List 27.
Tečaj III.	V GORICI, v petek 3. julija 1874.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorci domu poslan : za celo leto ti golti., za pol leta 1 golti. 50 solil., za celit leta 80 solil.— Za ude nar, - polit, društva „GORICA:‘ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni Liti se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Suharju na Travniku in v tiskarni.
naj se blagovoljno pošiljajo opra v ni št v n v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mal-ling-oto. V-e po-iljatve naj «e frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se * prejemajo. Plat a se za navadno vrstico, če se i nznairlo samo enkrat nafsne. 8 soh!., če dvakrat, iti sohi., če trikrat, 15 soldov.

M.
Vabilo na naročbo.
Ker smo začeli drugo polletje, vabimo ulj udivo vse prijatelje naših načel, ki niso se naročeni, naj si naročijo nas list ter ga s tem podpirati in zboljšati pomagajo. Podpora duševna pa tudi materialna sta pripomočka, da naša načela mej ljudstvom obveljajo in s ? v njem ukoreninijo. — Naročnike, ki niso še poslali naročnine, prosimo, naj storijo to pred ko mogoče. List se je z današnjim tiskati začel v katoliški tiskarni, kjer bomo, kakor se nadejamo, ceneje izhajali. Na dolgu smo pa še pri prejšni tiskarni. Le, ako nam pošljete vsi ostalo naročnino, zamoremo izhajati. Prosimo tedaj za to uljudno in iskreno. — Opravništvo ima v rokah g. A. Lakner.
Danes priobčimo odgovor sv. Očeta do kardinalov o priložnosti, ko so se mu 16. jun. k osemindvajsetletnici poklonili. Govor je silno važen za nas vse. On nam je vodilo v sedanjih zmešanih časih, kjer marsikateri več ne ve, kaj je prav, kaj ne, kako se imamo zadržati proti novim verskim postavam. — V njem bo najšla tudi častita duhovščina vodilo glede subvencije, ki se jej ponuja.
UREDNIŠTVO.
Današnji list je izšel v novi tiskarni Mailing-ovi. Pri tej priliki se prejšnjemu tiskarju gosp. Zeitz-u najtoplejše zahvaluje za prijazno, redno in natančno postrežbo glede tiskanja lista od začetka do konca.
Uredništvo in opravništvo,
Odgovor sv. Očeta
na voščila kardinalov o priložnosti 28. , obletnice njegovega kronanja se glasi tako-lc :
„Bolj ko rastejo brhkosti, bolj ko se množijo nasprotovanja, bolj ko se vzdiguje peklenska jeza proti cerkvi Kristusovi in teinu svetemu stolu, tern bolj raste tudi v sv. kolegiji trdnost in stanovitnost pri vzdrževanji pravic, ki gredo nevesti Kristusovi in sedežu njegovega namestnika. Te besede, ktere je kardi-nal-diakon ravnokar izrekel, spričujejo, da v tisti meri, v kteri se zlogi množijo, raste tudi v Vas moč in trud, s kterim se bojujete proti njim. In tako mora bili, ker tudi Vi morate z mano sodelovati pri oskrbovanji in vladanji vesolne cerkve. In res vidimo, da mej tem, ko je cerkev tlačena in preganjana, se v Rimu vedno več poprašuje po pravilih, za svet in za razsodbo. Kongregacije imajo bolj pogosto svoje seje, in zdi se, da katoliški svet ima bolj, ko kedaj, nepremakljivo vprte oči v to središče edinosti in ta sedež resnice, da dobi od tukaj luč in vodilo v strašnih bojih, ki svet pretresajo.
In ker je Bogu dopalo, da sem začel devetindvajseto leto papeževanja, zdi se mi ta priložnost ugodna, da ponovim nektere akte (dejanja, čine), ki se ne smejo dolgo pozabiti, da ne pridejo v zmoto ljudje dobre vere, in da ne damo povoda sovražnikom sklicevati se na stare navade.
V nazočosti tega sv. kolegija toraj, ki me obdaja, ponavljam naj slovesnejše !
LISTEK
t
Iz Kanala do Kala.
(Fotopkna vrtka.)
Začnimo z gostilnico. Upam, da me zastran tega ne denete v število veselih vinskih bratov. Vina se sicer ne branim, časih tudi na tešče ne; to vam pa povem, da me je groza pijanega človeka. Pa kaj bi me ne bilo, saj se ga še voz ogiba. Z gostilnico začenjam zato, ker jo je človek potreben, kedar gre na pot. Če imaš suha usta in če ti prede tam dole po črevah, za Boga milega! kako boš hodil po takih krajih, kjer ti nimajo kaj dati — tudi za lepe krajcarje ne — da bi si dušo privezal.
