POŠTNINA PLAČANA j\i D ' D s T It I J /1 • I f * » B R T * F l ■ J c |j IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE. VILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR. G Leto II. št. 23 Trst 31. julija 1948 Cena lir 15 L° italijanskem kopitu Tržaški tiak napoveduje razte-Oijitev dopolnilnih dblojčb itali-"”*e9a zakona o poslovnem Prometu tul Sto. Ta raztegnitev otta prav klasičen primer, ka-usodno ie. postalo za triaiko •dspodarstvo gplo posnemanje Julijanskih zakonov. Zopet se je ^*°zaito, kako se koristi itali-'Pfljskeoa gospodarstva povsem «riiajo e tržaškimi. Angloameriika uprava bi na-Pravita hud pogrešek, ko bi tu-S to-ju, tj. j. vi trtaikem pri-‘uuniiču. kratko uveljavila nove aoločbe o poslovnem davku na 7*000 v tranzitu, ne da bi poprej ‘*ntejjito preučila pomen tran-I oepa prometa za Trst in po-»iedice uvedbe novega davka za tasko gospodarstvo-Se ko ;e bUa vsa Julijska kra-Pod Italijo in je Tret imel ?®°i nekaj »nacionaihegat za-‘*dja, je' tranzitni promet skozi rfažko luko znašal nad 60% ■**Qa prometa in te 40% prome-,0 ie bilo »nacionalnega (z Ju-*3«ko krajino in Italijo). Kaj pa “00*3. ko je bilo ozemlje ngkda-o/e Julijske krajine večinoma Prtič izučeno k Jugoslaviji in ko le bito nacionalno zaled.e zože-80 na površino Stcrja s približno 350.000 prebivalci. Jasno je, “O. te danes tranzitna trgovina ‘oliko pomembnejša za triaško gospodarstvo in da se nacional-”o trgovina omejuje na nabavo •Orovin za triaiko industrijo, na Padajo njenih izdelkov in na /nrfot*Mev krajevne potrošnje, nuustija, posebno teika, poleg jj*0a nabavlja surovine in prcr “Ja svoje izdelke neposredno J* #* potrebuje posredovalcev. _ri čine žitai Po sklenjenem spoj zumu bi se letošnja žetev pr°<', jata 1,50—2,00 dolarja za bai?1' V teku nadaljnjih 5 let bi ^ cena znižala vsako leto za * dolarja. tli Argentina ie neglede na sporazum prodajala evirdp^evV državam po 5 dolarjev bušel, 1 se pravi dvhkrat dražje kak ye bila cena na chicaški bof ob sklenitvi sporazuma. V t,’. ko so tekla pogajanja za medn rodni sporazum o žitu, se Britanija pogodila s Sovjets zbezo za dobavo 750.000 ton v zameno Za stroie. Dogovori cena ni bila objavljena. Verjetno so Angleži odp01^' dalli sporazum prav zato, ker s° hoteli ohraniti svobodne ro/c glede nakupa žita v drugih ^ iavah. o Podražitev premoga !n plina v Italiii SEDEŽ : TRST ULICA F. FILZI 10/1. TEL. 78 08 Iz tol gospodari kronike Strokovne šole v „preučevanju*6 V zadnjem Vestniku smo poročali, da se je SGZ zavzelo pri pristojnih oddelkih ZVU, da bi se s prihodnjim šolskim letom 1941/41 od-Prli v Trstu dvoletna trgovska šola ln srednja tehnična šola s slovenskim učnim jezikom. ZVU je združenju po izvršilnem ravnatelju polk. J- D. Mossu z dopisom z dne 16. julija sporočila, da je' bila častniku *a šolstvo poverjena naloga, da razišče zadevo; po končanih poizvedbah bo prejelo združenje nadaljnje obvestilo. Slovenski gospodarski krogi v Trstu In s tržaškega področja pričakujejo, da ne bo ostalo samo pri Poizvedbah, nego da se bo zamisel 0 ustanovitvi obeh šol tudi uresničila. Znano nam je, da je dovolj dijakov, ki bi se vpisali na tl šoli, Pa tudi dovolj strokovno usposobljenih slovenskih učnih moči, ki bi aa šolah poučevale. UDELEŽBA SGZ V KOMISIJI ZA KONTINGENTE Na ponovne vloge ln urgence, ki Jih Je združenje predložilo ZVU, le-'a še vedno ni dala odgovora. Toda čas hiti ln škoda, ki Jo trpijo člani uašega združenja, katerih koristi njihova stanovska organizacija ne ®ore učinkovito braniti v' komisiji za razdelitev kontingentov, narašča iz dneva v dan. Pri vsem tem ne Sre samo za materialno stran naših članov, temveč molk ZVU po tolikih urgencah In spričo pismenega zago-ioviia z njene strani (januarja t. 1.) Predstavlja edinstveni primer v odnosih med ob last vi in organizacijami v normalnih razmerah. Kontingenti JUGOSLAVIJA Za drugo polletje 1948 je italijanska vlada dodelila Trstu naslednje kontingente iz italijansko - jugoslovanske trgovinske pogodbe: Za uvoz: 10 ton suhih gob, za 15 mllij. lir sliv, 200 teličkov, 30 vprežnih konj, 10 ton žive ln mrtve-divjačine, 15 ton soljenega drobovja, 5000 glav drobnice, 6 ton surovih kož, 1500 ton cementa, 750 kub metrov hrastovine, brestovlne, jese-n°vine in dr., 30.000 kub m jelovine, 3-000 kub m bukovine, 10 kub. m hrastovega furnirja, 40 kub. m vernih plošč, 2000 ton boksita, 25 ton svinca ln bakra, 5 ton antimona 1° kg opija, 25 q krizantem, 5 o buhača (krizantem v prahu), 200 kg Senčnih olj, 6 ton zdravilnih rastlin in za 100 milj. lir drugega blaga. — Za izvoz: 87.500 amerlkansklh 1 rtnth cepičev, 500 ton bombažnega