OB TEDNU OTROKA
Kako bo v bodoče s »šolo v naravi«?
Ofcrogb miza na lemo »sola v naravi*, ki so jo 14. oktobn organizirali na osnovni soli Marjan Novak-Jovo, je ponudila veliko nizmisljanj v zvezi z organizaeijo sole v naravi v bodoce.
Z zimsko in letno Solo v naravi je miSljen teden dni, ki ga otroci pozimi ali poleti prezjve na morju ali v planinah na snegu. Podatki so pokazali, da je ta vzgojnoizobraze-valna dejavnost zaradi pomanjkanja financnih sredstev po letu 1981 v upadu. To obliko pa v zadnjem casu nadomeScajo plavalni ali smucarski tecaji. ki pa so Ie skromno nadomestilo dobro organiziranc, pedagoSko in vsebinsko bogate sole v naravi.
V Soli v naravi ucenci bogatijo odnos do narave, se med seboj spoznavajo, poglabljajo prijateljske odnose z ucitelji, spoznavajo nova naravna okolja, kjer se ucijo, delajo in se veselijo, ter se ob tem navajajo na samostoj-no zivljenje, na osebno odgovornost, solidaraost in na kolektivno delo. Predstavnik starSev je na omizju pove-dal, da je najlepse tak rat, ko se otrok vme z morja ali s pianin in si potem sam pospravlja posteljo, svoje znanje,
ki si ga je pridobil v soli v naravi, pa prenasa tudi na starSe, brate in sestre.
V poletni Soli v naravi se otroci naucijo plavati, ogledu-jejo si kulturnozgodovinske znamenitosti kraja, prirejajo kulturne in druzabne vecere. StroSke za tako Solo v naravi pa so doslej v glavnem krili starSi, nekaj je dodala sola in Zveza telesno-kulturnih organizacij Ljubljana Vic-Rudnik, ucenci pa so ustvarili tudi sami svoj financni fond z zbiranjem papirja, nabiranjem kostanja. Cena lanske poletne Sole v naravi je bila na u&nca 5000,00 din. Razpravljalci so mcnili, da se bo ta oblika vzgojnoizobra-zevalne dejavnosti lahko Se obdrzala v bodoce, kljub povecanim stroSkom. Bolj problematicno pa je z organi-zacijo zimske Sole v naravi, ki je zaradi pogojev bivanja, cene zicnic in zaradi drage osebne opreme ucenca mnogo drazja.
Lanska zimska Sola v naravi je stala 6.000,00 dinarjev, letos pa bodo stroSki po napovedih Se vecji in razpravljalci so si bili zato enotni v tem, da starSi takih financnih obremenitev ne bodo zmogli.
Na Mladem turistu so prcdlagali ze veL oblik za regre-siranje zimskih pocitnic, zal pa je dejstvo, da bo letosnji tedenski paket v zimskih smucarskih srediSfih, brez cene zicnic, dosegel ie ceno petnajst starih tisocakov.
Zicnicarji so pri nas premalo razmiSljali o tem, kako bi znizali cene dnevnih kart za Solarje. Tudi njih so povabili na okroglo mizo, a se niso odzvali. Zato so jim ucenci napisali poziv, da jim bi z znizanjem za SO odstotkov omogodili izvedbo Sole v naravi, smucarskih tecajev in sportnih dni.
Na Centru za socialno delo lahko prispevajo financno pornoi Ie socialno ogrozenim otrokom. Zato je prevlada-lo mnenje, da je druzba premalo storila za to, da bi se ta oblika Sole v naravi obdrzala. Izobrazevalna skupnost, telesnokulturna skupnost, samoupravna skupnost social-nega skrbstva in otroSkega varstva naj bi krile vsaj stro-Ske prevoza in osebnih dohodkov pedagoSkih delavcev. Solarji se bodo angaziraU z delovnimi akcijami, starsi pa naj bi pokrili stroSke za prehrano svojih otrok. Veliko pa bi bilo storjenega ze s tem, da bi zicnicarji prisluhnili pozivu utencev.
S takimi sklepi so skuSali organizatorji okrogle mize opozoriti javnost na to, da je organizacija Sole v naravi v bodoce vpraSljiva, ce se sistemska skrb druibc ne bo povecala.
D. E.
... visoke cene bivanja in smucanja v smucarskih sredi$Lih ne bi smele ukiniti 20-letnega tru-da, ko so pedagoSki delavci dograjevali in izpo-polnjevali programe Sole v naravi.
... brez sistemske reSitve bo predvsem zimsko solo v naravi reSiti pred ukinitvijo. Ne gxe Ie za to, da se otroci nauie smucati Gre tudi za to, da se v maxsikaterem primeru sele v takem okolju ucenci med seboj spoznajo, drugacen. bolj sproS-cen, pa postane tudi odnos med ucitelji in ucenci.
... ne bi bilo prav, da bi teh nekaj gcneracij, ki so imele smolo in hodijo v cetrti ali peti razred prav v casu visoke inflacije, padanja zivljenjslah stroSkov in tezkega gospodarskega poloiaja, zaradi prepocasnega odpravljanja financnega pro-blema Sole v naravi, opeharili za ta prijetni in poucni del Solanja.
... zdruieno delo je ze zelo obremenjeno, vendar pa bi se tudi tarn dalo Se kaj najti. Morda bi delovne organizacije vseeno lahko pomagale tistim starsem, ki sami ne bi zmogli finaniinega bremena Sole v naravi. PomoL bi bila lahko v obliki viSjega regresa za letovanje v tistem letu, ko naj bi sel otrok v Solo v naravi.