ftjijizevnost m umetnost. Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Profesor M. MUovanovIč: »Filozofski, pedagoški i sociološki pozitivizam. Beograd 1923. Str. 16. Cena —? kpl. Dr. Fran Bradač: Iz starorhnske lirike. Izbrano in prevedeno. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 12 Din. —kpl. Zvonirair Kosem: Ej prijateljčki!... Knjižica za mladino. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 16 Din. —kpl Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fran Koblar. Ljudski oder 5. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1923. Cena Din 22. —kpl Fr. Mllčlnski: Mogočni prstao Narodna pravljica v štirih dejanjih. Splošna knjižnica št. 12. Ljubljana 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 91. Cena broš. Din 12, vez. Dln 17. Ocene. —k Prof. M. Milovanovič: »Filozofski, pedagoški i sociološki pozitivizam. Pod tem gornjim naslovom, prof. Milovanovič, poznati pisac »Filozofije u Srba«, i. dr. dela, u kojima je zastupao pravac pozitivističke filozofije, napisao je svoj odgovor, na kritiku dr. Paje Radosavljeviča, prof. pedagogije Njujorškog univerziteta. Dr. Radosavljevič, štampao je odavno kritiku Milovanovičeve psihologije, u knjizevnoj reviji »Brankovo Kolo« još 1911. godine; ali, pisac mu tek sada odgovara zbog toga, što ranije nije za to ni znao. Pisac je posvetio ovu knjizicu svome prijatelju, g. Čedomiru Todorovlču, učitelju, i odličnome školskom i prosvetnom radniku. Mnogo ranije, pre svetska rata, pisac je vodio polemiku sa našitn filozofom g. dr. Branom Petronijevičem, prof. Beogradskoj univerziteta. Dr. Petronijevič, kao predstavnik metafizičke filozofije, negirao je tada mogučnost razvitka filozofskog pozitivizma u Srbiji. — I u tome sporu naučnome, koji su vodili u to vreme, naš uvaženi pedagog g. dr. Paja Radosavljevič, prof. pedagogije, hteo je da bude arbitr i da izmeri u nekoliko njihova gledišta. On je istakao visoku vrednost naučnog rada dr. Petronijeviča; ali je kazao da i filozofska shvatanja prof. Milovanoviča nisu bez interesa. Zbog toga če se u budučnosti, više čitati i proučavati filozofski spisi Milovanovičevi. — Profesor Milovanovič veli, da u toj delikatnoj dužnosti dr. Radosavljevič, nije uspeo. Zbog toga, što ne poznaje potpuno sve razloge, dr. Radosavljevič nije ni mogao objasniti: zašto nije pozitivistička filozofija prof. Milovanoviča uspela? — U ovom svome odgovoru, na kritiku prof. dr. Radosavljeviča, pisac je izneo glavne uzroke neuspeha njegove filozofije. — U svima oblastima ljudskog života, postoje mnoge zablude u intelektualnom, moralnom i socijalnom pogledu. Te zablude imaju svoje uzroke u ljudskoj čežnji za visokim idealnim progresom. — Jedna od tih zabluda je, pisac veli. i ta, što pojedini filozofski spekulatori misle da je filozofija lična tvorevina pojedinaca. Medjutim, naučna načela, večinom, su postala iz iskustva ljudskog roda. — Zato pisac tvrdi da su ta pogrešna shvatanja glavni uzrok, što njegovi filozofski i sociološki radovi nisu postali popularni u srpskom delu našeg naroda, a ne mističnost narodne duše, kako misli dr. Radosavljevič. Pored toga, sticaj socialnih i političkih prilika je kod nas drugojaeiji, i za to naša intelektualna publika nije se tada oduševila za pozitivističku školu. — Kad bi viši slojevi našega društva odbacili mnoge zablude svojih klasa, prihvatili načela zdravog razuma i filozof. pozitivisma, — onda bi, kaže pisac, njegovi imali spisi više uspeha. — Pisac pobija tvrdenje dr. Radosavljeviča, da je on bio protivu ideala i rodoljublja srbijanskih učitelja. On je bio protivan samo nekim zabludama, a ne osečanju rodoljublja. — Što se tiče žčlje dr. Radosavljeviča, da publika treba da se više interesuje piščevim delima, jer je on zaslužan filozof, — pisac to skromno odbija, jer on nikada nije tražio pohvale i priznanja. — Na kraju svoje knjižice, autor ponova navodi ideale njegove pozitivističke filozofije: »Moji ideali su u odabranoj agrikulturnoj Zadruzi porodičnog tipa; gde se razvija um i moralnost u radu i životu i gde bogatstvo sačinjava rad i štednja; gde svaki privredjuje po sposobnosti a dobija deo po potrebi; gde nema neproizvodnih članova i gde članovi ljube jedan drugoga kao sami sebe.