Meni vsaj, nar hrže še marsikomu, ne ljubi se, da bi se komu uklanjal. To mi bo vsak rad priznal, zlasti če je že skušal, da mu je
Gorjé, kdor se vseda
Za tujo mizo..........
Vsak griži jej mu preseda,
Požirek vsak mu zagreni.
(Joib)i
Naredil sem enkrat za vselej križ pa sem rekel : Ne bo dal, da bi kedaj s kom kosti obiral. Kedar greš kam, zadrgni v mošnjieo
v
kar imaš okroglega. Živi zmerno, plačaj pošteno pa ne bodi nikomur v strahu. S tem pa nočem reči, tla mora vsakdo tako delati, ne! Ce si dobrega želodca in če ti krajcar ne grč rad izpod palca, le potrkaj na tose-dove vrata. Ce pa greš v gostilno, ne hodi I v tako, kjer jedi premalo belijo pa preveč solijo. Trpel bi želodec, še največ pa mošnja.
Pripeljal sem se (kedaj, ne povem) s tovarišem s Tominskega. Ko sva prišla do Kanala, zanimal je linji naj bolj kamenen most fez Sočo. C» jo tudi res uiojstersko dolo,.j
proteste proti posiluemu prisvojenju svetne oblasti svetega sedeža, proti bogoskrunskemu oropanju cerkva, proti odpravi cerkvenih redov, in sploh proti vsem bogoskrunskim dejanjem, ktera so izvršili sovražniki cerkve Kristusove.
Da ponavljam te proteste, k temu mi daje priliko tudi druga izvanredna okoliščina. Nedavno so mi bile izražene deloma pismeno neke želje, ki merijo na to, naj se sprijaznim z novimi dogodki. Zadnje pismo, ki ga imam še na mizi je pisano prav mirno in spoštljivo. V njem je rečeno, da, ker sem namestnik Boga miru, 4ij odpustim vsem sovražnikom cerkve, in naj prekličem vsa izobčenja, s kterimi smo obložili njihovo vest.
In tukaj zapomnite si, da prekucuhi (revolucionarji) so dveh vrst: ena je revolucijo izmislila in prignala do konca, druga se je te držala in je sanjala o sreči, napredku in ne vem kakem zemeljskem raji, in ni previdela, da namesto tega bo žela osat, trnje in vsake baže nadloge.
Prvi so trdovratnega srca, faraoni naše dobe, trdi kakor naklo, kterih ne more omečiti še veča dobrota. Drugi pa (in k temu spadajo oni, ki mi govorijo z rahlim glasom in mi pišejo z občutki zmernosti) vidivši, da zemeljski raj je zginil, da dobrotam, bogatijam in sreči, o kteri so sanjali, je sledila cela povodenj zlegovz neizmernimi nakladami in bremeni, čutijo nemir v srci in me spominjajo na občutke miru.
Ali kak mir morem imeti ž njimi?.. Se kesajo ?... In kaj pomaga ? Tudi Sa-
Sezidal ga je lab Picco 1.1816. Trg Kanal*) je na levem bregu Soče. Hiše na desnem Sočinem obolu spadajo že k Gorenji vasi. Ime ima najbrže po Kanalu ust ran fajmoštrovega**) vrta.
*) Staro listino in knjige imenujejo Kanal — tla ga ločijo otl drugih krajev istega imena — Canni di Benzina (Canalis Ronzinae), V Benetkah 1. 1776 natisnena Historia della Republica Veneta pravi tako* le: Canal di Ronzina, eli' è nell’estremità del Friuli appresso il Lisonzo. — Pis.
**) Meni je nemški Ffarrer slovenski fajmošter. Ž ti p a (tara) in ž n p n i k (tajmošter) je iz Palma* tinskega in nektoriin prav všeč. Morebiti bi bilo pa boljo fari reči duhov n ij a in fajmoštru duhovnik, kakor žc kaplanu pravijo obhod ni k. — F a rman pennoni na Notranjskem tajmoStra, sicer pa uda farine soseske. — Glej Marn Metelko v slov. slovstvu str. 128. — Še nekaj. Nekdo je prilepil uradnemu pismu naslov : Ž u p a K a n a 1 s k a. Se-gav možieelj je pa brž uprašal: Č ega va (žtipa)? Se-gallova ali —fajmoštrova ? Jaz mislim, da če smejo Čehi t Anca ti, smemo tudi mi imeti — fa j m Q« Stre, — Pis.
vel je čutil težave, ko se je bil smrtno ranil in je, da bi se rešil>#i;opil vojaka Amalcčana, naj ga umori.	,,Stopi na
me, in me umori, zakaj težave me obhajajo." In ta se je predrznil prebosti ga in vzeti mu še tisto malo življenja, ki mu je bilo ostalo. Pa za njegov greli ga je David kaznoval, ki ga je dal limoliti.— In kaj se zahteva ? da naj postanem proti njem vojak Amalečan ? ali da naj papež posnema samomor nesrečnega Savla ?— O nespametni svetje ! Ta, ako Amalečan ni utekel najhujši kazni, ktero mu je David prisodil, ali bi mogel namestnik večnega škofa naših duš uiti kaznim, ktere bi mu prišle od Boga ?