Prediva, 5 ton cevnega ogrodja, dve i°nl črnih ali spojenih cevi, 50 ton Jeklenih cevi, 20 ton aluminijastih Plošč, i tono barvil. Komisija za razdeljevanje kontingentov je že preizkusila prošnje za uvozna dovoljenja vsega blaga ra-Ztr‘ lesa in stavila ZVU predloge. FRANCIJA LJodatne uvozne kontingente Jt d°delila Italija Trstu tudi v prome-tu s Francijo. Prošnje za dodelitev Je bilo treba predložiti do 25. juli-Ja- Komisija je kontingente za prvo Polletje že razdelila. SVEDSKA Neizrabljeni so še ostali Trsti) dodeljeni kontingenti raznega blaga, kakor: neoksldlrajoča jekla, stroji Za obdelavo kovin, posnemalnlki n, nJih sestavni deli, stroji za polnjene in zamašitev steklenic, elektrlč-m motorji, generatorji, transformatorji itd., njih sestavni deli, nautlčni 1 astrumenti, pile in »rašpe«, krog- >-*■--_ _________________________ lični ležaji, žage, telefonski in telegrafski material, športi predmeti in smola. FRANCIJA Kontingenti za prvo polletje so že razdeljeni, razen ostankov »raznega blaga«, in sicer v uvozu za okrog 8, v Izvozu pa za okrog 10 milj. frankov. Rok za vlaganje prošenj za drugo polletje je podaljšan do dne 10. avgusta. Vložiti jih je pri ZVU, in sicer ločeno za vsak proizvod posebej s sklicevanjem na dotlčnl, Trstu dodeljeni kontingent. ŠPANIJA Iz prvega polletja Je ostalo za razdelitev še nekaj esenc in esenč-nih olj za uvoz. Veljavnost italijanske trgovinske pogodbe s Španijo, ki je potekla 30. junija je molče podaljšana. V trgovini med obema državama veljajo še nadalje dosedanje določbe, le za uvoz kolofon ijs in terpenu novih esenc je odslej potrebno ministrsko dovoljenje. Na tukajšnjem področju je treba vložiti prošnje za uvozna in izvozna dovoljenja do 10. avgusta. HOLANDIJA S Holandijo se vrši izmenjava blaga na temelju recipročnih poslov. Neizrabljeni so ostali naslednji uvozni kontingenti: 2 toni cvetličnih čebulic, za 2000 bol. gold. tiskarskega črnila, za 250.000 gold. slanikov, 10 ton aktivnega premoga in za 1000 gold. modnih gumbov. BELGIJA Na temelju novejšega dogovora med Italijo in Belgijo je bila po daljšana veljavnost že zapadlih dogovorov do 3, septembra. Obenem so bile avtomatično povišane za 25 cjtstotkov količine na že Izdanih uvoznih in izvoznih dovoljenjih. V isti izmeri so bili povišani kontingenti blaga »preko carinarne«, kakor tudi še razpoložljivi in še ne izrabljeni, dodeljeni Trstu. Neizkoriščeni pa so še naslednji kontln genti, za katerih dodelitev se lahko še vlagajo prošnje pri ZVU. —Za uvoz: 2 toni surovega bombaža, 1 tona bombažnih odpadkov, 1 tona prane volne. 1 tona odpadkov »blus-ses«, za 100.000 belg. frankov neželeznih kovin in njihovih zlitin, za 1 milj. fr. strojnega orodja za obdelavo kovin, za 100.000 fr. električnega in telefonskega materiala, za 100.000 fr. električnih, vodnih in plinskih števcev, za 1 milj. fr. gradbenih strojev, za 500.000 fr. industrijskih strojev za konservlranje, za 1 milj. fr. strojev za izdelovanje papirja, za 1 milj. fr. strojev za izdelovanje stekla, za 100.000 fr. raznih proizvodov za mehanično industrijo, za 100.000 fr. elektrod, 1 tona armiranega stekla, za 100.000 fr. steklenih artiklov za laboratorije, pol tone kositra, za 100.555 fr. obdelane surove gume ln nekaj manjših količin drugega blaga. — Za izvoz: 2 toni riževe moke, 3 tone surovega vinskega kamna, 10 ton vmesnih proizvodov za barve, 2 toni na Irti strojenih kož In za 7.000 fr. barvanih kozličevlh ln ovčjih kož. POSTOPEK PRI RECIPROČNIH POSLIH Trgovinska zbornica Je objavila, da se morajo prošnje za recipročne trgovinske posle v primerih, kjer so po trgovinskih sporazumih med Italijo in drugimi državami predpisani ali dopustni, vlagati pri trgovinskem oddelku, ZVU namesto pri italijanskem ministrstvu za zunanjo trgovino. Prošnje se vlagajo v običajni obliki in jim priložiti izjavo »A«, izjavo »B« in valutno izjavo Priporočljivo je, da se Po možnosti priloži tudi zagotovitev, da bo inozemski sopogodibenik dosegel izvozno ali uvozno dovoljenje za dotično blago, ZVU bo izdala zaprošeno dovoljenje po predhodnem sporazumu s tukajšnjo italijansko gospodarsko misijo. Po izdaji uvoznega ali Izvoznega dovoljenja se pošlje vsa dokumentacija Italijanski banki, ki bo v sporazumu z Italijanskim deviznim uradom (Ufficio Italiano dei Cambi) skrbela, da se doseže odobritev s strani pristojnih inozemskih vladnih organov. Praktično gre v teh primerih za trgovinske posle s Holandijo In Dan sko, kjer trgovinske pogodbe ne predvidevajo, da bi se kontingenti razdelili že vnaprej, še preden se zahteva pooblastilo za recipročni posel. SEZNAM UVOZNIH IN IZVOZNIH DOVOLJENJ V PROMETU