« — Pisac je uveren da če — po zakonu evolucije — ti njegovi ideali biti i realizovani u novom društvu, izven porodice, u nedoglednoj budučnosti. — Ova knjižica, u kojoj je pisac dao svoj zadocneli odgovor, ujedno jeste i dopuna njegovih filozofskih i socioloških pogleda. I ako ima karakter jedne polemike, ipak zaslužuje pažnju i jugoslovenskih učitelja jer dodiruje pedagoško-filozofske probleme i pokazuje jasno razliku, izmedju pozitivističke i metafizičke filozofije. —k Zvonimr Kosem: Ej prijateljčki!... Knjiga za mladino. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 16 Din. Knjižica, ki se je bo mladina gotovo zelo razveselila in bo šla iz roke v roko, so Kosmovi »Prijateljčki«. Povestice niso predolge, so zanimive in so prikladne otroškemu obzorju. Štirinajst jih je vseh in že po naslovih vidimo njih različno in pestro vsebino: Ej prijateljčki! — Češnje. — Večer v gozdu. — Darko. — Babica. Jež. — Kralj. — Markovo kraljestvo. Domotožje. — Gosji pastir. — Minka iu Tinko. — Jagnje. — Lovci. — Krožnik hreskev. —k Iz starorimske lirike. Zbral in prevedel dr. Fran Bradač. Izdala in založila Učitcljska tiskarna. Cena 12 Din. Sam dr. Bradač piše v uvodu, da hoče s prevodom vzbuditi zanimanje za antično literaturo in pripomoči k zgradbi slovenskih prevodov antičnih umotvorov. Pod črto so pridejane opombe, da iz njih vsak izobraženec lahko razume dotično pesem. V uvodu podaja prevajalec kratko biografijo pesnikov. Zbirska obsega Catulla, Tibula in Propercija. Znano je, da je že dijaštvo v srednji šoli kaj rado čitalo klasike, dasi smo jih imeli le v tujem jeziku. zato je tembolj pozdravljati, da se s prevodi, ki so prav dobri, odpre pot do njih tudi širši inteligenci. Priporočamo! —k Po dvanajstih letih, ljudska igra v 4 dejanjih. Vendar enkrat po dolgem času smo dobili Ijudsko igro, ki je polna dramatike in zdravega, krepkcga jedra. Dialog je tako koncizen in lakoničen, da smemo reči, da ni niti ene besede odveč v igri. Moraš biti res zbran pri čitanju igre, ako hočeš, da si obdTŽiš vse niti v roki. Ta krepka kratkost, ta kondenziranost v besedi pa je presajena na slovenska tla. Ljudje govore kakor grče iz slovenskega hrasta. Igra pa ni samo v dialogu krepko slovenska, ampak tudi v svojcm dejauju prav srečno zasajena in lokalizirana na slovenska tla. Prvi dve dejanji igrata pred vojno, zadnji dvc pa dvanajst lct pozneje, vmes je svetovna vojna; tu nastopajo verižniki, ki so tako žive figure, kot jih srečavamo vsak dan na stotine. Prav za prav ni prav, da je pisatelj rekel, da je igro »priredil«, igra je samo po ideji in najbolj grobem ogrodju Schrottenbaclia, drugače je pa povsem Koblarjeva last. Brez pretiravanja smelo trdim, da je to naiboljša ljudska igra, kar jih je v slovenščini tiskanih. Igrali jo bodo povsod, ker ne stavi ne na oder in ne na igralce prevelikih zahtev. Iii to igro bodo igrali povsod radi, ker ima silno bogato dejanje, ostro risane tipe iz vsakdanjega življenja, sem pa tje prikrit suh, humor, lepo plemenito idejo in jezgrovit jezik. Tu pride sentimentalnost na svoi račun, prijatelj krepkih značajev bo v strmolu in piškurju videl umetniško risane značaje, intrigant bo našel svojega sovrstnika, slabotna ženska svoi izvor, tisti, ki trpi po nedolžnem krivico se bo v Erjavcu spomnil sam nase in oni, ki ima težko vest, bo v spravljivcm koncu našel kapljico tolažbe za svoje reve in težave. Prepričan sem, da bodo to igro igrali povsod, ker to rcs v polni incri zasluži, na kmečkili odrih in po mestih, ker prinaša vsakomur svoje. —k Fr. Milčlnski: Mogočni prstan. Z vsenii vrlinami, ki smo jih vajeni pri Milčinskem, je opremljena tudi ta igra, napisana po znani narodni pravljici. Lahkoten jezik, bujna fantazija, dejanje, polno napetih zapletljajev in pa tisti vedri, res veseli humor, ki ga danes precej pogrešamo, na- pravljajo delo tako prikupljivo. Posebno dobrodošel bo Mogočni prstan diletantskim odroni, ki jim tudi pisatelj dovoljuje uprizoritev v kulturne in dobrodelne namene, brez tantijem, ako si nabavijo vsaj dvajset Izvodov knjige. Ker je cena izredno nizka, je ta pogoj pač lahko izpolnjiv. Igra je bila uprizorjena z velikim uspehom v Narodnem gledališču v Ljubljani, kjer bo doživela še mnogo repriz. Uprizoritev bodo diletantskim odrotn olajševale pojasnilne opazke, ki jih je avtor dodal knjigi. Poleg tega je M o g o č n i P r s t a n tudi kot čtivo zanimivo in ga bo rado bralo mlado in staro. Papir je lep in tudi oprema vseskozi dostojna, tako da jc knjiga vredna priporočila.