Zahteva se mir, zahteva se pomirje, zahteva se, skoraj bi rekel, nek modus vivendi ! Ali kako se more zgoditi to z nasprotnikom, ki neprestano drži v rokah modus nocendi, m. auferendi, m. destniendi, m. occidendi ? — Ali je mogoče, da se mir zveže z nevihto, mej tem ko ta rujove in buči in vse preklicuje, izriva in posipa, kar jej stoji proti ?
Kaj storimo toraj Mi ? Mi, o častiti bratje, kterim je rečeno : ,,Stojite v hiši Gospodovi in v vežah hiše našega Boga". Mi bomo stali združeni se škofi, ki na Nemškem in v Braziliji in v vsej cerkvi katoliškej spričujejo čudovito stanovitnost in trdnost. Mi se združimo ž njimi in z vsemi Gospodu zvestimi dušami v molitvi in v prošnji, naj Bog odpusti slepim, naj da nam potrpljenje in stanovitnost ne za to, da bi se z našimi nasprotniki z mečem v roki bojevali, ampak, kakor se je Jezus Kristus s križem bojeval, tako se poslužujemo mi tega orožja in molimo za nje, akoravno se njihovim načelom ne pridružimo, in ob-sojujemo one kilavce, ki ponavljajo v svoji lenobi : „kaj je storiti ?“ .. „kako
Naredile ga niso roke, ampak voda sama. Ta kanal veže Sočo s potokom v Gorenji vaši. Posebno lepoto daja Kanalu farna cerkev. Pa je tudi res lepa in je lahko lepa, saj jo je moglo zidati in lepšati vse, kar je bilo tačas živega na Kanalskem.
Tedanji arhidiakon goriški — imé njegovo mi ni znano — je zaukazal, da morajo vse podružne cerkve tudi v denarjih pomagati, kar so tudi storile. Cerkve na Banjšicah, v Deskli, na Gorenjem polji in v Levpi so dale po 135 lir. Avška in ročinjska pa po 225 lir. Vse vkup 990 lir ali 196 gl. 35 kr. našega denara. Stopimo v njo. Naj prej ti dà v oči veliki oltar iz naj čistejšega kararskega marmorja. To ti je mojstersko delo! Oglej ši na njem podobi sv. Valentina in sv. Ivana Nep. pa povéj, ali se dà kaj lepšega iz kamena izsekati. In oltarna miza, kaj pa ta? Gledati, občudovati se dà, popisati pa ne. Cerkev je bila nekdaj vsa gotična. Pozneje so jo širili, le prisbiterij so pustili tak, ka-koršen je bil. Lepa gotična okna v njem za-menfl je nekdo se štirivoglatimi. Najbrže je to storil kak kratkoviden fajraošter. Da kratkoviden bil je gotovo, če ne na očeh pana — pameti! Težko jc kaj tacega iz peresa pu-
je delati ?" Nespametno prašanjer vredno črvov, ne pa ljudi.
Bodite toraj srčni, danes nam daje srčnost Marija presveta, ktero častimo pod naslovom : „pomoč krščanstva". 24. maja, ki je odmenjen temu prazniku, smo obhajali letos prihod sv. Duha, ženina Marijinega. Ta okoliščina naj poveča našo srčnost. Kakor je Marija podpirala enega Bij a, da je ponosnega Turka premagal, kakor je drugega Pij a podpirala, da je zmagal prevzetnost velikega cesarja, tako naj podpira zdaj najmanjšega Pij a in njegov sedež, ki je obdan od tisoč raznih sovražnikov. In kakor je zmagala pri otokih Echinadah (burzo-lari), kakor pri Savoni, tako naj pride dan, da zmaga pri sv. Petri.
Bog naj blagoslovi mene, svojega nevrednega namestnika, in naj blagoslovi Vas, moje sodclalce pri oskrbovanji njegove cerkve, in s tem blagoslovom naj umiri naša srca v ognji svoje ljubezni. Ravno ta blagoslov naj pride tudi čez škofe, čez cerkvene redove, posebno čez uboge nune, ki so tako mučene in stiskane ; naj pride nad družine, očete, matere in nad vse in naj bo zastava večnega blagoslova, kterega nam Bog da na konci našega življenja.]
