St. 39.
V Gorici, 26. septembra 1884.
„So6a" izhaja vsak petek in velja
pn po§tiprej<nnan;» :>.H v Gnriri sia (iovn
po^tljana:
V'hc !r>t<»     .    .           .    .    K   ? -!i>
Pol iot.i.......-20
Cctvr: leu             .   .   .   ; lo
Pri oznaniiih it. u'...   tudi    i   ..; u-
tiatucufi" se pl&cujc «:a iiavuduo cnsiop-
1*0 vrsto:
8 kr. ff *•» tiska 1 krm
0       „       M        .»       «•       ^       -
2n mh,.*- c<k«'   |-«» |i!.»:»i.,r:,
Tedaj XIV
SOCA
Posamezne sf evilke se dobfrajo po 8 kr. v tobakariiicah v gosposki nlici Mizu ..treb form", na starem trgu in v iraiMki ulioi tor t Trsta, via Ca« senna, ">.
Doj'i-i waj se Magovoljno poSiljajo urctlnisiva „So<":u" v Gorici na Travniku 16,1., ..iiui'uuuiua pa opravnifitvu „So8e^ -Via della Croce It. 4. II.
Rokopigi se up vraflajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcera in drugim nuprenioinim bc naro5nin* zuifca, akosc oglaao pri opravuiitvn.
•.tjfr:.
Na&e razmere.
(1'irica jf b.I.i po >\\»ji zgodovini. iuu'iiu in legi od lickilaj :-loven*ka. Po odhodu Lonjiobardov v Italijo !>!» si' biti Hbn>nu liifd 3. r»TJ m ;V.M na meji lialije naselili s so poeasi ra/^iriti po Frijulskom celo do Taljatneuta. To spricuje zgodovina, spncujejo sloven-ska itiifua uektwih furlanskih vasij, naso^a jezika o>!tti;ki v naiecji farlasiftki'ui, obicaji v Libth Se tse-das v navadi, trr sto i >l» !a>iuih mien, <v (Joiici UO'Vj/* W la / laj vi'CinoMia /avjtih v go-posko, pa jako .-m-^'io itaiijau>ki> p^avo. (Visa iu'z.;>>de, vrcja oiuika ,-u.» viov, pa „tujt tm-e" hi ktivi, da so Slo-vi'itri na Frijulski'tu ^.tuujoli i/giuili i se skn'ili do obal M«»p! Jv»i;.\ do - Gor'ny. A kljub ti>mu je Go-ma o.J v^h dtugili >tr.-titij r«e ztwrotn obdana so Hlovei'.n, tako das-.' labko rn'o: Goriea je. na srodisci goriskih Siovonu'v in W n.t obodu (perifenji) Furianov. Od t!«'kdaj so turej friioveuci v Gomi stanuvali, a svavHwa niv/eli ,-e p>i zuaufin sijili nairut'iiju do tijji'^a ^- taiia!i-'>rt:a', o • dt b; materafna j.v.ika pn-/.abil:. I'o tuish «;"-i..','mii voj^kali (I. ls.V.i, lsUil), kiti«*»v ]•' pui-JU A^-t-iji / Ilaiiju. ji» veiiko nvstrij-rk;h uuidii*,k'jv, p.n-j \ It.diji '•l-j/t-t-ih. pnrnma'o v * J!»'!¦'.o; v?h ttv'.'» j'1 ^f" '•'¦¦va /clt^iia ct'^ta, ki jo /.vc-zala r.i-'i dtv.-i'«.» /. itahjansko, j;wjoj?j Ualijanov v SVltlo (»Ot'iM» piiva*iiU.
Do i.ovij'th ta-Miv^o «i'jrt^«ni, v/c po rmlu k(W-inop;l;t;, v tniru /.ivoU ?< lujijui "lahidjcijci. Ni bilo ra/Ift'kit t5i,! i uar'i>lii«i«-!jtni, kakor spiub w v iiif.saiiih dru^tb iii''.'!ib m!;u^«>jtv.icr.e \\sJnje .se !»• „Iiun/,oJ in df;<^: v Unrn,! a^tanovjji'ui laVwi lis-ti so iifkaii-riiu (i'.)r,(.au'.f,u ^avt- ra/'^n-it, da sy j»di ctv. uifju .skihti, M-,ivcri'tUJ j.a d'-tiiaOib ti<'h dutaovtn^ko pravico oilre-kati, iiVr Jim ra:n.> nuo.^j«-!) ::i njib jf/.ik z.i.sim;-hovatt. LV-.u-.vilo m* jr b:b» drii^tvj Bi;in:iasticau, prava kuj*a /.a Goriiaut1 v liiro.Uicin in luouiintMn ob-
bvar.a B.^u, idla t:i*It ^u.Ai tv.^a do ca^a razpusc-na.
Alt mi;1'' tnktal /..i^ejauo i-e tie da tako labko iz-!\0!vn:!sisi. V/,b:;dil >»i je tako narodtio^tni S »vinj/:»m, ktt-ri v sh»^i i-tra^t: no prtpozuava pravicc drugi na-r(»s]!,ohti, *.- ?o jt p» bo/j. i:« Clovi-.^ki po.-tavi k\ tako
I'uts-'k pa %/.!*.(.; - - up'.-r! rylovi'iicj, >puz,uavhi «l; ji:u iitc v i*«iui /a obstarj-k, z.i :atud;i> hintt, kit!i •¦*' t'*"y ';"-""'1' !U':ra» "' *'' ti-ta*.;ov;li dfti-tva za* K»\::a. p < i?i:-:..\ it*. ptOitu^a. t-T siopili ua j.'ozosi^u poItlsOto'kia d->'i)\.it.v» v k-do di'i.;:«h avat!ij-kih nato iov. Po pri/„d»'!;*. U'b tiriJ-siv.v >v. y ^/'naiila harudtia za-%vst nu-1 ^.ir;>ki:i»i Svovcuc;. da ho .-i u-{auov;!i otto* , zai'tli - v c» j i ::* prodaja!ii:caiw dajatt slovoiisko , iv, ukret.fi! po zjacdu ttaltja'ihkth in m-mskib druitov za-ta%o t.ajbuij pop;iUrnega gor. Uruatva b!a-t»0!>t)\:ti. Nu*.vbu taineleu clovck tcuu f oporekal. Ali gb'jfe — tu st* v^ai^:;e gla:<.:iu aovnii&iii-ne laakc slrattke ^.Corrsta.", ter zacae z glaaovitim Claakom ^La grand- St^veau* Labe sCavati proli Sloveucom, rckoL dj. bi blas^s'.^vlit'nje slovcuske zaiEa\e v Gorici bila plnvazija dtuzi'ga la^tuiue", kakor da bi Slovene; oe bi bill od :iekdaj v tiorici udomaceui. Drugi Clauek nastt'dtsjt^a -Cosriera* je bii ie hujsi, lako da ga je aru>rtli> dr/avno pravuistvo zapleuui. Zdaj ju bil ogenj v strehi I Kar se ui siuclo jav-io s pt-resom v dosego ostudnega uatner.a stonti, to se je zvrLilo po noci s Crnilorn in butom ia z zugaumui pidiui, ktenh sain labko na stotine spisoi, tet z zioglasno i>eticjo ua namestuiStvo. Kasledki ttb ucsramoihagitacij so vsakc-muzcani: slavuostse je morala opufetrti, in razzaljeui Slovcnci so s praviCoo nejevoljo hrbct obrmli oniin, katcrc so pre] kot prijatelje spoStovaii in je rcdili. Kaj takega se Se ui v nobanem avstrijskem mestu pripetilo! PoSteni Italijani, koasoivativui mescani, celd nekteri onib, ki so bili pcticijo podpisaii, so spo-xnali, da se 'Slovenccm krivica godi, kutero je.treba popraviti ter mir in ediuost goriskemu mestu povrniti. In res, videti je bile za tern, da se za2e!jeni mir vraLa v razburjeno mesto, slovenski uaptsi so se mno-iili itd.; ali ta mir je bil zalibog le navidezcu, le soparna ti§iaa pred viharjem. V najdeZevuejsi noci t. Si JQ J0ba]i»§ka roka vse slov. aapise pbjatila, da g.