Z JUGO. SLAVIJO Dopolnjujemo seznam uvoznih in izvoznih dovoljenj, ki jih je Izdala ZVU v času od 21. d0 26. junija v prometu z Jugoslavijo na klirinškem računu: Uvoz: A. Drobnig, N. Saule, Brata Zmajevič, E. Toros, C. Acer-bonl, J. Mihelčič, vsak za 4 milj. lir stanjšane bukovine (pragov). _ A. Vianello za 2.5, Požar & Flego, E. Petelin in J. Tassi vsak za 2, ln V. Tomšič za 1 milj. Istega blaga. — Tovarna Dreher za 1 milj. hrastovih dog za sode. — Industria Classifica Lane za 5 mitlj. lir neprečiščene volne. — S. A. Esportazioni Importazioni za 5 milj. lir magnezlta. — D. Neri za 1.5 milj. lir ščeti. Izvoz: Fiat za 3, REMA za 5. A. Ferrucci za 2, Conti, Corsini e Zanon za 1, C. Mervič za 2, Oceanica za 1 in U.T.I. za 1 milj. motorjev in njih sestavnih delov. — Conti, Corsini e Zanon za 2, U.T.I. za 3 in REMA za 20 milj. Instalacij za vul-kanizacljo pnevmatik. ITALIJANSKE GRADBENIKE OBVEŠČA FINANČNO 1 MINISTRSTVO, da je rešitev vprašanja odškodnin za škodo, ki so jo imeli v Jugoslaviji, odvisna od poteka pogajanj med Italije in Jugoslavijo glede izvedbe mirovne pogodbe. Italijansko ministrstvo se tudi zanima za usodo italijanskega imetja, zaplenjenega, vi Jugoslaviji. Posebni davek na živo srebro, ki je bil v veljavi že nekaj let, je italijanska vlada odpravila- * * * UGODNOSTI DENARNIH POŠILJK JUGOSLOVANSKIH IZSELJENCEV Jugoslovanska zvezna vlada Je Izdala uredbo, po kateri bo izdajala Narodna banka ob zamenjavi prostih deviz in valut, ki Jih posamezniki dobivajo Iz Inozemstva, poleg denarnega zneska Se bone za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah do višine zamenjanega zneska. Zvezni finančni minister bo določil, katere devize ln valute veljajo za proste.) Za nakup industrijskega blaga z boni, dobavljenimi na ta način, veljajo predpisi o prodaji kmetijskih pridelkov. * • i» GOSPODARSKA ODVISNOST BRITANIJE Od leta 1951 dd 1953 bo morala Anglija vračati ZDA po 29,600.000 funtov (okoli 60.000 milijard lir) na' račun znanega posojila. Od leta 1956—1980 bo poleg tega Ifetnegia zneska me ra’a plačevati po 15,400.000 funtov na račun posojila v okviru Marshallovega načrta, skupno torej okoli 45 milijonov funtov, kakor poroča »Financial1 Times«. Ministrski odbor za cene pri italijanski vladi je odobril povišanje cene premoga v zvezi nameravano odpravo vseh političnih cen. Doslej le vlada trošila za vzdrževanje političnih cen premoga okrog pol milijard lir mesečna Po novih cenikih se je premog evropskega 'zvara (Ruhr, Poljska, Anglija) podražil1 za 800 lir pri toni, ameriški pa celo za 1.600 lir- Cene evropskega premoga so določili na podlagi cene ruhrskega premagat ki sta- Antraditi za ogrev 11900 lir; za tono GIF. o Odslej bodo v. Italiji veljale naslednje cene: Antracit za ogrev 12.900 lir; nad 1Q mm 13.500, od 0—10 mm (Ruhr) lir 9.000; prah (duff) ZDA 8.500; prah za elektrode 11.000. Premog za parne kotle in peči: ameriški 10.30Q; evropski nad 10 mm dovožen po morju 10.800, dovozen po železnici iz zapadne Evrope 11.300, dovožen z vzhoda 10.800 lir;' 0—10 mm lir 8.3000. Premog za koksarne: ameriški 10.300, vzhodnoevropski 10.800, zapadnoevropskl 11.300 lir. Premog za plinarne: ameriški 8.350, evropski dovožen preko morja in po železnici z vzhoda lir 8.850, dovožen po železnici iz zapadne Evrope lir 9.300. Podražitev premoga bo imela za posledico zvišanje cen mnogih industrijskih proizvodov, in znatno obremenitev za potrošnike pl inai Plinarne so namreč že prej plačevale ameriški 'premog po 6.200 lir, evropski pa po 6.850 lir, t. i. odnosno 3.000 in 3.500 manj kakor osta1 e industrije. Italijanska vlada se je sicer odločila, da bo dobavljala plinarnam premog za zdaj še po politični ceni. Podražitev 2.000 lir za tono bi marala povečati proizvajalne stroške na visak kubični meter plina za okrog lir 3,50. Kljub temu pa ie italijanska vlada odobrila povišanje cen plina od 6 do 8,50 lir za kub, m, deloma na račun podražitve premoga, deloma pa za podražitev ostalih stroškov za material in de1«, Nove cene plina, ki so stopile v veljavo 18 t. m. znašajo za primer v Rimu 18,50, v Milanu 20,50, v Neaplju pa celo 25 lir za kub. m. ODMEV V TRSTU Ni ie znano če bodo podražitev premoga odnosno plina razširili tu na Trst. Pravijo, da bo plinarna »ILVA«, ki oskrbuje mesto s plinom, zahtevala po vzgledu, italijanskih plinarn vsaj podražitev, ki se nanaša na porast stroškov delovne moči in raznega materiala- Z davčnimi pristojbinami znaša danes cena plina za potrošnika 18J5 lir za kuto. m. ° * • • BRQDNINB Les za kub. m Trat — Malta 18 šilingov, Trat — Aleksandrija 25—28 šilingov. Trat — Sicilija lir 1.600. Za prevoz strojev: Trat — Južna Amerikai 26 dolarjev za ton«, Premog: Fi’adelfija — Italija dolarjev 7,50—8 za tono. • • i« Belgijska rečna plovba. Prvega junija je Stelo belgijsko rečno bro-dovje 6.073 plovnih enot (2,274.000 ton), od tega 2841 motornih ladij za (844.000 br. reg. ton). Položaj holandskih paroplovnlh družb. Iz poročil največjih holand-. skih paroplovnlh družb je vrednost b rodov j a družbe »Holland America Line« znašala na koncu 1. 