotehniki je delala od 27.3.1972 do 18.4.
1982 na delih in nalogah brizgalke plastičnih mas in sestavljalke — pakovalke.
Šabič Marjan — v Mehanotehniki je delal od 26. 2.1971 do 30. 4.
1983 na delih in nalogah vodja oddelka za prodajo na domačem trgu, propagandist in ref. za informiranje.
, Med dopustom
Na rekreacijo, trim, tekmovanja...
Na žalost si boste morali kraje in načine rekreacije izbrati in določiti sami, lahko pa vam pomagamo z nekaj športnimi napotki. Rešitve lahko uporabite prav vsi, tisti v hribih, na morju ali na športnih igriščih, elegantni in manj elegantni.
Tekst in karikature smo si izposodili.
MED FIZIČNIMI VAJAMI NIKAKOR NE SMEMO PITI VODE.
Nič ni bolj napačno od te trditve! Nasprotno, dobro je popiti .kozarec vode celo pred vajami kajti dehidracija (pomanjkanje vode) ovira pravilno delovanje celic v našem organizmu in srce se hitreje utrudi, mišice pa veliko težje prenašajo napor.
NEKATERIH VRST HRANE SE JE TREBA PRED FIZIČNIMI NAPORI IZOGIBATI.
L
VIŠEK
BELJAKOVIN
KREPI
ORGANIZEM IN DAJE MOČ.
V to zablodo verjamejo tudi mnogi športniki, ki zaradi nje mečejo stran denar za tako imenovano »obogateno« hrano. Jesti je treba normalno, vsakdanja količina živalskih in rastlinskih beljakovin popolnoma zadostuje tudi za tekmovanja.
NEVARNO JE JESTI, PREDEN SE GREMO KOPAT.
Znana plavalka je na olimpij-pijskih igrah leta 1968 pojedla pleskavico in štiri tablice čokolade, preden je' škočila v bazen — in potem potolkla svetovni rekord. Vendar pa to seveda ne dokazuje da je pred plavanjem dobro jesti. Vsekakor pa mišični krči, ki se jih večina amater' jev tako boji, ne nastopijo kot opsledica zaužite hrane.
ČIM VEČJE SO MIŠICE, TEM MOČNEJŠI JE ČLOVEK.
Tudi ta trditev ne drži! Danes je že splošno znano, da se moč
To je zelo sporno! Ugotovili so celo, da so športniki, ki so pred tekmovanjem jedli težko in mastno hrano ali celo tako, ki napenja in velja običajno za škodljivo, dosegli enake ali celo boljše rezultate kot ponavadi.
|.i hko poveča t mi i l'i e/
\ m" mišk m ila p*> ilrnui 'ti ' ni pmečane itiišKV nikakor ih pomenijo tiuti večje moči. l/jem-ii. velike mi'iee lahko lelo e I" ouiaio. kei ket mu povečiii«. i-k/o prav tako kol maščolta.
Po dopustu
mali oglas
lJqodno zamenjam malo rabljen šotor-dvojček, za otroški voziček
Cenjene ponudbe pod šifro:
"KONEC DOPUSTOV V DVOJE".
Šport — rekreacija — šport — rekreacija — šport —
Končano je tekmovanje TRIM lige v malem nogometu
Sindikalne športne igre so za nami
Tekmovanje TRIM lige nogometašev Mehanotehnike se je pričelo v začetku aprila, zaključilo pa se je 7. junija. Tekmovanje je bilo organizirano po sistemu »vsak z vsakim«. Potek tekmovanja je vzbujal precej zanimanja, kljub nekaterim organizacijskim pomanjkljivostim (mreže, žoge, sodniki). Upamo, da bomo v bodoče te pomanjkljivosti odpravili. Disciplina ekip je bila v začetku tekmovanja na zavidljivem nivoju, na koncu pa sta se ekipi Vijakame II in Elektro-vlaka odpovedali tekmovanju.
Večina igralcev je to tekmovanje sprejela kot rekreativno udejstvovanje, kar je bil tudi namen organizatorjev. Žal pa nekateri niso tekmovanja na ta način razumeli in je prišlo do nekaterih nešportnih izgredov. Krivci takih potez so bili tudi sodniki, ki so preveč »na lahko« vzeli tekmovanje in se proti koncu nekaterih tekem niso udeležili. Organizacijo trim lige so tekmovalci plačali sami (stroške sojenja, žogo, pokale, diplome). Zveza sindikatov delovne organizacije ni za tekmovanje prispevala ničesar tako, da smo v tem trenutku ostali dolžni sodnikom 1600,00 din. Kje bomo vzeli
denar za poravnavo stroškov, še ne vemo.