<t}i vrt,
k. pekarna jej ni bita sveta. Na to zopet razdrazV I uost na obeb stranch vi-lika. Kaj Cuda, de so se mo* goie od i»bi'h strnnk di'janski ncredi zgodili. Vendar kar jo bilo v „Oomeruu o slovcnskih uapadih priob- I Cono, ui vse dokazano, da celo prctirano. Saj jo culo tftiuu lintu, kakor v prod zadnji ujega fitevilki cltaS, po-skus inalo prsti pobrati — no da bi to iavrSit, hitro -- pravi unpad! To je veudar le iskanje dlake v ja-jen, in nepottebno Sfiuvanjc in to2eujo one uarodnosti zopor dnigo. Podporuo druStvo je dobro vedelo, da te wrt'dti in bujskanje v mcatu provzrocuje samo neka skrivna, pobaliuska svojat na svojo roko, kteru po-i':t'tje so laski utifti soiiieS&ui in konscrvativni listi a v^o odloniostjo ob.sojevali; ua dalje je videlo, da so je slavnosr dulalskcga podporuega dr«i§tva v Tratu z vso hlovos'iiostjo javuo obhajnla bvez kakib napadov nd la^ike strani, zator.'j se je ojucilo in c. k. glavar-stvo prosdn, da l)i suiclo 5. oktobra na iiuondau Cesarjev «.vojo >astavo slovesno blagosloviti. Na to prosnjo je do^iel odlok, kteroga vsebina je znana. Prvi vzrok, h katorim so je slavnOHt propovedala bo gla^i, da uaiii-'iavano sveftanost. na iiuondau Njvgovo-na Vi'lit'':instva obbajati y*. „samo ocividen izgovor*. / dopisiiikom v 72 st. „Kdinostitf prafiamo *. „Ali so e. k. glavarslvo ui se prepricalo o nasi udanosti do rosarja, in ali niaino ^e nikoli praznovali taeih praz-uikov V"
Zaradi druz.'ga vzroka, uamrec zdravatvencga smo pripravljeni ukloniii f'.lavo, dobro vedoc, da salus ridpnblkue je prva postava. Ostaja ua v tern obziru tiic drozoga, kakor pnduo 13oga prositi, da bi kmalu kolera pienebala.
Prevdarimo §e tretji in glavni vzrok, „da pre* piri mod lafikimi prebivalci mesta in slovenskimi de-zelaui, kteri so se opetovano v djanskc napade spre-vrgli, uzrocili bodo pri tej slovesnosti ofievidni zpor mod obema .straukama .... in da se tie da s tern samo prilo/.nost veiikim ncsre5am, ampak da se spie-vrze razpertija med obema narodoma v stanovitno sovra5tvo.u — Dobro vemo, da je vlada odgovorna za javni mir in red, da mora vze naprej previdene ne-srece od svojib drzavljanov odvrniti; v tcm obziru so viadni ukrepi vse hvale vredni.
Ali ti neredi ne izbajaio od cele la§ke narod-no.-ti, atnpak samo od par bujskaCev, ki santo o skandalili zive in (Jorico pripravljajo irredontizmu. A!i mar ni ona ponocna svojat, ki je Kostatijevi^ki .simo^tan in sloveuske napise oblatila, ravuo tista, ki je v noci 20 septembra, t. 1. v spomin vzetja Rima po mctstiiih ulicah obrezke z laskimi trobojnicami metala? Ta tolpica Kama sovra^i vse slovensko in sejo irre-deutizf.'in, ktcrcga je treba v kalu zatreti; vai drugi laski someScaui pa nam privo&ijo euakopravnost in obzalujj'jo naso nesrecu.
Co se pa nadaljujejo taka in enaka bojskanja zoper .Slovence, in se vsled tega dru§tvena sbvesnost v Gorici ne bode uikdar dovolila, kaj pa potem? Du-hovi se bodo zmcrom bclj razburili, razpora prepad, ki je jel mod obeua narodnostima zevati, bode ztne-rom globokejsi in 3ir5i. Iu vendar bodemo pri vsem tern, ker nas je Bog na encm prostoru zdruzil, zme-rom eden na druzega navezani. Bode li la vecea pre-pir, pekel v domaci bisi v korist inoraiucga iu gmo-tnega statija naie deMe, v ojacenje avstrijskega duha? N'asledki bodo strasni! — Nazaj, nazaj! vrnimo se k spravi in zdruzenemu delovaoju za na§o ljubo doma-6ijo. Podajmo si roke in kar je bilo Salega — poza-bimo 1 Vsi miroljubni in vplivui mo^je obeb uaroduo« sti: ineScani, odborniki, poslanci, zastopi, casniki, du-hovscina, vladui organi naj delujejo uato, dase spra-va dozene in mir in edtnost povrue v na§o razburjeuo dezelo. Ravno slovesnost podpornega druStva, katere bi se udelezila tudi italijanska drustva, vii§i dostojeu-stveneniki in oblastniki, bi bil primeren dan — miru in sprave. In tako bi se doseglo ono sporazumljenje, katero si je sedanje niinistr.rstvo na prapor zapisalo, tako bi ustregli vrofii zelji ua^ega piemeuitega Cesa-rja, ki je izustil krilate besede: Storite mir med moji-mi narodi!               _____________
Poduk
o mastvih proti M$ri% o mManji, hedar 8$ bokmn psihabe^ in poaebno o prvi pomoii bdmkom (m 06-
tine na Goriiho'OradUhm in v Istriji),
(Kome).
Kako se je treba zadrLati v Bumljivom
slufiaji.
Clen 5. Oe se Luti nenavadno b6ganje, soiebno U m prika^e drista, uaj m gre koj v pOBteljo, dr2i prav ojBtro zmemost v jedi in pijafii, ima trebuh go-rak in naj se pije vonjave (aromuticne) pljafio (caj iz melts ali iz konjake mete, ali mlacna limonada ne proved sladka).
Oe ni kmalu boljSi, je treba brL rablti tinkturo iz opija, katero se da boluiku lest kapelj v 21ici vo* do iu to vsaki dve uri (clen 11),
Pred vseiii je treba varovati se neprevidne »be cistil ali bljuvil ali drugib tako imenovanib pripo-mockoy proti kdleri,
Oe prej, nego bi priSel zdravnik, bolnik mrzel postane, se mu morajo ribati z gorkim flanolom nogo in voko,
Clen G. Bolnik bo, kolikor je mogoce, Iocoq od zdravih; vstop v hiso bo prepovedan tujeem, ki bi ne bili poklieani vsled dolznosti njib sluLbe pomugati boluiku, kakor zdravniki, duhovni, boluifiki strezniki itd.
Clen 7. BdlniSkt izmecki naj bodo v posodah zapvti, v katere se polijo iz previdnosti pristojna mora disinficiske tekocine (vodeni raztok s 50/q ogelno kisline (acidum carbolicum) clen 11). Ti se zakopljejo v krajih od prebivali§5 oddaljenih, dalec od studen-cev, vodnjakov iz mlak,
Absolutno je prepovedauo prati in ne snazlti pri vodotnetih, vodnjakib ali studencth posodo ali drugo orodje, ki se je rabilo pri bolniku ali ki je priSio i njim v dotiko.
Potrebua voda za tako delo se mora prinesti v hiso. „
Clen 8. Vse osebe, ki pridejo v dotiko o bolni-koni, naj se umijejo roke z desinficisko tekocino me-§auo v enaki meri % vo io ali, ce ni druzegu, z moc-nim jesibom.
V nobenem sluCaji naj se oe j6 in pije v bol-nikovi sobi, in naj se umije pred vsakim obedom roke.
Clen 9. Perilo, obleka, postelja, soba na koleri bolnega uaj se disinficira po povelju zdravnika ali 2u-pana; reci brez vreduosti kakor slama, cunje in ena» ke sev8e2gejo.
Clen 10. Po smrti se pusti merlica 3 ure v po-stelji, potem se ga dene v mertvasko trugo in prenese brez sprevoda v mertvasoico, kjer ostane 48 ur ali doklor ne zacne gnjiti, da se ga potem pokoplje.
Clen 11. Dokler kolera traja, bodo preskerbljeni Papain in pod2upani v krajih, kjer bi ne bilo lekar-nice, v zadostui muo^iui z disinficibko tekociuo (vodeni raztok s 50/0 oglene kistine (acidum carbolicum) clen 7).
Se zalogo tinkture iz opija (dlen 5) bodo pre-skrbljeui razun gori imenovamh tudi visokocastiti faj-raoStri in Sendarmerijski uradi.
OD. C. K. NAMESTNI&TVA Trst, doe 6. septembra 1884.
Dopisi.
V Gorici, 18 septembra. („Beseda* v PrvacM) Veselica, katero je priredila slovenska citalnica Prva* ska v nedeljo 14. t. m., daja mi povod, da ti, draga nSoca", napiSem naslednje vrste s proSnjo, da jih bla-govoli§ objaviti.