1947 44,9 milijonov florintov, v primeri s 35,9 milijonov v letu 1946; družba »Rot-terdamsche Lloyd« je imela v Istem letu brodovja za 49,8 milijonov florintov (1946 35 milijonov), družba »Nederland« pa 35,9 (1946 29,6). tovljene mezde v tovarni, vzbuja v povprečnem prebivalcu lz Barto-velj, Kontovela, Sv. Križa in Seslja-na videz, da je varnejše preskrbljen. Od tod sorazmerno majhno zanimanje ondotnega prebivalstva za ribolov. Večina njih se poda na morje le v skrajni gospodarski sili. Morda je tu posredi nekaj atavizma še iz onih starodavnih časov, ko je bila ta sicer krasna morska obala ločena od zgornjih kraških naselbin po gostem pasu gozdov, ki so se nekdaj vlekli iz Istre ob severovzhodnem robu Tržaškega zaliva mimo Mlra-mara in Devina do Soče na zapadu. O tem pričajo njihovi ostanki v Mlramaru in Sesljam' kakor tudi imena Medvedjak in drugi spomeniki iz te dobe. Pradedje iz omenjenih kraškihl vasi verjetno zategadelj niso preveč ljubili morja ln ribolova. V Sesljanu je dolgo časa ribaril le en sam ribič in še ta se J, preselil tja iz Kontovela. Danes jih Je tam samo 6, od katerih je 5 tujcev. v Kontovelu jih je 7, a v Sv. Križu se peča z ribolovom okrog 40 domačinov, ki istočasno obdelujejo svoje vinograde in polja. , »Bili so časi«, nadaljuje Izkušeni ! barkovljanski ribič, »ko smo mogli naloviti na stote vsake vrste rib. Stanje nekdanjih tržaških zavarovalnic Prvič po 116 letih obstoja splošnih zavarovalnic je lit t. m, bil redni občni zbor družbe »Assicurai ioni Generali« vi Benetkah, in ne v Trstu Iz poročil, ki so bila podana na občnem zboru je razvidno, da je vi letu 1947 družba zaključila svoje poslovanje z 82,8 milijona prebitka (1946: 32,1 milj.) V istem letu so izplačali 13 milijard premij ( 1946: 7 milijard). Dohodki iz nepremičnin so narasli na 914 milijonov v. primeri s 736 milj. v letu 1946. Jamstvena gotovnina je dosegla med letom 37,7 milijard lir (1946: 25,1 milijarde). Dividenda za Msako delnico bo znašala 60 lir. Poročilo upravnega odbora poudarja, da se družba ni mogla izogniti težkočam sedanjega povojnega gospodarstva. Predsednik družbe pa je predvsem podčrtal potreb« da ise družbi "takoj izplača odškodnina, ki so ji priznale mirovne pogodbe za škodo, ki jo j« družba utrpela, v inozemstvu; Splošne zavarovalnice razpolagajo sedaj z 217 poslopji, med temi 147 v Italiji in Trstu 61 v državah zapadne Evrope in 9 izven Evrope. Vrednost nepremičnin (poslopja in zemljišča) znaša 10,1 milijard lir, medtem ko ima družba v rokah 14 milijard lir raznih vrednostnih papirjev. POLOŽAJ DRUŽBE »RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTÀ’« Iz poročil, ki so bila podana n» občnem zboru zavarovalne družbe »Riunione Adriatica« smo povzeli nasiednje podatke: Družba je v letu 1947 dosegla prebitek 35,9 milijonov lir, kar Ji bo omogočilo izplačilo dividende 40 lir na vsako delnico. Družba Je Imela skupno 6,9 milijard dohodkov (1946: 4,3 milijarde). Podvojili so se dohodki zavarovalnin na požare in na prevoz. Vrednost nepremičnin je znašala na koncu 1. 1947 6,6 milijard lir. Kapitalna rezerva je znašala okrog 16 milijard lir, t. j. 2,7 milijarde več kakor v preteklem letu. Tržaika obrtna zveza bo v kratkem organizilraiai razstavo, kjer bodo prikazovali izdelke domače obrti. Železniški promet v juniju beleži znatni porast dovoza blaga iz Jugoslavije- 11,706 ton, t j. 4.789 ton več kakor v mesecu majui Iz Italije so pripeljali 13.759 ton blaga (2.026 več kakor v. prejšnjem mesecu). Pri odpeljanem blago- ie še vedno na prvem mestu Avstrija kamor so odposlali 98.528 ton blaga v primerjavi a 78.432 t. v mesecu maju. Iz Carigrada je prispela v tržaško pristanišče 2.000-tonska motorna ladja »Levvante«. Ladjo ao napotili v miljsko ladjedelnico Sv. Roka, kier jo bodo obnovili in popravili. Novo naročilo iz Poljske -bo vsaj deloma rešilo hudo krizo nezaposlenosti 5 gradilišč v ladjedelnici. V kratkem bodo v ladjedelnici Sv. Marka spiovili 6.000-ton-ako motorno ladjo »Star of Suez«, ki jo gradijo na račun družbe »Alexandria Navigation Company«!, Pretekli mesec so, kakor znano, v ladjedelnici splovili dvojko »Star of Luxor«, ki je last iste družbe. Grška paroplovna družba »NEP« (Pirej) je sklenila, de bo med Trstom ln- Grčijo ustanov 1- ——P*—■—ant—!