Benedictio etc."
Dopisi.
S Kobarida 30. junija. Kar piše ,,Glas“ v listu 26. v uvodnem članku: ,,Ali hočete denarjev" o razbitih uratih i omari neke fame knjižnice, gotovo meri na duhovne kobariške okolice. Nam vsaj ni znano, da hi se bila kje drugod, nego pri nas ustanovila farna reete dekanijska knjižnica sè podporo Stremayerjevili ,,grošev". Ker nas pa „Glas" v imenovanem
stiti, pa človek ne more drugače. Naši predniki so v tem preveč zagrešili. Oltar so zidali 1. 1760. Potrosili so zanj, kakor pravijo, 4000 gl. dobrega denara.
Cerkev ima še dva stranska oltarja tudi iz marmorja. Posvečena sta sv. Antonu Pad. in Marijinemu presv. Srcu. Zadnji je ob e-nem tudi bratovski oltar. Sv. Antona oltar ima prav lepo podobo na platnu. Slikal jo je sloveči S c h i a v o n i v Benetkah za 600 gl., Če se ne motim.
O kanalski cerkvi in tudi o Kanalu dalo bi se še marsikaj zanimivega povedati. Gradiva ne manjka, le roke ni, dahi ga zbirala. Povedal bi lahko tudi jaz še nekaj, pa ne maram. Bralci bi mi lahko očitali, da sem predolg, kar pa ni moja navada.
Cerkev zapustivša, ozrla sva se še enkrat po trgu, potem sva šla naprej. Moj tovariš je šel proti Gorici, jaz sem jo pa zavil pri gostilnici k „zlatemu levu“ nekoliko na levo po precej široki in še snažni ulici, kraj ktere vidiš voz pri vozu. Til so kanalski vozniki doma. Tu je contrada vetturini, rekel bi Goričan. Konec ulice stoji lepo dolgo poslopje. Pred leti so v njem lan gladili in svilo vlačili, Zdaj je pa skoro prazno,
članku popolnoma napak sodi, se nam zdi potrebno, da v popravo onega članka cest. čitateljem „Glasa" povemo vso resnico.
Prvo mi nismo prosili grošov pase, temuč smo le skupno prošnjo podpisali, da naj bi sc iz znane subvencije kak znesek odločil za dekanijsko knjižnico v Kobaridu, kojc potrebo smo uže davno čutili, ali zoracl pomanjkanja rerum ge-rendarum sc je reč zavlekla do 1. 1. m. maja, ko smo za trdno sklenili knjižnico ustanoviti, i pa podati zgoraj omenjeno skupno prošnjo za podporo.
Drugo, ad personam razdeljene groše nismo utaknili v svoje žepe, ampak kupili smo omaro trdnih vrat in nakupili mnogo dražili podučnih i znanstvenih knjig i se naročili na časopise, kakoršnih posamezni ne moremo kupovati.
Kdor dvomi nad tem, tega vabimo v Kobarid, da se prepriča se svojim o-česom.
Konečno še dostavim, da smo se zavezali v pravilih ne samo Stremayer-jeve groše dati za knjige, ampak še z vsakoletnimi doneski pripomoči, da bo naša knjižnica zadostovala vsim našim potrebam i ustrezala zahtevam časa.
Duhovni kobaridske okolice.
Iz Velikega dola 29. junija. Dne 17. maja nam je slana krompir, fižol in po nižavah tudi trto uničila; dne 13. 14. in 15. junija pa nam je siloviti vihar zopet obrasli fižol, turšico, vsakovrstno sadje, in trto pomandral, otresel in polomil tako, da je bilo človeku, ako bi ga ne bilo upanje v boljšo priliod-njost in v milost božjo, tolažilo, za obupali. Ali glej, po vsakem teh zla, je narava, s pomočjo gorkih, solnčnih žarkov v malo dneh otožna človeška srca zopet z veseljem napolnila. Dne 20.
Stopimo naprej. Pot se vije med poljem kraj Soče. Če se na desno nekoliko * nazaj ozreš, imaš pred očmi lép grad. Podoben je nekoliko onemu v Schoenbrunu pri Dunaji. Bil je že v marsikterih rokah. V- poznejših časih je princesinja Baci o chi v njem go-spodinila. Zdaj je prišel v last Francoskemu vojvodu de B la c as. Grad je prav lep, posebnih znamenitost pa nima. Kar je bilo kaj vrednega v njem, 'spravili so v Pariz, le zbirko lepih kamenov in nekaj dragocenih slik na platnu so tù pustili.