DruStvo ^Slovenska Citalnica v Prva6iniK, ki ob-staja uze ve5 ko 8 let in je do sedaj le na tihem delovalo v probujenje narodne zavesti, stopilo je stoprv z gor reCcnim dneui v javno delovanje, otvorivSi svojo citalnico z lepo veselico, za katero se je ves teden poprej prav pridno pripravljalo in vsestransko delovalo. w %f*im je wm$ 9$ $m®& f kramarja Q^
Lebaua veliko — zal da, nckoliko preniiko — dvo-rano iz mocnih stebrov in desek, in jo z narodnimi zastavicami, zclenjem, lampijoni, itd. prav bogato in ukusno odi&Io, ob eucm pa skrbelo, da so streli iz topftev uze ve5 casa daleJ na okrog ozuanjevali redko slavnost, kakor tudi, da so se kiSc v obllzji, raz ka-tcrih so zastave v narodnih, cesarskih in dezelnih bojah ponosuo vihrale, praznicno oblckle.
Ob 63/4 je bila titalnicna obSirna dvo.ana ob-iinstva tako prenapolnjena, da se je komaj dihalo. — Ne bode oaveL, ako cenim deleznike te veselice eez 700. —- Prva toika programa, na§ vecno krasui „Na-prej", predavana po dobro znani PrraSki godbi, bila je od obcinstva z buraim „zivioa vsprejeta. — Na to se vzdigne lepa, narodoe buje noseca zavesa, in na oder, kteroga so krasile alike Nj. Vtlicaustva presv. ccsarja, cesarjeviCa in cesarjevicine, stopi Castitljivi starfck g. Zorn, druStvu presednik, ter klifc v kratkem nagovoiu vsem doSlim gostom srcui „dobro <lo-Sli" I — Gromovit „2ivio* sledil je tcrau pozdravu. 7a njiro nastopi g. F. Per3iL, ki jc iwel veselici pri-meren govor, kterega je oboiustvo hvalezno vsprc-jelo. —
Slavuega pesnika n&Sega, S. GregorCica, pesen: „Tri lipe* deklamoval je dijak g. Leban vrlo dobro, in lahko se da trditi, da ima dovolj deklamatoricne nadarjenosti in da zamore postati prav dobcr dekla-movalec. ce se le z mimiko Se temeljiteje seznaui.— Predstavljala se je na to «gra: „Srce je odkrila." — Kar se te predstave tide inoramo priznati, da je bila popolna, ter da so se igralci — fie tudi le diletanje —¦ kot prav dobrc niofii pokazaii. — Posebno sta se odlikovale gdcui. Al. Gregoric, uCiteljica \ Rifembergu, in njena sestra Karolina, domaca mladenka. Prva je predstavljala 9Pavliukott prav izvrstno; — druga j>a je „sta»o UrSo* sicer vrlo dobro kopirala, a njeno cvetocc lice delalo je nckak kontrast z onira, kakorsno je inorala v resnici imcti „stara Ur§atf. — G. V. Gregoriti, predstavljajofi „stotnikaa, 3o2. Mozetie, kot „logar% kakor tudi dijak Leban, ki jc prizorjeval „loga?jevega sinu", resili so svoje uloge na sploSno zadovoljuost obcinstva, ki ni nehalo po dokonSani igri ploskati, dokler se niso na odru pokazaii. — Tudi gluma: nGaribaldi" se je dobro predavala. — Gospo- ; diem Zorn in Farlani, kahor tudi gg. Orel Mozetffi ' in Gregorid izvrsili so 6istno svoje naloge. Zato se jim je pa tudi hvalezno obcmstvo s krcpkim rokoplo-skoni zahvaljevalo. —                                                     s
Vso veselico je pa nadkrilovalo izbomo petje. j — Pesni: „Sein slovenska dcklica", „Na velebitu" in j „Vesela druzba* pele so se po vsem dovrSeno, in j lahko se rece, da se zamore le malokatera Citalnica ! s tako nataucoim petjem ponaSati. Zato va so tudi gg. ) pevci ia gdcne. pevkiuje, in v prvi vrsti njih nevtru- ! dljivo delujofii pevovodja, g. uCitelj Joz. Orel, obilo j zanvale zeli. — Vse tri pesrai so se morale pona- ; vljati.                                                          :                    j
Omeniti mi je §e vrle godbe, ki je predavala na ' glasbo prelozene prekrasni pesni: B.JadranskO morje" ; in 8Hej Slovenci*. — Obe ste se dobro sponesle, po- ! sebno pa zadnja.                                                             :
Po koncanera veseli5oeni sporedu sledilo je sreS- 1 kapje na dobitke v §aljivi obliki, kar je povzrocevalo i obilp smeha. Produciralo se je sedraero mladeoi^ev ; na instruments iz debelega papirja (kartona) naprav- • Ijenib, burke aganjaje. — Tudi §e precej dobrih dov- ! tipov je bilo  slisati;  posebno je dopadal stavek:
in Ijubezni do prcfi. jubilanta.   NiC jim ui   bilo pre-
, drago,   nic   pretezavuo.   Dva  veliCastua slavoloka z
) mnogoterimi naroduimi,  cesar.ski:ni   ia de^elaimi za-
, stavami,   prekrasnimi  transparent! in  napisi,  veliko
'. mlajev in diugih dekoracij ifi difiilenaso sicor bortio
; vas.   Da je uze nekdiko dnevov  prej  grom topiLcv
j in pritrkavanjc zvonov  naznanjevalo  prihodnjo slav-
; nostT mi skoraj Se ouieniti ni treba.
r           V saboto okoli 10. ure podalase je duhovScina
| io neiteljstvo fcistitat g. jubilantu.   Castiti g. viliarij
s I. Cerv ga nagovori v  itueau S. Vitskogorskega zu-
\ panstvat katero je pri  tej  prilozuosti zastopal blizu
j tako le: Jlz kedo ve, kaj se pravi na &. Vifeki guri
; nad ft let tdtizbovati, rem gotovo jaz. Treh Vasih ua-
; sltdnikov mltjsih in ktepkVj^ihkt\\.\ nzeCrna z^enja.
[ Ko ste se prcd 27. leti od te  obcme lofiili, obljubili
I so Vam, akoravno ne z j«*zik«»m  vender  pa v srcu,
1 ohraniti Yam hvalezni tponwt. Ostali so moz beseda.
Staresinstvo se je   vesf-hl¦*,   da je  dofiakalo  ugodno
priliko Vam date majheu dokaz   hvaieznega spomiua.
Izvoldo si je itueuovatt \a.Nsvojim Castniin obLanomf
in zarad opravit in od-laljcuo.^ti niene pooblahtilo Vam
izrueiti fiastui diplom".   Gamkn do sol/a bil je g. jtt-
biiaut ne prithikujoc tukega iznenadjetija.
Kavna ta dau ob 3. popoludne podala se jj de-putacija trth zupanov it\ treh odbornikov v farovz. V kratkih a jedrnatih besedah, izrazi iupao g. ValiC g. jubilantu svojo, tovarSev in Ijudstva udanostT na klonjenost in Ijubrzou, katere nis> mogli drugafe do-stojuo skazati, kakor da so ga imenovale v^e tri zupa-nije svojim Castuim obcauotn. Na to mu podeli g. znpan prckrasui dtpUmK
Na pvtvivier so platnteli, na (Javrui, Urdu in drugih biiznj h griiMh veliknnski krosi v sinjc n«bo, tudi uuiotni ogsiji so svigali v zrak; posebno vuliCa-stcn pogled jk bd na cerkveni sDlp, ki je bil z ben-gali in lampijoni vet razavitijen. Priblizala se je ne-delja in nje 10. ura. C. g. siavljcnec odpravi se iz farovza z aaistctiti iu gosti v proeesijir katero je ob-dajalo 16. mladenfiev s tortiaini iu s kri^«m na Celu v farno cerkev. Cil kakor mladcnpc" je g. jubilant opravljal sv. opravilo. Med sv. maso stopi preC. g. dekan C.bie na ieco in prekrasnera govoru razlozi vazna opravila, ki jib mora duhoveu opiavljati, trud iu ncvarnosU, ki jib mora v svojent poklicu pre»tnjatif ravno zaradi tega, pravi, je duhoveu vscga spostovauja vredeu. Ako bi hotel o tern prekrasnein govoru le kolickaj pisati, gotovo bi mi g. urcdnik toliko pro-stora ne dovolil, le toliko boili omenjetio, da je prce, g. dekan iz srea govoril, iu da so njega besede se-gale v srec. Po dokonfianem sv. opravilu vrnili smo se zopet v procesiji na g. jubilanta doni. Ljudi je bilo &a tisofie, in, ko bi bila terkev Se Stirikrat vefii, napoluili bi jo bili.