—jjggjgmm Ribolov je takrat bil donosen, mnogo bolj kakor danes, ko večkrat ni vredno niti izploviti. Preveč je ribičev na malem zalivskem prostoru. Borba je čedalje bolj ostra.« Kako pa je s prodajo rib? »Gospodarska kriza pritiska na večino potrošnikov. Večje je povpraševanje po cenejši ribi zlasti po sardonih in sardelah. Skuše, morski omani, zlasti pa brancini in „barbimi”, ki sp letos dosegli ceno nad 1.500 lir po kg, najdejo le redke kupce. V naš zaliv pridejo sardoni v velikih množinah, nekaj manj sardel. Lov traja od maja do oktobra. Pozimi lovimo morske ornane, ki se zbirajo pri Tržiču in Piranu, kjer se meša sladka voda z morsko slano vodo. Včasih, kakor na pr. letos, so prišle tune k nam v velikih množinah, ki so se nekaj dni zadrževale ob obali pri Sv. Križu. Tedaj so jih Križani nalovili nekaj 10 stotov. Prišle so nepričakovano. Ribiči iz Sv. Križa niso zaradi pomanjkanja mrež In drugega pripravnega orodja mogli izkoristiti v zadostni meri te redke prilike.« »Druge ribe kakor sipe, rombi ln golobi, so bolj redke. „Mole” lovimo v Januarju. To je lahka hrana za bolnike za razliko od skuš, ki lai nove redne proge, kjer bodo uporabljali 5 manjših ladij; in sicer »Evros«, »Florina«, »No-mikos«, »Kostoria« in Girgkus«, Avstrijska narodna banka bo verjetno dala na razpolago tržaškim bančnim zavodom kontingent avstrijskih šilingov, da -bi s tem olajšala sklepanje trgovinskih poslov med avstrijskimi in tržaškimi trgovci. *• * * ANVERS — PRVO PRISTANIŠČE V EVROPI Po podatkih pristaniške uprave je v Anvers1 prispelo v maju 742 ladij s tonažb 1.828.761 ton, kar predstavlja, povečanje za 65 ladij in 195.535 ton v primeri s prometom v mesecu aprilu. V teku prvih petih mesecev tega leta je znašal skupen promet 3;449 ladij iS tonato 8.744.143 ton nasproti 2.907 ladij s tonato 7.084.287 ton v prvih mesecih prejšnjega leta. * * !* ITALIJANSKA INDUSTRIJA' PAPIRJA V Italiji obratuje danes okrog 400 papirnic. Večinh obraitov ima obrtniški značaj in proizvaja v glavnem le izdelke slabše kakovosti Izdelava boliših vrst papirja je v rokah močnih koncernov, kot n. pr. Bungo in Fabriano. Pred vojno je italijanska industrija proizvajala vsako leto nekaj nad 6 milijonov stotov papirja in izvažala 150—200.000 stotov papirnatih izdelkov. Sedanja proizvodnja ie dosegla skoro predvojno raven. Pri izvozu se mora italiianska industrija papirja boriti s konkurenco cenejših inozemskih proizvodov-Važno vprašanje je tudi nabava surovin. Pred vojno je Italija uvažala okrog 2,5 milijonov stotov celuloznega lesa, večinoma iz Avstrije, Finske, Švedske in Jugos'avije. Po vojni se je uvoz celuloznega materiala omejil doslej na 250—300.000 stotov na leto. Industriici menijo, da ni znala italijanska vlada v okviru mednarodnih trgovinskih dogovorov ustrezno rešiti vprašanja dobave surovin in ji očitajo, da je na škodo domače industrije đovoli’a uvoz velikih ko'ičtn papirja in .papirnatih izdelkov. Tehnične novosti NYLON IN ZOPET NYLON Nylon vlakno uporabljajo ne samo za izdelavo nogavic in zobnih ščetk, temveč tudi ribiških mrež; nylon bo kmalu izpodrinil žico pri Izdelovanju sit vseh vrst, kuhinjskih in industrijskih. Zdaj uporabljajo nylon tudi za zamrežitev oken proti komarjem. Te mreže imajo tudi to lastnost, da se da jo namočiti s tekočin« ki odbija komarje. Pred' žico ima nylon to prednost, da ne navi. Posebno priporočljiva so sita iz nylona v mlinih. Nylon je odporen proti mikroorganizmom in je lahko tudi deli časa izložen zraku. URARSKA INDUSTRIJA IZPOPOLNJENA Sovjetski Inženirji so izpopolnili stroje za izdelavo ur in sestavili tudi nove stroje. Sovjetska urarska industrija se bo razvila neodvisno od tuje in je že pričela izdelovati ure v seriji. veljajo kot težko prebavne. Obe vrsti pa sta okusni in spadajo med boljše ribe. Sedanje cene — skuše okrog 500 lir kg, sardoni 400 lir po kg — so previsoke za povprečne potrošnike. Za ribiče pa ne predstav-jajo protivrednosti za vloženi trud ln stroške za vzdrževanje mrež, čolnov, razsvetljave, bencina za ribiške motorje in javne obremenitve. Zato smo se odločno uprli nameravani uvedbi posebne takse na ribiške motorje, ki so jo Imele v načrtu davčne oblasti. To vprašanje pa še ni končno rešeno, vendar Je upati, da oblastva ne bod0 uvedla tega davka, ki ga niti za fašistične dobe ribiči niso poznali.