Omeniti moramo še, da so bile ekipe sestavljene iz igralcev v starosti od 18 do 55 let. Priznanja so prejeli prve tri uvrščene ekipe, najboljši strelec, najstarejši igralec in najboljši vratar turnirja. Kljub vsem problemom, ki so nas pestili, moramo poudariti, da je bilo tekmovanje v takem obsegu organizirano prvič, kljub vsemu pa mislimo, da je bil n,amen tekmovanja dosežen, da so delavci zadovoljni in da si takih tekmovanj še želijo.
Upajmo in želimo, da bo v jeseni tekmovanje boljše in še kvalitetnejše.
Športni pozdrav!
Končna uvrstitev ekip:
1.	TOZD l/l	18	točk.
2.	Orodjarna	16	točk
3.	Vijakarna	12	točk
4.	Remont	9	točk
5.	Elektrovlak	9	točk
6.	Pihane igrače 8	točk
7.	Transport	8	točk
8.	Marketing	6	točk
9 Postaja milice 4 točke
10.	Vijakarna II	0	točk
Fabio Lovrečič
Zmagovalna ekipa trim lige.
Komisije za šport in kulturo pri Občinskem svetu ZSS Izola je na podlagi sklepa Občinske skupščine Izola iz leta 1974 razpisala tradicionalne delavske športne igre za leto 1983 v naslednjih športnih panogah:
— v malem nogometu,
— v streljanju z zračno puško,
— v namiznem tenisu,
— v balinanju,
— v šahu,
— v odbojki in kegljanju.
Na ta tekmovanja so se aktivno vključile tudi športne ekipe naše delovne organizacije. Ekipe Mehanotehnike so tekmovale v naslednjih športnih panogah:
— v malem nogometu z
dvema ekipama
— v streljanju z moško in žensko ekipo
— v namiznem tenisu z
dvema ekipama
— v balinanju z dvema ekipama
— v odbojki ženske
in kegljanju z dvema moškima in eno žensko ekipo Na tekmovanju, ki se je odvijalo v mesecu maju in juniju je sodelovalo 18 delovnih in družbenih organizacij.
V petek, 24. 6. 1983 je v krajevni skupnosti Jagodje—Dobrava komisija razglasila rezultate in najboljšim podelila pokale, diplome in medalje za posamezne uvrstitve.
Naš« ekipe so na teh igrah dosegle naslednje uvrstitve: mali nogomet 4. in 8. mesto kegljanje (moški) 2. in 6. mesto kegljanje (ženske)	1.	mesto
streljanje (moški)	1.	mesto
streljanje (ženske)	2.	mesto
namizni tenis	1.	mesto
balinanje	1.	mesto
odbojka (ženske)	1.	mesto
V konkurenci posameznikov so tekmovalci Mehanotehnike zasedli naslednje uvrstitve:
V kegljanju:
Žužek Vinko 422 p.k. —3. mesto Krušvar Radovan 414 p.k. —
6.	mesto Kaligerič Silvo 409 p.k. — 9. mesto
Mahne Franc 404 p.k. 10. mesto v kegljanju ženske
Medica Nerina 210 p.k. 1. mesto Vučkič Majda 209 p.k. 2. mesto Grižon Gracijela 206 P.K. 3. mesto
Zugan Klavdija 203 p.k. 4 mesto v streljanju Ban Darij 186 krogov 1. mesto Božič Boris 184 krogov 2. mesto Hrovatin Albert 176 krogov 3 mesto ženske
Dovč Magda 138 krogov 3 mesto
Miklavčič Albina 116 krogov 7. mesto
v namiznem tenisu
Veselinovič Dušan 1. mesto Čehovin Iztok 2. mesto
Končna uvrstitev vseh tekmovalnih ekip:
1.	Mehanotehnika	59
2.	Stavbenik	41
3.	Polimer	26
4.	Droga—TOZD Argo	25
5.	Oprema	18
6.	Združenje obrtnikov	17
7.	Droga TOZD Živila	14
8.	Droga TOZD Delamaris 13
9.	KS III	12
10.	PD upokojencev	10
11.	KS Dvori	9
12.	Butan plin — Istra Benz9
13.	Belveder	9
14.	OŠ »Voje Šmuc«	8
15.	2. Oktober	5
16.	Emona — Jestvina	5
17.	SO Izola in DPO	2
18.	Plastika Doro	2
športniki naše DO so s prvim mestom ponovno dokazali, da spadajo med najboljše v občini Izola.