Med obedom vrstile so se zdraviee, ki so Cut iskrene hvale^nosti, srLnega prijateljstva, otroske Iju-bezni in udauosti prefi. jubilautu izrazevala. Ginljtvo je bilo videti g. jubilanta iznenadjencga tudi po iie-kem telegramu, pod kterem jo bi!o zajiisano zupatt-stvo tolminsko. Tomuiei uamrcfi se Se zdaj zivo spu-minjajo svojega rojaka, ki jim je prcd veliko leti Io-mii krah nebeskega nauka.
NazdrayJjalo se je potem vnoviL g. jubilantu, sv. OCetu papeiu, prevzvisenerau nadSkofu; dob.ro* srfinemu in darezljivemu presvitlemu eesarju iu tudi drugira navzofiim gostom.
V tern "nedoKhim veselji pribliial  se je mrak,
j.Marko!   ti ima§ dobro Cebulo", katerega je izustil < kterega temo srao zopet z lampijoni umetnimi o*mii' mall Kotnik. nanravhen lent, nnlisti 5if|pV   mnhnivCi; Q    rairat^m;   k„..„ni; ;„ i,..i__: ___*   - t-    , ,,        ° ¦* *
raketami, bengali in kolesci ra-ganjali, dokler se m-[ so gosti raz&Ii. Tako nam je izginil prazuik, kterega j smo tako 2eljno pridakovali in kterega se boma vedno | spominjali, — vneizmerno veCoost. e.g. jubilautu pa [ z globoko segajodimi besedami uaSega slav. pesnika I zakliCemo:
j                        0 trosi Bog Ti srege roz
\                        Na vse poti;
A nam pa daj §q mnogo moz,
Mo2 vrlih, kot si Ti I
mali Kotnik, napravljeo kot poijski 2idek, mahnivsi s paldko svojega soseda po glavi.
Po pot ure trajajoeem odmoru sledii je Mvaben pies, ki je trpel Se dolgo potem, „ko me^nar od-zvonil je dan".
Ear bi se dalo svetovati gg. odbornikom, bi bilo le to, da bi v pribodoje pri enaki veselici blagajnico vsaj eno uro pred za&tkom veselice odprli, in da bi za primernejsl prostor enakim veselicam skrbeli.
S teiktm sreem smo ostavili gostoljubno Prva-Cino, nadejaje se pa, da nam v kratkem priredi slicno veselico. — Na svidenje torej vrli Prvafianci 1
.____________                     K...I.
IZ Kamenj dne 24. sept. VeliCastne in mofine stavbe obstojL ne le stoletja marved tisofiletja, ter nam pricajo, da so se v dafjoi preteklosti hrabro b6-jevale z vnifievalnim casom. Smelo trdim, da je'n'a-' §a fara ena aajstarejSih v naSi nadSkofiji. Vie 15. junija 1583. leta se je v naSi farni cerkvi pela sv maSa v sloveoskem je|!ifeu, kakor nam listine in dru-gi spomeniki prigajo. A eWeSko ^ivljenje je Sibkeje in rado nevarnostim in nezgodam prerano podle^e V vsi tej doTgi dobi ni bilo dano naSim faranom sia-viti dan, kakorsnega smo slavili mi preteklo nedeljo
Na§ precastiti g. 2upnik J. Soodat dovrsil je omenjenega due pedesetletnico svojega maSniStva. Ne le pedesetletnicoampak tudipetlndvajsetletniconajva-2nej§ih ddgodkov naSega avljenjaimamonavado slovrano proslavljati; in mi bi jo bili u2e pred dvetna letoma lehko praznovali, kajti na§ pre.6. g. 2upnik nasdu-Sevno uie 27 let vlada. A nam velja geslo: Quod rarum carum. Da bo tedaj naSa slavnost tem sijaj-nejga, hoteli smo podvojiti jo. Tekmovali so ljudstvo            -jn-,   ..,     , .
Z beneske me/e, 20. sept, v kratkem ima
iziti v Cedadu knjiga: Slavia italiaua.*) Radoveden sem, kako bo g. pisatelj obravuavai „slovansko pra-sanje, ki vedno bolj sili na dautt. Menda seVJaht ne-majo o&set bati ua§ih ubogih, izgubljenih, frtvovanih bratov — Benefianov.
' Pred nekaj leti je bilo brati v „Soci* Bz beneske meje" sestavek spisan in podpisaa od „svete jeie*. Bd je namrec odgovor goiiSkemu BEco" od dne 19 marca 1882. Ne vem, ali je bil „Eco" kaj odgovoril »boei na to. Znano mi je le to, da je kmalu potem ooca preSla v druge roke.
V aSoci" 18. maja 1883. se oglaSa drug dopi«« mk Bz beneSke meje\ G. dopisuik onde upainobuja upanje, da beneSki Slovenci §e niso izgubljeni. Po> sebuo ka2e na miadi nacaScaj duhovski, kizvestogoji slovensko stvar. Lepo od njih; samo, ee se bode dalo kaj resiti vkljub silnim oviiam.
Kakor Cujem, je stanje beneSkih Slovencev prav grozno. Nikjer n^majo pravega zavetja: niti od de-zelskcga niti od vihovuega duhovskega oblastva. Mej
| nizjim duhovstvom se sv trudtjo nekoji vestno, da bi j storilf svojo dolzoost. A to jim nisteto v zaslugo. Neki g. je n. pr. v Soli razlagal kristijanski nauk tudi slovenski, naroCeval svojim ovcicam slov. maSne knjige iz Ljubljane. A kaj se zgodi ? Deuejo ga v videmsko ^Patrio14, da je panslavist! Neki oblastnik mu to o-iita, in pravi; da treba imeti v soli vecpatrijotizmal Na to gospod: Uboga Italija, da se tako trese pred slovenskimi ovCicami I — Da bi imeli Se drugd6 take dus. pastirje. A Cujte!
V  16ib siovenskih duhovnijah sluzijo Vlahi.l Da ni siovenskih za to? Zakaj pa sluzi 8—9 Slovencev v vlaSkih duhovnijah? Da ni najti siovenskih duhov-dov pri ojih? A zakaj se dovoljuje Sloveucem pre-stopi v gosiAko skohjo, ce jih potrebujejo domu v svoji skofiji? Saj trebe vendar najprej za se poskr-beti, a potlej it: pomagat drugerau. Zakaj se v vi-demokem semeuiSCd, ktero Steje toliko Sloveueev, ne act tudi slovenski jez'k, ki bi bil bodocim duSnim pastiijem tako potreben?
V  M. so ljudje sami prosili: Ne poSHjajte nam tega gospoda, mi ga itu razumiino! Zastonj! — Kaj dalje? Zgodilo so je, da je vlaSkt svecemk najprej obhijal boluika, t»T ga dejal v tv. olje. Na to pa je Sel klicat svojegi tovarisa Slovenci na pomoc, da bi ta Sel in prasal boinika: ali se Mi izpovedati! Se vp, zeniea je dela: Sam B)g Vas j»i priu^sei! Kose je to izredvlo de oblabtuik: E un cas (Toje le editii slnCajf) In da bi bil: ali ni zadosti ta jedeu jediui?
V  N. j(j baje oblastnik pravi samosiluik. Po njogovih mislih ni treba slov. duhovunv, ker znajo vsi —- furlarski! Kako: ali tudi start, zenice, ki ne gre-do nic po svelu in otroci V E kaj, pride k nuticu kak nto2t se niu z.iCue dobrikati in lomiti fuilanSirinn. A uunc na to* E muu furlan ! (S:tj znajo futlanski!)
To ao galostni [»ojavi!
Zeleti bi bilo, da bi duhovski gg. ne bili poli* tieni emiseri, ucitelji /.velifialne to^kansciue : marivefi apnstoli, uueniki sv. vere, ki bi vodili ljudstvo in ga uCili v doinaC-em jeziku verske resnice.
In ce ni f*lovi>nskiii gusjiodov: uaj se Vhihi slo-vens&ne uC'e! — Da tii mogoce, da bi se Vluli nau-cii naficine? Po/nam Rimljaiia — ki govori dobro slovenski! ik je mogrl on, zakaj ti tie Avgustiuc ?
SIovi>nsku dune so vendar tohko vn due, da se za njih duSuo /.vcliCauji; sine in mora iiaueili sloven-ski je/ik. Duhovmk uaj postaue po beaednh in zgledu volikega apostola: „vse v»cm* I
Politidni pregled.
Prcsvitli ccsar se je ta tcden mudil na Tirolskem iu Arlberskcm, ko je bil navzoc pri otvorjeuji arlborskc zeleznico. Prcbivalci obeli dezel so ^a puvsod z najveco svecanostjo in navdiiscnjem sprejemali iu uaUzdravIjali,'dezclni zastopniki in mestni odborniki in zupani izraze-vali mu cute udauosti in zvestobe, pa tudi hva-leznosti zarad nove zeleznice, ki bode prej tako rekoe loceno Arlbersko vezal* in zdruzevala z drugimi dezelami avstrijskimi, iu nasi trgoviui odprla novo pot.