« »Glede podpor pa je zadeva ta-le: Podpore so prejeli v višini do 25.000 lir v obliki razdelitve ribiških mrež večinoma tisti ribiči, jih najmanj potrebujejo. Nekateri so mreže tako. prodali drugim ribičem. Ribiške mreže so drago orodje; večje stanejo tudi do 70.000 lir. Pri vsakem ribolovu se mreže potrgajo, ker dno morja ni več čisto kot je bilo nekoč. Na dnu so razni železni drogi in odpadki ter ladijske podrtine, ki pri lovu poškodujejo mreže.« I. L. Naši ribiči v stiski Vdor ribičev z juga že TržaSkem zalivu so se iz mraka sVo|DOkaZale Prve ribiške ladje s v timi močnimi svetlljkami. Vedno Vseh Je, čim temnejše postaja. Z Barv Strab1 prihajajo: iz Trsta, Milj, Uiti' °Veli Kontovela, Sv. Križa in Ban *Z Kopra, Dole In Pirana. Morda °Va demarkacijska črta je tudi Cela m'c,'j'U precej vidno zarisana. 1 jen IKVrSf 3 r‘bl5kih močno razsvet-Dret s°lnov, ki se vleče skoraj ne-broj8ano od Tankega rta čez zaliv v ^ zaPadu deli tudi tržaško morje mi JÌ coni- Večkrat švigne med njt-nju ,^ri Policijski čoln v izvrševanj0 *astl vojaške uprave in budno s^na 'morebitne! obmejne pne- Štjr„Stirib malih pristanih — kot v davn' Straž"ib stolpih pred staro-Čoinjlrni. • domačijami — so zbrani Veh liWev iz Barkovelj, Konto-lnau'.. Križa in Sesljana, Mestna na r'ja in obrt sta bolj privlač-t>010va d°mače prebivalce kakor ri-> kljub temu so mnogi, ki so se posvetili izključno ribolovu. Poleg teh so še takšni — 'kakor bi rekli »nedeljski« ribiči, ki lovijo radi zabave ali trenutne potrebe v primeru nezaposlenosti v mestu. Danes lovijo vsi. Ribiči in neribl-čl. Oblast jim gre na roko. Prišli so iz Dalmacije in Istre, a po prvi »ve-tovni vojni celo iz Neaplja. Najprej se je prikazal eden v Piranu s tremi čolni in 20 možmi. Za njim so začeli prihajati še drugi in danes Jih že lovi čez 200 v Tržaškem za* llvu. Tudi v Barkovljah je 10 Napo-lltancev, ki imajo 3 čolne. Skromni so in delavni za svojega gospodarja. Njihova prisotnost se Zelo občuti v ribolovu kakor pri razpečavanju rib. »Ta način ribolova prej mi nismo poznali«, mi pripoveduje star ribič. Prinesli so ga k nam Napolitanci po prvi svetovni vojni. Prej smo lovili brez svetiljke in nalovili toliko pač kakor nam je sreča nanesla. Zdaj pa se ribe zbirajo kakor miir šice okrog močne luči In Jih Je vedno manj. Te »lampare* nam bodo uničile vse naše ribe. Nekateri ribiči Imajo svetiljke, ki so do 6.000 sveč močne. Pred tem so uporabljali karbidne svetiljke. V Dalmaciji pa so pred 50 leti zanetili ogenj na železnem pristavku ob sprednjem delu ribiškega čolna. V ogenj so primešali še nekaj smole zato, da bi razsvetljava bila močnej. Sa. Toda Dalmacija je bogatejša z ribami kot je Tržaški zaliv, Ce ne bodo ukrenili kaj odločnega radi zaščite ribolova, bo ribarstvo popolnoma uničeno. Vojna Je prizadela mnogo škode, ne manj škode pa povzročajo svetiljke in številni ribiči iz vseh strani. V Barkovljah je 25 ribičev, od katerih sta le 1 ali 2 poklicna. Kpnto-veičani odhajajo rajši na delo v mesto. ker nimajo pravega zaupanja v varljivo ribiško srečo. Mala hišica in nekaj zemljišča okrog nje ali košček »griže« poleg skromne, a žago- Tržaški promet s petrolejem Podonavje bodoči glavni odjemalec Po pregledu prometa z nafto in bencinom vi Trstu), ki smo ga objaviti v zadnji številki »Gospodarstva« izredno dobro vidimo, da je naj večji izvoz teh proizvodov v Italijo. Oglejmo si danes še promet z ostalimi proizvodi destilacije nafte. SVETILNI PETROLEJ IN DRUGA MINERALNA OLJA Največji promet j-e bil z ostanki destilacije mineralnih olj, a takoi na diugem mestu po obsegu uvoza in izvoza- pa je ta skupina naftinih destilatov. V letih 1938 in 1947 .so šile skozi Trst naslednje količine svetilnega petroleja in drugih mineralnih olj: 1938 1947 uvoz 499.846 402.790 stotov izvoz 1,025.399 1,584.875 stotov Kakor vidimo, ni zadostovali za domače potrebe oziroma za kritje izvoza) samo proizvodnja tržaških rafinerij, temveč so se bili ti destilati tudi uvažali. Kliub temu je pa tržaška industrija mnogo prispevala- k izvozu. ° Glavni dobaviteljici teh tekočih goriv sta bili Perzija in Nizozemski Antili Prva je namreč poslala 252.581 stotov, druga: pa 243 381 stotov. Malenkost je dobavila Italija (3.877 stotov), ostalo množino pa- Cehošlovaška in druge države. Vse to v letu 1938. Dokaj drugačna Mika pa je po vojni. Lansko 1-eto so dobavljale te proizvode predvsem tri dežele: Perzija, ZDA ter Malta. Na dobavo vsake odpade neka; več kot 100.000 stotov. Iz Palestine je dospelo 42.220 stotov, iz Ita-lije 26.126 stotov» iz Anglije pa 487 stotov]. Nekaj nad 1000 stotov je prišlo iz drugih krajev Zone A v Trst. Kam .pa so ši-e vse te velike količine petroleja in sorodnih tekočih goriv? Pred vojno, _ kakor tudi po zaključeni vojni je bila Italija- največji odjemalec]. Leta 1938 je šlo v to državo skoraj 500.000 stotov, dočim so se po vojni zvišale dobave za 1 milijon stotov. Kakor smo že zadnjič omenili, gradi Italija zdaj vr-sto novih rafinerij, tako da ne bo mogeu. Trst več računati na tega odjemalca. V bodoče1 -bo Trst še bolj navezan na Podonavja-, kamor so šle 1. 