V četvrtu ure prideva do B ó d r e ž a, rojstnega kraja našega Staniča. Vas je čedna, sosebno že zato, ker ima vsaka hiša svoje dvorišče. Tù ne najdeš, da bi gnojnica po poti tekla. Vsaj jaz je nisem videl. Naši kmetje vedno tožijo, da imajo premalo gnoja, če jim pa sto in stokrat rečeš, da so tega sami krivi, verjeli ti vendar ne bodo. In ko bi jim vse kmetijske šole vkiip to pravile, ostali bodo pri svoji trmi. — Pojdiva naprej, da naji ne bo kedó po strani gledal. Kmet ne vidi rad, da mu „gospoclu pravi, kako naj se repa seje ali pa krompir ogreba.
(Dalje prih.)
junija ob 6l/> zvečer se silno drznostjo prihrumč sivi oblaki nad našo občino, ter začela je siiti tako velikanska toča z viharjem vred, da je od četrt do pol funta tehtala. Pobila je mnogo šip, opek po-strc-hah in v odraščene, drevesne veje je znamenja vtiskala, tako da je v enem četrtu ure skoro vse pokončala. Ubogi ljudje so straha jokali. Opomniti moram, da jaz pisatelj teh vrstic, še vedel nisem, kaj hoče reči strah do tistega dneva, posebno ko sem se spomnil, da dvoje otročičev, eden od petih, eden od sedem in pol let, je na paši ; mislil sem si za gotovo, vaju bo toča pobila, ali k sreči, kjer sta pasla, nij bila tako huda, pa vendar 141etni deček še drugi dan glavo stiskajo toži, da ga glava, od točnih udarcev otekla, močno boli; zgoraj imenovani 51etni fantič pa pod milim nebom, ki ni imel druzega varstva, začel je klicati : Bogec moj ! Bogec moj ! in glej, toča mu nij dosti žalega storila, kakor na glavnem prstu desne noge ga ga je do krvi ranila. Raz vidite dragi čitatelji osodo naše občine, ker ravno letos, ko je huda zima uže prihodnje jesenske pridelke povžila, je ta silna nevihta uže prej dozorele pridelke uničila tako, da v marsikaterem oddelku še za neposrednje davke nij pustila, ker odbiti zarod in pomandrano in pobito žitno klasje ne more več narava nepoškodovano storiti.
Opomniti moram, da priprosti ljudje imajo o toči prevelikokrat popolnoma napačne misli in Bog vé kaj tirjajo od duhovnov, pa le Bog je vsegamogočen in ne imejte tako slabe vere, ampak vsak naj si v kazen prišteva, kar ga je zadelo.
Konečno naj še pristavim, da začetek šole ob 9.tih je prezgodaj, ker skoro vsi otroci, ki v šolo hodijo, tudi pašo oskrbujejo in ker se ravno ob 9.tih še na paši znajdejo, ne morejo o pravem času v šolo priti ali pa celo izostanejo. S tem se otrokom velika krivica godi, kmetu namreč nij mogoče samo od o-mike živeti, mora se tudi dela poprijeti. Naj bi se šola za eno uro skrčila, to je do lO.tih predpoldnem vsaj poletni čas, dokler so otroci tudi pastirji. Pa naj kdo drugi kaj druzega nasvetuje.
Ogled,
*
Avstrija. Za naše liberalne usta-voverce so slabi časi nastopili, čeravno niso že zdaj pasji dnevi. Komaj so se nekaj oddahnili in pomirili od strahu, kojega jim je uzročila nepričakovana sprememba v vojnem ministerstvu in pri češkem namestništvu, prišle so njihove pij uče in možgane v še hujšo zadrego. — Po dolgem čakanji je prinesla 26. jun. uradna „Wiener-Zeitung“, da so Nj. Velič. za c. kr. namestnika na 1Moravskem mesto Weber-ja imenovali žlahtnega Possinger - Choborsld-ja, dosedaj sekcij-skega načelnika pri poljedelskem mini-sterstvu. Dunajski „Vaterland‘4, ki osebe pobro pozna, vošči ministerstvu srečo k
teinu imenovanju, da si jo ustavovorcc, in pravi : ,,Possinger ni toliko zaupen mož nemško-liberalne stranke, temveč cesarjev, in to nam daj a zaupanje. Weber pomeni v Pragi manj kot Koller, in Possinger na Moravskem manj kot Weber, da vlada še hoče nepogojno zatreti oppozicijo. Centralistični sistem je že dosegel svoj vrhunec in se pomika že k zapadli. V dotičnih krogih je morala predreti misel, da je treba porazumeti se z oppozicijo. Possinger ima na Moravskem, Weber na češkem pot pripravljati—narodnemu namestniku ali kanclerju.11. Da previdni „Vat.“ tako piše, pomeni nekaj.