V  Budapest! imajo skupni ministri konfe-renco, da sestavijo proraCun za delegacije^ ki bodo letos tarn zborovale.
V  Ljubljani je zelo osupnil in vznemiril dex. golskcgu sveta odlok, kateri vsem Ljub* ljanskim Solsktm ravnateljstvom naznauja, da sklep Ljubljanskega mestnega zastopa, po kate-rem je bila lansko leto slovenseiua vpeijana kot uCni jezik v vse Ljubljauske ljudske Sole, v prihodnjem ietu uima vec veljave; slovenScina mora se zopet nazaj umakniti v 1. in 2. razred in zaeensi v 3. razredu bode nemseina vlM jezik za vse predniete razun krseanskega nauka. Ce pomislimo, da je r prete^enem letu v Ljub-ljanskih ljudskih solah bilo 1462 siovenskih in samo 89 nemskih otrok, bomo lahko razumeli vsled tega odloka nastalo ra'zdraienost y Ljub-Ijaui in po celem Kranjskem, ali, kakor porofia „LjubIjanski list", bi se ne bil upelja! na inest-uih ljudskih Solah ta utrakvisticen poduk, ko bi bil mestni zastop ustanovil javuo Solo tudi za otroke nemske narodnosti, kakor veleva drz. Solska pnstava.
Dez. zbor kranjski je v seji 23. t. m. pro-snjo mestnega zastopa Ljubljanskega za spre-membo mestnega sratuta izro«3il posebnemu od-seku. Na to je poslanec Svctec utemeljii svoj predlog glede porabe reservnega zaloga krani-ske hranilnice. Ta tinau^ni zavod, naj bogatejsi na celem Kranjskem, je bil in je se pod° nem-skutargkjm VQdstyoai( Jsaterp jo nje|0y r^servai
zalog   uporabljalo veunonia   za   nemeurske   na- I mene. Teniu hoce Svetcev predlog v okom priti I in uporabljanje rcservnega zaloga, kar se #a ne I potrebuje  za  hniiiiluicno  upravo   in   penzijske 1 stroske,   staviti pod nadzorstvo doz. odbora, o- I ziroma zbora. Na predlog viteza Sclmeid-a bode ppsebna deputacija treh udov ministerstvu izro-6ila proSnjo za zuizanje voznih tarifov pri juzni zeleznici.
Sloyenski stajer&ki poslauei nameravajo za-rad skupnega postopanja z nemskimi   konserva-tivci spojiti se v eden klub;   to je tudi pravo i in naravno, ker obojni so zastopniki le kme&kih oMin,   ve&ejo jih   onake teznje,   cnaki nnmeni, I loci jih  edino   narodnost, v narodnostnih vpra- | fonjih pa si sloven ski poslanci pridrze  pravico | hoditi svojo pot.                                                   |
V fie&kem zboru je dr. Ilcrbst utenicljil svoj ze znani predlog glede izlotitve, omejitve iu zdruienja dosed&ujib me&anik obfiin v obeme 7. edno narodnostjo in terjal za to izvolitev po-sebnega odseka, ali veeina je prcdlagala po gro-f« Clatn-u izroeiti predlog v prctrcs 2c obsto-jecemu odseku za obciuske zadeve; nato so Noiuci pred glasovunjerii zupustili zbornico. Gesarski oainestnik je udgovoril na interpelacijo dr. Mai-tu^-a in tovarisev, da je zaukazal ostro prci-skavo prott onirn, ki so Cebe v Mbcrci pri Ida-goslovljenji njihove Sole tnotili, iu jib napadali s palicami in kamenjem.
Na Hrvadkciu so volitvc koncanc, vender se niso vrsilc brez prctakanja krvi; najhujLc je bilo v Jaskt, kjer sta dva ostala mrtva in cden bil ranjen. Voljenili je 70 vladnib poslanccv, 24 Starcevicaoccv, 13 ucodvisnih in 3 divjaki, katcri se pa bolj blizajo vladi. Ali tudi po vo-iitvah se so ni mir povrtiil. SturccviC-anci Ijud-stvo drazijo in hujskajo, zato so uastali ncrcdi ze tu in law, najvcci v Zagrebu in Senji, kjer je vlada ft« celo zupana odstavila. Zbor je skli-can za 30. sept.; naj prej se bode menda bavil se sprcmembu hiSncga rcda, da bi zabranil 8tar-Levi&auske ftkaudale.
Ker je Belgijski kralj potrdii novo solsko postavo, so zaguali libcralci v Brusclji vciik vriS in krik; Skauduli se ponavljajo po ulicab, rc« publikanske pe»ini se pojejo, in vpitje se razlcga pred stauovanji ministrov, uraduikov katoliSkih listov, odlicnih konscrvativnih poslanccv, se celo pred kraljevo palaco.
Kolera v Napolji sicer pojema, ali ncvar-nost se ni odstranjena, da bi se ne ugnczdila tudi v Kimu; zato je sv. oce papcz v pismu do drz. tajnika kard. Jacobini-a zaukazal blizo Va-tikana napraviti veliko bolnisnico na svoje stroJke in je v to svrho za eukrat odlocJl eden milijon.
5a XcmSkem so razpisane volitvc v dri. zbor za 28. okt. in volilaa agitacija vseh strank m je ie za6ela.
Kitajci so katolikom v Hongkongu ktpele raxdrli; s tern so se hoteli gotovo le inascevati za Skodo, katero so jini pron/.rocili Francozi.
Gordon je pri Harium-u, kjer je bil dolgo Lasa oblegan, uad Mabdi-jem zmagal, in mesto in okolica sti ustaSev oprosCeni; zato je tudi general Wolseley v Loudon sporoeil, da za zdaj ne potrebuje veee vojaske pomoci.
Doma6e in razne vesti,
Dfieka toaettjska razstava grozdja, saiija, tin itd. v Goiici se je *4era opoludae odprla »a sta-rcm trgu i>od predsedaiatvom gosp. grofa Corouinija, y navzo^oosti gg. c k. naiuestniki bar. Depretisa, naraest. svetovalcev Giovanellija in Schwarza, bar. Rechbacba, viteza KlodiCa, potovalnega uiitelja Kra-marja kot miuisterijalaega posianca, in precejsoje muo-iice duhovuov, nCiteljev ia posestnikov. Ce!a razstava je prav okusuo vrejena. Glavoib razstavljavctiV z gru-pamt vred je kakih 30—40. —Za daaes nam ni mo* gofie predmete pojedinih g. razstavljavcev popisati in oceniti, ampak v naglici uaj omenimo, da imajo jako krasuo sadje izlozeno izmed Slovencev: gosp. Jan, Li-Ceu in PeCeako iz Rifeuberga, Maluid iz Kanala, vi-no-in sadjerejsko draStvo v Dorobergu, Bartolomej iz Solkana; izmed Italijarov pa: gosp. grof Corouiui iz §|. Fetra, baron Locatelli, Dottori M.
Toliko pa raoremo vze danes refii, da je gosp. Stiegler, oskibnik pri gosp. grofu Coioninijii, svoj oddelek gotovo najlepSe vredil, in da se pred vsemi drugimi odiikuje posebao v sadjereji.
Nekateri gospodje so tudi lepo sadje in grozdje razstavili ali brez imen, ali pa samo s tekoeimi §te-vilkami; eno iu drugo je slabo. Ako obiskovalec vidi lepo jabelko itd. hoce pae tudi ime vedeti.—V sabo-. to o poludne se bodo odiikovanja delila. Via friSnih iu navadoib je tudi piilicuo §tevi!o razpostavijeuih.— Obsiren popis priuesc „So6aB prihodujiC.            Z.