1938 velike količine v Avstrijo n. pr. ,samo' nekaj manj kot V Italijo (344.731 stotov). Po obsegu uvoza iz Trista s-lede Avstriji, Švica in Jugoslavija. ^ Po voini so poleg Italije osta1! zvesti " odjemalci: Jugostovija (skoraj 500.000 stotov), Sv.ica (nekaj nad 15.600 stotov) ter Avstrija. 0 Olja Izredno zanimiva je primer a-va med državami, ki so pošiljale v Trst mineralna mazalna olja. Leta 1938 so dospela mazalna olja mineralnega izvora -predvsem iz evropskih držav, v g av-nern iz Italije (22 677 -stotov),. Ostale evropske doba-vitel ; ice so bile Nemčija, Belgija, Afagittja, Nizozemska, J-ugos a-vija. ZDA so dofcavie le 7992 stotov mazalnih olj, nekaj nad 200 stotov je dobavila Japonska. _ Kak-oi- ie razvidno iz spodme tabele, se je po vojni skoraj potrojil uvoz mineratoih mazalnih olj. Toda izvoz se je pa pomanjšat, saj znaša nekaj več kakor treti ino predvojnega izvoza. Tržaške rafinerije ne (moire) o namreč proizvajati zadostne količine ma-zalnih olj- Ko 2e bua po bombardiran j u obnovi) ena čistilnica »Aqjiil|a«, so obnovili samo obrate za predelovanje naf-te v! petrol e ter, bene im., petro e;, D-ieselovo ali e in gorilno uje. Na novo ni bil postavljen obrat Edeleanu, v katerem so dobivali mazalna olja in parafin. PROMET MAZALNIH OLJ 1938 1947 uvoz 34.109 94-.511 stotov izvoz 307.082 124.705 stotov Dočim so ZDA pošilja1e pred vojno v Trst razmeroma majhno količino mineralnih mazalnih oli, so bile dobave te države leta 1947 največje med vsemii državami dobaviteljicami. Iz ZDA je prišlo namreč 86.395 stotov. Sledita ji Anglija (4.371 stotov) in Italiia- (3.713). Malenkost Te dospela iz Egipta (24 stotov) te dru-g-ih k-raiev Zone A, namreč 8 stotov. Iz Tista je šla pred- vojno največja količina mazalnih oli v Italijo 1. 1938 289.068 stotov. Lansko leto je znaša’ izvoz mazalnih olj v Italiji le 20.926 stotov. Največ mazalnih olj je šlo lansko leto v Jugoslavijo (57.558 stotov) in na področje nekdanje Julijske krajine, pod iu'gosi. vo-vaško upr orlo 034.55 3 Stotov). Cehošlovaška ie kupila v. Trstu 10.156 Stotov mazalnih olj. OSTANKI DESTILACIJE MINERALNIH OLJ Največji promet je bil s terni snovmi ki preostanejo v čistilnicah nafte, a se lahko še za različne namene uporabljajo: 1938 1947 uvoz 801.369 1.507 stotov izvoz 1,030.253 49.428 stotov Toda to prvenstvo- glede prometa v primerjavi z .ostalimi proizvodi, ki jih dobimo iz -nafte, j-e veljalo le pred vojno. Lansko leto so bile številke izredno nizke. Leta 19381 ie dospelo z Nizozemskih Antilov skoraj 400 tisoč stotov ostankov, precej šnje količine pa tudi iz Perzije in Romunije. Izvoz je pa bil' ono leto namenjen- predvsem v Italijo (nekaj nad 700.000 Stotov), Svico (140.743 stotov), Avstrijo (120.866 stotov) in Jugoslavijo (28.000’) stotov). Pred vojno je bil namreč namen nekaterih rafinerij, da- se iz nafte pridobavijo predvsem bencin, le delno -izkoriščeno nafto -so p-o-t-em oddaja'e drugim čistilnicam. To so Torej tako imenovani ostanki destilacije. Gre za črno, gosto olje, ki preostane od nafte, ko- od nje dobimo vse up-ora-bne sestavine. Po voini so (1. 1947) izpad-, e tudi vse tipične dobaviteljice omenjenih ostankov. Promet z ostanki destilacije se je vršil le z drugimi kraji Zone A, z Zono Bi Italijo, Jugoslavijo in Ceho-slovaško. Najtoeč ootankov ji-e prišlo iz- Zone- A pred ustanovitvijo STO-ja, namreč 1322 stotov, iz Ceho-slovaške 150 stotov, iz Italiié pa 35 stotov. Ostanki- destilacije, k-i jih niso porabili v" Trstu, -so lansko , leto šli -v Italijo (22.619 -stotov), cono B Julijske krajine (10.842 stotov), Jugoslavijo (8.279 stotov) in druge kraje cone A (7.688 stotov). Obilen pridelek bombaža v ZDA Minister za’ poljedelstvo ZDA je na 9 kongresu za bombaž v Teksasu izjavil, da -bo verjetno letošnji prisežek bombaža ogromen; računajo, da bo pridelek znašal 12,5—13 milijonov , ba-1. Za izvoz je namenjeno okrog 3 milijone ba-1. Glavni -potrošnik bombaža bo ostal po tem -takem še vedno notranji trg. Istočasno polagajo ZDA veliko važtio-st nai. zunanji- trg in upajo, da bo -povečana kupna zmogljivost inozemstva prej ali. slej omogočila večje nakupe ameriškega bombaža. Minister ve poudaril, da ima ameriški bombaž vse pogoje za uspešno konkurenco na svetovnih .tržiščih toliko glede cene kolikor glede kakovosti. V zadnjem desetletju so v ZDA por abili z' asti mnogo -bombaža