Kako pa se zadržijo naši veliki liberalni listi pri tem imenovanji ? Med tem ko so /bili glavo zgubili pri spremembi v vojnem ministerstvu in so se pomirili nekoliko še le, ko je uradna ;,W. Z.44 kasneje prinesla iz pozabljivosti (?— ker so ustavoverci in bratje Ogri tako lahkoverni, ne kratimo jim tega od-duška) izpuščeno lastnoročno pismo do gr. Andrassy-a, — delajo se pri Possin-ger-jevem imenovanji mirne. „Vaterland“ pravi, da so pooblaščenci dotičnega časnikarskega ministra gotovo vse ,,fiakerje44 ono popoldne v najem vzeli, da bi za časa obdelali ne majheno število ustavu-verskili listov, kar se jim je tudi posrečilo. Tedaj oni se delajo mirne. Privoščimo jim tudi to.
Avstrijski prusaki so imeli sopet strankarski shod (Parteitag) v Warm-dorf-u. Bil je že izid shoda v Kremsu smešen, kar tajijo ustavoverni listi, v Warnsdorf-u so se še bolj „blamirali“, dasiravno ni bil med njimi vodja liberalne nemške stranke glasoviti dr. Herbst. Še „Neue fr. Presse44 se le sili biti zadovoljna s tem shodom. — O shodu v Krems-u moramo še povedati, da so se oni strankarji, kojili program je, potlačiti in zatreti vse slovanske narode ta-kraj Litave, potegnili za tlačene Saksonce (nemce) na Sedmograškem (!!). — Ogri se jim smejejo rekoč : Brate, pometaj naj pred pred svojim pragom.
Češko. Agitacija med staročeško in mladočesko stranko za volitve v deželni zbor je živahna. Mladočehi so tudi že razglasili skupno (zadnjikrat smo rekli, da se ne bo skupno zgodilo) svoje kandidate. Sredstvo, kterili se poslužujejo Mladočehi, pri svoji agitaciji, presegajo vso mero in dozdaj znano nedostojnost. Gnjusi se človeku, ki ima le nekoliko sočutja do nesrečnega slovanskega naroda, kaj takega čitati. Pri tem zaničljivem, od vseh poštenih ljudi, bodisi kterikolega naroda, obsojenem poslu, bratijo se Iju-bcmjivo nemški liberalci, zagrizeni tlačitelji Slovanov, — z Mladočehi. ,,Slov. Narod44, in neki drugi slov. list jim pojeta sekund (!!). — Pečat izdajalstva vam bo zgodovina neusmiljeno in neizbrisljivo pritisnila.
Sicer se ni bati, da bi ne zmagala konservativna staročeska stranka ; to sluti celo ,,Ncue fr. Presse,44 —- Imenik kandidatov konservativnih kaže malo plome-nitažev in malo duhovnov. To (je zname-
nito. StaročeJii hočejo s tem zavrniti sramotno obrekovanje Miadotvhov, češ, da stari nameravajo vpeljati nekdanji femlalizem in da so ultra-klerikalni.
Obiskovanje ruskega velikega kneza Konstantina Nikolaji ri ra našim liberalnim ustavoven em tudi nič kaj ne diši. Prišel je v saboto 27. jun. v imenu ruskega cara na Dunaj se sijajnim spremstvom, da se pokloni Nj. Veličanstvu svetlemu cesarju kot vitezu reda sv. Jurja, kojo čast mu je ruski car Nikolaj podelil pred 25 leti, kor se je Nj. Velič. hrabro obneslo v madjarskem puntu 1. 1849 pri mestu Raba. Le-to obiskovanje je sopet nov dokaz, da se prijateljstvo med Rusijo in Austrijo vedno bolj utrjuje. Svetli cesar so kneza sijajno in prijazno sprejeli in častili. — Da to našim prusakom in madjarski oholosti ne dopada, ni treba dokazovati.
Ogrsko. Neka huda otožnost se je poprijela Madjarov, ki so vsled pogodbe 1. 1867 v svoji sanjariji si zidali zlate gradove v oblake. — V teku 7 let so tako globoko zabredli, da ne vejo, kako si pomagati. Nimajo ne denara, ne kredita. Vsa njih administracija je razjedena po nevednosti in podkupljivosti ma-djarskih uradnikov in oskrbnikov. Kupčija je vsa mrtva. Sposobnih mož nimajo nikjer. To je hudo za madjarsko oholost. Vender so spregledali, da ne tajijo in v tem so velike hvale vredni.