Dedelna uciteljska konferenca iu i. njo zdruzeua ncna razstava se je veeia o l3% prav slove-8uo v c. k. gimuazijskem poslopji odprla. Z bralo se je bilo prav obilo duhovuikov, ufiitcljev, ufiiteljic, profe-sorjev, Sobluh nadzomikov itd. in njim na 6elu c. k. naiuesiuik bar. DcpruUt*, mil. kuezouadtikut', c. k. ua* mestuiska svutovalca Schwarz in Giovaueli, ces. kr. okrajni glavar baron Recbbacb, Msgr. Valussi, udje presojevaluo komisije itd. Predseduik de^. uc. konfe-reaze vitez A, Klodic pozdravi najprej v nouiskcm jeziku vac navzoio uduluzeuce; na to govori slo-vciisKi v krasneni, poetiineut zlogu o lepi nasi gpriskl domoviui, katera braui v sebi uiuogo bogatib zakladov iu vzbuja stauovalve k resuemu delu. BNaj druzji za-klad pa — uadaljajuje govoruik —- je miadiua Vam &, g. ucitcijem izrotieiia, da jo vzajeiuiio z duboviiiki I iu ntari^i izgojujete v ketSftauskem duhu.H I          Za tern je g. vitez Cital daljSi iuavguralni govor
j k otvorjenju li Ue^elue ut*. kouforence v klasieni i-talijausimi, ki je bil z vehko zadovoljnostjo iu po-hvalo vsprcjut. G. govoruik si je stavil za predmet vpraSauje: v ci'ui obstoju plodovi I. uciteljske dc>2el. kouic.euce iu % ujo zdruzeue uCue razstave 1. 1875 ? V tern obziru so se po prcdlogu zadnje uCit. konferuuec izduli 10. avg. 187tt uCui nafirti zaljudske ^ole ua Priiuot'.ikeiu, katcri obsegajo vse kategorije ljudske sole, iu katcri .so ljudsskuum poducevauju bolj-I so vodilo podali. Nadalje so su upcljali novo in pri* I meincjbo uCne kitjige iu uCui pdoomoCki, uove klopi, s'tavbui nacrti Solskih poslopij, po ktonli no Be uove sole zidale Ud. All vse to presegajo moralni prido* bitki, ki izvirajo u prvo uCuu razstave. Te koristi se pohcbuo ku2ejo v t«jn, da se ljudska ^ola zmoroui bolj iu redut'jSe obiakuju; uhhI tern ko je leta 1874 izmed 100 obligatnili ueeucev Solo obiskavalo 53.5, je I. 1883 fitevilo obiskovalccv skodilo ua 70 izmed 100. Tudi Stcvilo razrudov, solskib poslopij in dosledno fiol-skib &truskov se je med tern Aasom povikSalo. Iu sicer je zrastlo fttevilo 142 reduib uttteljev,1 ki so bili leta l^7*i ua 243, iu skupno sievilo syetuih in dubovuih ufiiteljev se vspelo ua .102, ^euska rofina dela pa so se poriucevata v 92 Solah. Mej tcm ko se je I. 187d v vsfh ukrajih za Ijudsko Solo potrosilo 120.000 gld. so li HtroSki 1. 18S3 poskoeili ua 210.000 g). Gled6 teh stroSkov juavi govoruik pa in misliti, da so za-vrzeni, kakor uie stevilke obiskovalccv to dokaxujejo. — Ker pa mladioa v letih 0—12 vsprcjete uauke hitro pozabi, fie se jih ae obnovi, za to se je skrbclo tudi za nadaljcvaln« te«5aje. Proti koucu preteklega §olsk. leta se je Stelo v c«li provinciji 100 kmetijskih tecajev s 1553 obiskovalei. Pri vsetn tern sino v kme-tijskem napredku se le zaCctniki, in iipati je, kakor Stevilke govor6, boljSe priboduosti. Veliko jepri Ijud-ski 6oli ncdovrfieticga, in zvlasti uase kuietijstvo kaze §e veliko hlb in ran.
Akoravno bi se posrefiilo dati vsakerau umo-zino onega ziianja, ki mu zagotavlja sretoo gmotuo blagostanje, bi vendar nbogo filovestvo §e zmerom bilo muCeuo. Treba je torej, da se uC-itelj zedini z dahovuom vcepiti mladini ksfianski dub, da hodi po zapovedih kricanske nravnosti (morale), la tako de-lujot bode uCitelj po svoji srarti postavii si spomenik— acre pereonium iu ^el zaslu2euo pladilo.—H I.oucu po-zivlje g. govoruik zbrano obtinstvo da naScmu presviti. Cesarju, plemeoitemtt dobrotuiku na§e dczcle zakbee: sBog ga 2ivi Se muogo let", kar je obcinstvo z vi-duim veseljera in QavduSenjem storilo. — H koucu I nagovori §e c. k. namestnik predscdniStvo in oWiti-| stvo, izrazujoS svojo zadovoljnost glede konferencc iu razstave, spomioja ufiitelje njih visokega poklica in Riuzbe, pri kteri naj se srtrankarstvo zlije v ijubezen do naie lepe Avstrije.
Ha to se je §lo v drugo nadstropje ogledat si razsta-vo ufioib pripomockov in piodov, kteri so v seduiiu so'oah razdeljeni, in sicer: V I. sobi so rocna dela iz okraja gradiSkega; v II. razstava zalo2nika Ed. Udlzelna in c. k. me§cansk« Sole za deklice v Pulji; v III. rofiua dela okraja tominskega, se^auskega iu okolice goriSke, izdelki strogkih vrtov, spisi ia risauja ufiencev; v IV. rofina dela mesta gor., izdelki ueiteljv, zuloga c. k. golskih kujig; v V. Razstava ftijigarjev F. Woknlata in M. Coppag-a; v VI-V.-I priprave iu izdelki c. k. poskueevaliscu za svilorejo iu vinarstvo v Gorici. — Nataineji popis in oceno razstavljeuih del prepustimo vescaku za prih. ,SoLoa in siav. cenituwmu odboru, Toliko pa zaraorerao refii za zdaj, da je razstava jako okusuo urejeua in zelo intetesantna, kojti tu se raz-vidi, koliko so na§e ljudske §ole v zadnjem desetletji napredt»vale. — Razstava je odprta daues, jutre ia v nedeljo od 9-12 iu od 2-5 popol., vstopniua je 10 kr. Ueileljska konferenca je vfiera ob 0 zvefier zborovala
Umrl je vSera 25. t. m. ob i% popoludne g. Izidor Pagliaruzzi, 65 let star, pokrepcan s to-la2ili sv. vere. Bil je pokonji muogo,let,na& de2elni poslanec, zuaLajcn narodojak, ki si jise svojim neu-trudljivim dclovaujem pnboril za uaSo de^elo, pose-but* za Kobaridski okraj, nesiurtnili zaslug. Bog mu daj vcc.o placilo! Truplo se bode jutre ob 10. pred-poldua blagoslovilo v faroi ccrkvi sv; Ignacija ter se potem ptepelje v Kobarid.              ; '
Nesreca. 24. u. je.nek zidar Petrovie od dalei gledal, kako so sc v-dvoriSSi" Vojaike kbsarne vadilivojacijtako treba lestvice, ki so pri' pozam ffiisil-ccin potrebne,' postavljati in nauje plezati. Omenjeiii zi-dar. kijeobcncmgasilec, je meuil,,da vojaci neznajo prav tpga delati, ter jib je hotel' po4aLiti. Spleza lestvici do vrha ter ka2e svojo urnost," Dva vojaka ste botcla po iestvici za njiiu, a pri tej prii&i ee ulomi slaba lestvica in plezafii padejo na tla. PetroviC si je pri tej nosreci z)omil obe rpki, eden vojakov pa si razkrojii glavo, da bode te^ko veC ozdrave).
Obodeaje potoka Korenja in razfiirjenje eeste pri korenjskom mostu pridno napreduje ter se bode, kakor je iipati, drugi ineaec u2e dovrSilo. Ra-zun bnjticc, prej na mmtu viscfie, se odpravi tuditona nizka Attemsova hiSica na voglu proti getu stojefia, talc0 da bode sedaj okoli Koreujskcga mosta prav lop prostor, Attetnsovo bisico je odkupilo mesto za 2000 gold.
Predzadnji BOorriere" piSa: „... pritrditi, niotamo da je bila prepoved v nedeljo uameravanega izieta drustva BUnione Ginimstica", prepoved v^ako-letne procesije in tombole v Kormiim, dalje prepoved ljudskega plena v LoCniku v ocitom in jacnem protislovji z vsem, kar so je ravno istega dno dovo-lilo v Tretu, v Istti, in celo v nai5i okolici garni (pies v St Petrti).
In zakaj se je tu dovolil pies in shod, a dm-go slavnosti so bile prepovedanc z drakonigao postavo, slavnosti, kterih so ^olele osebe, ki bi m brez-dvomno vedele boljo ravuati po zdravstvenih pravilih?
.....Tu ni izgovora; ali naj se dovoli vso,
ali vs.-. prepove, kajti uikdo ni Se trdil, da kar V tern kraji provzroci bolozon v onem more provz-Loiiiti le.., b o 1 e z u i c o (morbiuo) I*
Blezo m tu prvikrat s nOorrierjemtt popoloouia vjemamo.