Za najboljšo skupno uvrstitev bodo prejeli prehodni pokal, ki jim ga bo na slavnostni seji ali občinskem prazniku podelil predsednik SO Izola.
Vsem tekmovalcem naše iskrene čestitke.
NOGOMETNA ABECEDA
AUT je žoga iz igrišča,
BOMBA trešči v kot svetišča, CENTER vodi ves napad,
ČRT nihče ne vidi rad.
DROG objema golman srečen, »ELFAR« bil je ponesrečen.... FUZBAL igra je teh časov, GOLA ni brez pravih asov! HALF v sredini je doma,
IGRI povezavo da.
JEZA navijače davi,
KOT se strelja ob zastavi,
LOB sfrči tesno ob glavi, MREŽA žogo zaustavi. NAVIJAČ se dere, zmerja, OFSAJD vso previdnost terja, PAMET nogi sekundira,
ROKA je pa le ovira.
»SUDAC« bog je, amen, pika, šTART na žogo je odlika! TRENING malokoga mika, URA je v rokah sodnikov, VRATA cilj so vsake žoge, ZMAGA pa vprašaj za mnoge: ŽOGA rada bi, okrogla, vsem ustregla, če bi mogla.....
Tudi požrtvovalna »parada« vratarja ni mogla preprečiti gola.
Razvedrilo
Zbogom Dalmacijo....
IfflLEB
' »X1	•'n»i
Mislite, da bo v teh težkih stabilizacijskih časih prišlo kaj domačih gostov?
O vsekakor, poglejte, prvi ravnokar prihajajo...
če sfe pozabili olje, gospodična, vam ga moja žena z veseljem
posodi.
Kaj pa iščete v tem starem, zapuščenem rudniku? Svetlo bodočnost vijakarne!
—čudovito izgledaš! Si bil na dopustu?
—	Ne, žena je bila!
Ml Mahanotohnlka izdaja delovna organizacija -Mehanotehnika-Izoia
Glasilo izdaja uredniški odbor: Jože Bolha, Andrej Dujc, Vojko Mahnič, Albin Lovrečič, Željko Popovič, Dušan Sosič. Boris Šlosar. Glavni urednik: Aleksandra Grbtc Odgovorni urednik: Milan Vuga Tehnični urednik: Brigita Kukovec Fotografije: 2ika Jovičič Naslov uredništva: Ml MEHANO-TEHNIKA, 66310 Izola, Polje 9, telefon 62—121, M. 205.
Priprava za tisk: IBM—Dnevnik Ljubljana.
Tiska: BIROTISK Grosuplje Glasilo izhaja v nakladi 2000 izvodov
Po mnenju republiškega komiteja za informacije SR Slovenije št 421—1/72 z dne 2.9 1980 je glasilo Ml Mthanotehnlka oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov (7. točka 1 odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu — l>. list SFRJ 3372).
Kar tu se postavite, plaža je tam spodaj.
— Včasih si mi imel povedati toliko lepega, danes pa nimaš več zame nobene besede!
— Da, ampak samo zato, ker se znam tako hudičevo zadržati!
Cez minuto bova ugotovila, če res Tirolci najboljše jodlajo.
— Očka tista tetka, ki se tamle sonči, misli, da je naši mamici ime Kontrola. Veš, prej, ko je mamica prišla, je rekla prijateljici:
Poglej, k našemu direktorju je že prišla njegova kontrola!
sestavil
J. PIŽENT
VE5EJ.I
POLET-
mm
DAJAUJE
R&
ITALJ-
VALUTA
150bA
-fcL.lH
\
6rka
HO« NA
KATCfi&t
SEKAMO
!
c
O.IN
UJCA
MED-
2VEIDNI
TROSTOl
V/
tRKA
TOVARN*
UtL V !>E0<a.
JAPO-
NSKI
AVTO
Itl5>
VfSANA »N-DIMKCEVi
U.