Zato se poslužujejo drakoničnih sred*-štev, da bi podkupljivosti v okom prišli. Bojijo se pa ministri sami, da se še nred 1. 1877, v kterem bi imela pogodba, 1. 1867 sklenjena, pregledati, se madjarsko gospodstvo razkadi.
Vnanje države. Pruska vlada čedalje bolj napreduje na poti, ktero je nastopila proti kat. cerkvi. Škofijo Gnezno-Poznaa-sko, krivično izpraznjeno, oskrbuje po svetnih oskrbnikih, ker dotična kapiteljna sta se branila, kakor prepoveduje cerkveno pravo, iz svoje srede izvoliti oskrbnika mesto zaprtega škofa Ledochowsky-a. V Fulda-i so se 21. junija zbrali ostali pruski škofi, ki niso še zaprti. Posvetovali so se o važnih rečeh, to je gotovo; o katerih pa in kaj so sklenili, zunaj njih živa ddša ne more zvedeti.
Vladni organi hočejo vedeti, da škofi mislijo mirnejše postopati proti vladi in, ako bi mogoče bilo, z njo se porazumeti, Bomo videli.
Francosko. Ustavni odsek je zavrgel z veliko večino predlog Kasimira Perier-a ; da se republika stalno razglasi. Napoleonovi privrženci vedno drznejši postopajo. Vlada je zato preiskala stanovanja bonapartističnih kolovodjev, tudi pri Rouher-u, nekdaj desni roki Napoleona III. Naj šli so dovolj pisem, ki razkrivajo, kako daleč je že segla skrivna agitacija in zarota. Mac-Mahon, president franc, republike, je zato očitno povdaril, da ne da iz rok predseduištva, ktero mu jo nar. skupščina za 7 let izročila, naj pride kar koli. Preteklo nedeljo je ogledoval blizu Pariza zbrane polkovc s tako sijajnim spremstvom, kakor sc jc le v






• '






H St-:

V
a«::
fn£. fte» '
j?v.



•-r
Wk^
■
naj ugodniših slučajih za časa Nap. III. godilo. — Polkovi in ogromno število zbranega ljudstvo ga je sprejelo z živahnimi, navdušenimi živioklici. To pomeni, da se ne ustraši, če treba, tudi z mečem ohrauiti si predsedništvo, ktero mu odtegniti nameravajo republikanci levičarji.
Španjslo. Vender zamoremo enkrat kaj gotovega in sicer veselega zaznamovati iz španjskega bojišča. Odločivna bitka, ktera se je dan za dnevom pričakovala, je bila. Kartisti so pod Don A1-fons-om sijajno zmagali pri Estetii.
Gen. Concila, poveljnik rep. armade, je padel v bitvi ; 26. iu 27. junija so republikanci napredovali na Estellskih valih, ali 28. so Karlisti z vso silo nanje planili, da so republikanci v divjem begu se razkropili čez 7 ur daleč od Estelle. Zmaga Karlistov je gotova in sijajna. Zgubili so republikanci na 4000 mož, tudi Karlisti so trpeli, llog daj pravičnemu potezanju Karlistov precej zmago, da se krv ne bo več prelivala in da enkrat mir nastane na nesrečnem Španjskem. Nek domači slovenski (čemo reči, ustavoverski vladni) list je pred nekoliko časa izrekel pohlevno željo, da bi Bourbonsko spako (!), Karola VII. skoraj vjeli. — Kaj reče zdaj, ko se je A1on-cha-i nekaj še hujšega prigodilo ? Vsa sporočila o puntu v Karlistovski armadi so izmišljena, pač pa resnična o ustaji v rep. armadi.
2. Za rad starodavne navade sv. cerkve, ki obhaja praznik svetnika d a n n j e g o v e
maša z izpostavljenim Najsvetejšim, popoldne oh 5. uri blagoslov. Druga dva dneva ho-
smrti, ako nima kakega posebnega pravične-	do opravila, kakor prvi dan steni razločkom,
ga uzroka ga na kaki drugi dan stanovitno	da bo maša ob (5. uri. Konec tridnovnici bo
preložiti. Cerkev obhaja god sv. Janeza Nep. dne 16. maja. Legenda govori, da je bil ta svetnik v predvečer vnebohoda J. K. (in pervigili o D.cae Aseens.) umorjen. Ako bi se bilo to usmrtonje 1. 1300 zgodilo, bi se bil moral obhajati praznik dne 12. maja, kar
v sredo, o 5. mi bo kratek govor, litanije in zahvaljena pesem.