NaJe po§to. Kcka oblastnija jo krajuemu Solskenm svetu v St. 'Tqmaiu na Vipavakem v uom-skoni jeziku poslala uradni dopis. V Gorici je bilo od«lM)o 26. julija; sel pa je namesto v bliinjl St. Toina2 — (iujte! v London in se vrnil Se le 15 septembra na pravo mesto. Doticoa kuverta le^i pri na§ent uredniStvu. PraSaino, ali bi bilo 51o pismo na Angle^ko, Le bi bil napis slovenski?
Za pogorelce na Reki Ravni vpri Cir-| knem so daiovali: C. g. Dr. Fr. S. $ gl. 0. g. Fran-I ca Pavletic, kaplau v Locniku 3 gl.
V Plaveh je bila preteklo nedeljo redka slo-I vesuost. Praznoval je tamoSnji d. g. vikar Delkin svojo | zlatomaso, kteroso pocastili tudi Msgr. Dr. Gabrijev-cic in druga duliovscina. Jedroati govor zlatbmaSni-ku in obcinstvu je imel c. g. dekau kanalski. Plav-Ijani so z lepim okincanjem ccrkve in poti, po kteri so zlatomagnika v cerkev peljali, z nabivanjem in streljanjetn vse mogoie storili, da bi svojega prvega duhovnega pastirja pocastili in razveselili. Od kar je bila Piavska cerkvica 1. 1860 posveCeua, ni bilo v Plaveh tako lepe slovesnosti.
t Bajmund Pirker, c. kr. de^elui Solski nad*
I zornik, je po dolgem bolehanji za rakom umrl 22.
septembra v Ljubljuui. Rojeu 27. febr. 1828 v Po-
stojni. Ni'kdaj bil je maiijiv narodnjak, ki je visoko
(isial in pogostoma obiskoval ranjkega dr. Bleiweisa
ter mu dopisovai za „ No vice". Ko je pa zacel z Du-
uaja pihati uemskn-liberalni veter, okleoil se je Pirker
uem§ko-iiberalne stranke v Ljubljaui in postal eden
1 prvib privriencev ujenih, ter je zvonecnosil v konSti-
tucijonaluem druStvu. Ko je 1. 1872 grof. Aleksander
j Auesperg postal dozeliu predsednik naKranjskero,
I bilo je enc prvih del ojegovih, da je bil Solski nad-
I zornik dr. Jarc dejan v pokoj in namesto njega
I Pirker 29. sept. 1872 imenovan za nadzornikaIjud-
skih §61 in uciteljskih pripravnic. Njegovo delovanje
I v tej prcvaini sluibi je Se Vsem predobro znano, ker
I je biio zadostno prereSetavano po slovenskih listib,
I zato ga nocerao opisovati ob§irneje, ampak mu zdaj,
ko je smrt poravoala vse nasprotje, prav iz srea ze-
I limo veini mir in pokoj.
I         Vabilo. Na§ narod vedno bolj spreviditi  vaS-
I uost iu 'korist domacih zavodov. Vendar se je pri I uas Sloveucih do zdaj razmerno §e malo storilo in I Se le v novejem casu smp se tudi v tern oziru zaveli j postavljati na lastne noge, spoznavSi, da mora vsak 1 narod si sara zboljsati iu nterjevati svoje gmotno, I posebno pa deuaruo stanje, ako ho5e neodyiseu biti I od drugih narodov.
I         „Zveza slovenskih posojilnictt, u-
stanovljena lanskega leta, da zdruZuje delovanje po-
1 sojiiDic in oodoira ustaa^y^y w$ I&QIA i*l brp|)v
nih denaraih zavodov, bila je iz raznib krajev vseh slovecskih pokrajin vprasana in naproSena zastran naprave posojlluih zadrug.
GledS na tako obcuo zanimanje spoznalo jc pod-pisano nacclstvo potrebno, da se rodoljubi skupno posvetujejo.                                                           .   .
V ta namen sklice „Zveza sloveuskih posojilwe* shod v Ljubijauo dne 5. oktobra t I. (nedeljo) ob 2. uri popoludne v dvora-ni Ijobljanske Citaluice. Pogovarjalo in posvetovalo se bode: I. Kje naj bi se nstaaovi'i no-vi denaroi zavodi in kaksne vrste? Hranilnice ali po-sojilne zadruge? iu 2. kdo bi se za doticne kraje poprijel potrebnih priprav? Podpiaano natelstvo si s tern duvoljuje Vas, precastiti gospod, k temu posve-tovanjn nljndno povabiti s prosnjo, da bi Vi blagovo-]iU le druge rodoljube VaSega okraja opozarjati na shod ter jili v nasem iroenu vabitr k ndeleievanju. Z najodlicnejsim spostovanjem! NaCelsivo ,Kveze slo-venskih posojilnic* Mihael Vosnjak, nacelnik. V Ce-Iji, doe 7. septembra 1884.
Molitvenik za dijake. Ni zadostt, da si dijak bistri um, vadi spomin, treba je tudi — in to je pri odgoji glavna stvar, — da si oplnneni srce. V dena§njih zdivjanih in skvarjenih casih pa je Se posebno treba gledati na moialno vzgojo udeie se mlftdioe, fie kocemo da bo ona res „nas up, nasa boclofinost.* Y ta namen sluzijo dobre molitvene knji-ge. &alibogt da so bile do zadnjih let te vrste kojige sarao nemSke; vsak kristjan, pa tern bolj §e od do-movine oddaljeni dijak, moli najrajSe, kakor se je v mladosti nancil — v milem materinem jeziku. L. 1873 je bil prefc g. A n d r e j M a r u § i e, ucitelj verstva na tukajsnjem gimnaziji sestavil prvi sloven-ski molitvenik ki je res primercn mladini srcdnjih §ol in se glasi: „Jaz sem pot in resnica in zivljenje". Ding molitvenik, te vrste je prise! ncdavno na svetlo, glased se: „ Molitvenik za dijake. Ceski spisal Anton Mil-zik, poslovenil Fraujo Maresie. V Ljubljani, natisnili in zalozili I. Blaznikovi nasledtiiki 1884." 16°. Knjiga obsega v lepi slovenScini dijakom potrebne molitve in pobozuostt, ter ima na koncu tudi pesmarico, ob-segajoeo psalme. himue in pesini v slov. in latinskem jeziku. Oblika je eedna notranja in vnanja, cena no previsoka: imdiko vezan stane DO kr., v usuji 1 gld., v platnu z zlatira obrezkom 1 gld. 10 kr., v usnji z zlatim obrezkom 1 gld. 15 kr. Spreilaj kinea molitvenik Kcna podoba Zvelifiarjeva. Dijaci sezite po nji ter molite iz nje poleg ucenja. Saj veste, da pride blagoslov od zgora!_____________
Posiano.
§tev. „SoEe". Mnogo je bilo nasf ki srao menili,  da drnstvent odbor to vpraSaoje preudari in na padlagi j ZaSlisanega mnenja potrcbno ukrene; med temi je bil tudi dopisnik 9Izza sv. Gore v §tev. 200 Sloven-ca, ki pravi:  sNa predlog prcfi. g. dekana Vidiea se ! je ta predlcg izrocil odbor a v pretresovauje.s — Sit- j Sal  sem veekrat povtlaijati  koral. — Moj namen ja J bil in je, druStvo opozuriti ca crrkveno Ijudsk'j petje in clalje na to, da bi tie vrivali IutinSLine, kjer se je ; Iahko oganemo.  ne da b: zap>-vetl pokoratine   prelo- ^ initi. — C<»  bi se pravita  pi> mojeoi nasvetn preiiif- | nila,   pristi bi n:i drnso,   a vendar cerkveno s»ali>6\ | Piiceli In u\  kultnrtti ;ttc»i'i:iji   t,tTkvtMk-nM p-tja,   na { kati-ri se nase Ijud-.tvo nahija,   eiTuvn-) \ .;rj -  zb n.)- .t Sevafi ; bliz-ili bi t-»k po i\nvL\ p«»?« fhu. ki u'i im.»j'> | Ceciltjanri;   ili>&egH tit «.i p^a^sma po in:iofiih I'.'Mli, \ p.i do>eg!i bi ga g.»ti ¦¦•¦. •!-/ >¦ id t<g.i tn:><%&: pi-tie I je Lfrkveun, Ce i.-zr»u;.t if. poftpi>'ije p ibu/ so-.t m z.i- j tin* ter ndvr.ura pi^vvtu *  l:\\\'\ in m:-ti.   Pree z v*a- r kim petjem,   pri katiTi-m  ljud>tvo pt»  terkvi   osttii'* mrzlo in  kattso j-ri   Eju 1 rvu ue  'l-'i./<• t.imfna,   da t bi povztligovab nji'g.ivrg.. luhtklJi^if - Vof: o av;>ji«m | fci-u v piidli.-tkn v razpi\tvi rO naw-m cs-rkven'-m pe- j tju.* — 0. f,r. „I>>pi-.uLkfi" —6- hi .-e <;/l.i-il — u* ( boJ«-m v»C udg'ivarjal, kij >e jo «(*Vf»iitf> tn kaj govorilo   pri If. ob«'«-H«   /.Imui   ri-i;h,;;Uj \:i'l.i 'Itti
Ferdinand Woblat,
knjigar v Gorici
priporo&ujc svojo zalogo solskih knjij:   in pisal-nega orodja ua dobelo in na drobno.