(fm
(.KUPNI
fWTEJC
GLAVNI
YHIK
VESELI
“POLET
DOWDEW
DAJANJE
kože
mo4ko
IME
OZNAKAj Zh
ORiNGr
KffRŠf
KROGCA
ITALJ.
VALUTA
DOfcA
IN
ČRKA
COK NA KATERE* SEKMO
5RE6K0
M.
IME
RAZPO-
REDI-
TEV
MESTO
QE>g>o6
TCW\ftW
AUOHa
'PlJAC
rovAUKA
STRAH
&R66K.0
M.
IME
LJU&U.
BANKA
Vi5l
ANTt»i
NAROD-
SVET
m.
T^OJ/kNEM
JUNAK
VZKLIK
MORA-
LEN
DOČSfi S
BACUN
>10. IN
f
Č.RKA
med-
zvezdni
PROSTtR
/S'
CRM
TOWW
Up. V
bETOq
JAPO-
NSKI
MTO
RAZPOREDI TEV
TROJANSKI
mh&l
LJUPjU.
bamka
VELIK.
MOR2JO
7TIC
DDATEV.
aioftot.
*>POOfcO-
DITCV
m.Člah
INDUAN.
PLEMENA
MO^KO
IME
STRAH
(TOVARNA M-SRAJC
SME-
ROKAZ
MORA-
LEN
VELIK.
MORSKI
"Prit
&PODBO-
TUTEV
DODATTK S SPOR,.
MOŠKO
IME
PRAVO
IME
JAPONS«
lisi*??;)'*****«’'
AN£L.
Z-
IME
ATOMStf
temper
■nmix>
KIS
HRANA INDIJANCEV
RAČUN
\lilN-
točka
sme-
rokaz.
SAfftV«*«
"moSko
IME
REMI
(ŽAH)
Čl&A
SKUPNI
VOTEIC
&L-AVMI
£ir-
02WAkA
ZA
0R.|N£t
MESTO,
OB.
ŽQ£L
KON5T-
KAOGA
Pravo
\me
UAP0N5KE1
ANpL IME
ANTIFA$,
NAR.DD.
S.VET
J • •**»•». M« »A**#«*«* M* # • »* *» »•
ATOMSC
TEMPE®
TIPALO
«*%-# » •!
«•««**«»
d« ii(«f **«««|
• % i .«» «i »**•-?• «?« ITi «•*•?-*
INTERVJU S FILMSKIM IGRALCEM
»Kakšne hobije imate?«
»Ženske in lov.«
»Tn kaj lovite?«
»Ženske!«
BLAGODEJEN VPLIV
»Iznajdba avtomobila je blagodejno vplivala na ameriško moralo,« je zapisal eden od ameriških zgodovinarjev. »S pojavom avtomobilov se je bistveno zmanjšal odstotek konjskih tatov!«
ZAHVALA
»Prišel sem, da se vam zahvalim, gospod doktor! Izvolite šopek in steklenico viskija.«
»Ne spomnim se, da bi bili vi kdaj moj pacient. Zakaj se zahvaljujete?«
»Vaš pacient je bil moj stric. Jaz pa sem njegov dedič...«
MEŠČAN NA VASI
» Kako pa ločite gos od gosaka?« je vprašal izletnik bližnjega kmeta. »To sploh ni važno,« je pomodroval kmet. D»Damo jih vse skupaj, njihova stvar pa je, da se potem medsebojno spoznajo.«
PREDLOG
Količkova je prišla v trgovino, da bi kupila žimnico za posteljo. Prodajalec ji je razkazal vse, kar so imeli, a ženska ni bila z noveno zadovoljna.
»Ali širših nimate?« je vprašala. »Jaz bi rada žimnico za otroke.« »Ja, koliko otrok pa nameravate imeti?«
»Vsaj šest.«
»Veste kaj, potem pa vam priporočam, da daste kar tla tapecirati.«
MED MAMO IN HČERKO
» Katica, tako ne bo šlo več naprej, zaročena si s pekom, ljudje pa te videvajo tudi z mesarjem!«
»Kaj morem, mama, če pa človek ne more živeti samo od kruha!«
NAPORNO
— Najtežji šport je boks.
— Zakaj misliš tako?
— Ker je zmagovalec po tekmi tako utrujen, da mu mora sodnik roko dvigniti.