Iz Škrbine na Krasu poroča se nam: Nesreča nesreči roko podaja. Slana je 17. maja po dolinah, 14. junija lmrjapo bolj vzvišenih
tirja zlato št. 4 in nedeljska čerka b onega hiajih močno škodovala, 20. in 21. u. m. pa
leta, v kterem je bila velikonoč 3. apr. m dosledno vnebohod J. K. 12. maja.
Hočemo imeti vnebohod J. K. 10. maja, treba iskati velikonoč 4 dni poznej, namreč dne 7. aprila, kar je bilo 1.1387, kar svedoči zl. št. 1 in nedeljska čerka f. In ravno to poslednje leto, namreč 1387, utegne naj gotovejše biti smrtno leto sv. Janeza Nepomučana.
Da se je v legendah vrinila letnica 1383 (v breviarju je ni) vtegne izhajati iz pomote latinske v tistem času navadno pisane letnice MCCÒLXXXVII, da se je v starih spisih drobna čer ta pri V spregledala — ?
Prijazen odgovor se od učenjakov prijazno pričakuje.
(Src. iznesli.)
toča. V Škrbini sicer jo v saboto zvečer ob 7. uri le po vasi in okoli vasi tolkla. V Gorjanskem pa linje razsajala. — V nedeljo po noči smo mislili, da bo konec sveta, tako je gromelo in treskalo. Žalibog, da je toča pri Komnu, Pliskovici in še po drugih krajih gorenjega Krasa vse uničila. Marsiktero ako zdihuje: Moj Bog, kaj bo z nami.
Listnica uredništva. Gosp. K.; Prihodnjič ; prekasno (še le dauas) došlo.
Domače stvari.
Razne vesti.
Nesreča. — 28. t. m. okolj 4 popoldne je treščilo v Brezjih (Monte magiore) zraven Nedize, najbljižua duhovnija na Beneškim od (Breginja) v cerkev. Nesreča pomilovanja vredna. 5 žensk (4 dekline in 1 možena) je na mestu vsmrtilo (3 so bile močno ožgane) in dve dmge je tako ranilo, da je ena njih že vmrla ; torej 6 mrličev. Ako bi omenil, da so imeli oni dan ples, bi lahko dostavil, da je tudi ta nesreča caso, che non è caso, pa bi bilo za naše naprednjake preveč mračnjaško.
(Nove zvonove) za cerkev n. Ignazcija v Gorici bodo prevzvišeni nadškof v saboto menda na Travniku blagoslovili po osmi uri. Vsili 5 zvonov tehta 47 centov in 48 funtov. Po vrsti imajo štirji večji te-le glasove: D, E, Fis, A. Delo je lepo in natančno izvršeno in vidi se, da si je mojster vse prizadejal v resnici izvrstno zvonilo izgotoviti.
(Pri oo. kapucinih) bo 12. 13. in 14. t. m. tridnevni ca na čast sv. Bonaventuri o priliki GOO letnice. Prvi dan bo ob 10. uri peta
Audiatur et altera pars. — Dopisnik tega je že pred 15 leti stavil prašanje vcerkv. časopisu S i o n - u, ktero da je* p r a v o leto smrti sv. Janeza Nepomučana? Kolikor mu je znano, se nihče na-to prašanje oglasilnini.— Ker se je o tej zadevi nekoliko v Glas-ovi st. 24. in 25. razpravljalo, nadjam se, da mi učeni g. dopisnik ne bo zameril, ako spregovorim tudi jaz o tem kaj malega, da se prašanje bolj razjasni.
V Glasu št. 25. t. l.je stavljeno leto smrti sv. Janeza Nep. 1300, ktero se mi dozdeva neverjetno iz dveh uzrokov:
1, Zarad spoštovanja izročil sv. cerkve, ktera je gotovo to zadevo lelitno prevdarila, preden je življenje tega svetnika razglasila. Ona govori v svoji legendi, da je bil sv. Janez spovednik kraljice Joane (umrle 1386?), ne pa Sofije, s ktero se je bil kralj Venceslaj še le po smrti Janeza Nep. poročil. Jaz verujem več cerkvi, kakor zgodovinarjem, ki so
I
Od leta *707
|Svetinja za napredek	4	m .	1	Svetinja za zasluge J
C. KR. DVORNI ZVONAR,
Melje valeč strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
v Ljubljani
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom :
V brana zumila
z vso potrebščino, kakor jarmi, oj-nice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamore en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste
brizgainic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd.
po riajnižji ceni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje {lahko omislijo, privolim plačevanje v obrokih.
Diploma pripoznanja
Diploma pripoznanja
14 svetinj
sto ali več let po smerti tega svetnika živeli.
Odgoyornj iztfavatelj in urednik; ANTON VAL. TOMAN, — Tiskar: MAILING v Gorici,