Prekupt-i (lobe 5-— C°/o rabata
Grubbaucrjevc knjizicc, za 100 iztisov —
85 kr.
Ri>anke, za 100 iztisov — 2 tl. 40 kr.
ampak pripustim t-odiifj p.
kateriini je   \tx takih,   ki
mivajo in ua k.ifctf m; jf
V tStainlrizi due 22.
it. df.atvij(::u  „ri.M i-i-   za U> vpraMttiji; KC /ii rn'b-t c/if.'.fi. fts'ptcsnlira 1S--1.
Fr. UA.rr, ncitelj.
ed
o
•c=X|
Nerad odgovarjam na „PosIano8 v zadnji „Soci-niK  steviiki 38.,  ker „Socatt   ui Cecilijausk,  ampak politiCen list. — GIed6 na to pa,  da je vprasanje o cerkvenem petji, katero se hoce po slavnem Cec. drti-Stvu zboljSevati. vtdike vaz'josti, kako se to delovanjc ; prifiue in nailaljuje; glede na to,  da se moj predlog ' pri II. obe. zbora Cec. druStva  cudno zavija  in tol- ! maci, prisiljen sem vse, kar sem pri omenjenem  ob- i cnem zboru Cec. druatva govoril, objaviti v velecenjcni ! sSoCi".   Govoril sem:  „SIavni  obcni zborl  — § 2. | na§ih drusivenih pravil se glasi •. DruStvn je  namen ' povzdiga in prospeh katoliSke cerkvene glasbe v zmi-slo in duhu svcte cerkve na podlagi cerkvenih  dolo-6eb in nkazov. DruStvo obraca svojo skrb a) na gre-gorijansko koralno petje, b) na figuralno mnogoglasno petje, c) na cerkveno orglanje, d) na cerkveno petje v domacem jeziku, e) na instrumentaluo godbw, kjer in kolikor ne nasprotuje cerkvenim dologbam in uka-zom.K — nMeoi se zdi,   da hoCemo previsoko letati, kajti eecilijansko petje je za uas pretezko, ker zah-teva izurjenih in mnogih mocij. — Iz enega ekstrema v drugi ne smcmo skociti. Jaz predlagam, naj se be-scde: na podlagi cerkvenih dolofieb in ukazovizpuste, ker je v prejsnih besedab vse potrebno povedano, ali pa naj se izpuScene besede nadomestijo s temi:  „ue da bi se nasprotovalo cerkvenim dolocbam in ukazom".
wDalje naj bi se glasilo:  DrnStvo obraCa svojo skrb a) na eerveno ljudsko petje in <ncer na enogla-sno, in triglasno. Kjer so pa posebno izurjeui   pevei, da so zmozni peti te2je  stinglasne pesmi,   nl treba nagema draStvu za nje skrbeti; v cerkvenem   gla-sbeniku   cectljanskega druitva v Ljubljani dobe za-dcsti gradiva. — Do&edanja tofika pod a) stojeea naj : se dene na zadnje  mesto." — Na to pravi prtc. g. j dekan Yidic:  Jaz mislim, da daues ni d^asa drastve- i nib pravil spreminjati, zato predlagam, oaj se odboru nalozi,  da g. Bajt-ov predlog  do  prihodnjega obc. zbora premisli.
Po moji opombi, da je za dru§tveni odbor ve-like vaznosti pozvedeti, kako§nega mnenja je vefiiua drustva, ustane preg. g. inpnik Lukezic in pravi: BJaz menim da druStvo Iahko dose2e tudi pri seda-njih pravilih to, kar g. Bajt namerava, namrec skrbeti za sploSno ljudsko petje, ne da bi sc praviia preme-nila itd." — Hjegov predlog je bil z vecino glasov sprejet, moj pa ni priSei na glasovanje in tedaj tudi ni bil „absoIutno zavr^en," kakor trdi dopisnik v 35.
O
iisa Blilila pi 25-65.
op I
v   lastni   knijai'iitci   z^otovljcnili
po jtostcni cuiii za vsak stan
(luliovslii.   vojaski, iivilni.
Kir sn niraciije, se prw him i:feli-Obrazci se po^iljajo zastonj na ogled.
Ma Vravnlkii ii:i*|>ro4i koHarnl,
M. POVERAJ.
sm lite gliL 3-16.
o
I           Staro in /inuruiii dobro   proskrbljcno   pro-
, (Injalnico «»l;jzrviin? in porcelana na Travniku se i poiiuja pml pr.iv ilfibriim po^oji.
Kilnr bi lit.tel to prev/eti, ii:i,j so obnie k I pudpi^ant'iuu la-tnikn. |       V Uur'tvi  IS. nrptnnbm Jssit !                                      <;.<;. !-tU*<*eliel.
*^MH^^v^HrHH^^

ycz^
OS

m
1
m
f 1
9k
3 <2 -'J
¦•* lip.*'I
5
3
Duo 1. oktobra zarne ^ol>ko b-to na tej c. k. pripruvl.javuici za ut-tteli-5ca, v katoro se .spfcjtaojo i:> itt M letni otroei oboji'^a spola, ki m> z do-brim uspolinm zvrsili vsaj Ijiulsk«i s«»ln. in sicer prvi kot slusitolji, a dru^t kot rcdni ueenci. kateri sieilnji Mnt'jti upati drzavue podpore do 50 gl.. akti so ubogi.
VKoharidu due 10. kimovat l$r>4.
Vodstvo.
M
if' if'

Blago za oblekc in   moska  oblaeila za je-pnski cas, mantilje, kamizole in   asei za dezel (waterproof),   najnovejse   mode,   v azlicnili   inr sprijetnih obiikah   pariskih, berlinski iu dunaj-hskih so uze dosla v veliki zalogi.
Jgnac Steiner v Gorici, nasproti skofiji.
i
hta za dober kup <lva izvr:>tna inslru-merita. i >ii'«T ni pianino za 'J70 Kid. in vn harmonij s •} n-«,'i^tri za HJO t?,UL Diibila ^f 'pri iirarju Allu«-rini via Mimit'ipio >\.  1<> v {Jorii'i.
^^^/^jr^^^ii^
ii»|«««^^^^!H^r)»4** »*»>•
Prodaja gnoja.
t
NajhnljM jfioj pcistlja sc iz Tr>ta p<» zrlr/nici pot! siijoilnimi jKii:«iji. Veu «» tens 7V(» >.{• pri :c. A. Ktlcrle-tn v (»<»riri. Vm-yii Framvsco triuseppe,  '.W.
Vaznaiiilo,
N. v.:.
-,   d-i 7a«M-t»'K
•tan
>vun
1"
-:ii-tvn Smartno-'ilni ^oji dun 2 I. tavf 1 ^. martija okto-
<ia
V).
* kazmn-.ili od 1 do 40 gl.
YXVAX^TVi) SMAUTN* > - K( U>KO   ' due 2 1. >;'pternl.«ra  l'-^l.
bra: prestupki &.' bt:
\ajiM»ljsa obnuiiba proti koleri,
k.it.-ra bi ne dokazana iu
v nob'ni   hisi manjkati,   je obCc pnznana
mmu mum
(Bohmerwaldbitter)
iz   lekartiice   wk eernemu orlu4   imenovane v Plaa-U na Oesketn.
Ta shizi p->.sebno dobro pri slabem prebavljanji, prt ;;to;bi j>: IS, slabem zelodci, pri uapenjauji in ri-ganji, bijnvanji ii I., pa zavzitih mastmh ah napenja -juCih jedi, na potovauji, na suhera in tnokrem, na Iovu in na p.ljs, za forej se sme bolnimj na zelodci, poD.i.n-5.:.sk;nii, potovalcem, gozdarjetn, gospodarjem sil-no priporocati. Dabiva se v stekleuicah po 50 kr. in po 1 gld. v giavni zalogi za Gorico pri g. Oristofo-lettiju, lekarniCarju.
fedajatelj m o^ovonil Wfdnife; 1. ft0^1«t — Tis^; ^Hilapjansfca, Wtmn v (Jorici,