za- tehnični in električni izolacijski material: leta 1946 18L000 -bal, t. j. 20% več kakor v letu 1939. Splošno mnenje je, da se bo na tem področju bombaž močno uveljavil, ker je po -svojih lastnostih boljši kakor kateri koli drugi izolacijski material. V ZDA je doslej najpomembnejši odjemalec bombaža industrija pnevmatik, ki je v L 1946 porabila na- 764.000 bal surovine. Vrvarska industrija je potrošila v istem letu 300.000 bal bombaža. - Veliko potrošnjo -bombaža so zabeležili tudi v industriji obutve (157.000 bal) ter v industriji ribiških potrebščin (83.000 bal). Skupn-o so v letu 1946 porabili za razne industrijske potrebe - (-brez tekstilne industrije) okrog 25% bombaža več kakor v letu 1939. Potrošnja- bombaža je nazadovala le pni izdelovanju vreč (467.000 bal v letu 1946 v Primerjavi s 502.000 v letu 1939) in to zaradi Vse večje uporabe papirnatih vreč. TRZNI PREGLED V zadnjem tednu so se pojavili na tukajšnjem trgu znaki živah-nejšega poslovanja, ki so zajeli zlasti tržišče' kmetijskih proizvodov. Gre pa verjetno za trenutno ugodno konjunkturo, ki je nastopila tudi na nekaterih področjih v Italiji in je delomu zaustavila splošno tendenco k nazadovanju cen, ki pa je bila posledica zelo omejenega poslovnega prometa. Trgovci menijo, da ne bo prišlo v kratkem času do presenečenj, kot se je to zgodilo na pr. septembra lanskega leta in so zaradi tega opustili skrajno previdnost v sklepanju kupčij. Z druge strani imajo proizvajalci le malo upanja na izdatnejše dobičke in so zdaj pripravljeni prodajati svoje izdelke pod ugodnejšimi popelji. To je seveda le trenutna slika tržnega položaja. Vsekakor ne bi bil na mestu prezgodnji optimizem, ker je trg še vedno pod vplivom globoke krize. To sp vidi zlasti na tržiščih industrijskih proizvodov. * * * . ŽIVINA Na tržiščih, s katerih se Trst oskrbuje z mesom se opaža na splošno tendenca k zmernemu napredovanju .en. zlasti pri goveji živini. Med trgom in trgom obstajajo vsekakor zna ne razlike v pogledu cen in kupčij, Za primerjavo navajamo naslednje kvotacije: Padova: Voli I (48—55%) lir 280 do 380 za kg, II (42—47%) 220—260, III (36—41%) 140—170; krave I 260 do 320, II 180—220, 111 130—150; teleta od 3—10 mesecev starosti I 300 do 350, II 240—280; teleta do 3 mesecev starosti I 460—520, II 400—440. borza VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Funt šterling zl. Napoleon Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Zlato 15-VII 8.750 6.550 584 160 147 1.600 880 28-VII 8.700 6.400 585 165 147 1.625 870 Min-. 8.700 6.400 584 160 147 1.600 870 Maks 8.800 6.600 585 165 147 1.625 890 Južna železnica Splošne zavarov Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič «Istra - Trst» «Lošinj» Martinolič 15-VII 1.760 9..Ò75 1.040 1.935 1.490 710 4.000 ,1.000 28-VII 2.030 8.800 1.150 2.175 1.490 710 4.000 1.000 . Min. 1.700 8.800 1.040 1.935 1.490 710 4.000 1.000 Premuda 4.680 4.350 4.680 BANKOVCI V ZUR1CHU Tripkovič 5.475 5.525 5.475 DNE 23 - VII - 48 Openski tram 1.020 1.020 1.020 Italija 0,69 Partugalska 15,10 Terni 430 455 405 Anglija , . 11,35 Avstrija 8,35 ILVA 278 299 275 ZDA 3,95 Danska 46.— ZDR. j a d. ladjed. 248 240 240 Belgija 7,88 Egipt 9,90 Ampelea 300 300 300 Francija 1,02 Norveška 48,— Arrigoni 320 320 320 Argentina 60,— Soške cementarne 135 135 135 Maks 2.150 9.700 1.150 2.250 1.490 710 4.000 1.000' 4.350 5.575 1.020 455 299 248 300 320 135 Potasi cen kavčuka 16 julija- -t. 1. je doseg-la cena naravnega kavčuka na londonskem tržišču doslej najvi-šjo zabeleženo ceno. Razipo’ oži j ivost kavčuka na svetu je precejšnja in zaradi tega- ne vzbuja- vprašanje dobave te- surovine nikakšne zaskrbljenosti. -Nastopila ■ je Vsekakor izredna konjunktura. Evropske države, zlasti pa SZ, so pričele kupovati znatne ko’ič ne naravnega kavčuka. Samo - Sovjetska zveza- je že nakupila v letošnjem letu na- Dal;nem vzhodu, na- Malaji, v Sija-mu in In-ddne-z-ijii okrog 80.000 ton- kavčuka (35.000 ton v letu- ,1947). Računajo, da- bo SZ kupila do konca leta vsaj 100.000 ton. ZDA nameravajo nakopičiti rezervo 700.000 ton kavčuka; doslej so svoj program izvršile le za okrog 50%. Pasivnost italijanskih državnih železnic Po poslovnem letu 1942-43, ko je bil obračun italijanskih državnih železnic zadnjič med vojno objavljen, je pasiva italijanskih železnic nenehno naraščala: 8,5 milijard v letu 1944-45, 16,5 milijarde 1945-46 in okoli 30 milijard 1946-47 (brez izdatkov za obnovo železnic). Primanjkljaj v poslovnem letu 1947-48 (ki se je zaključilo 30 junija) še ni natančno ugotovljen in znaša okoli 53-75 milijard. Minister Pella, ki je odbil zahtevo za zvišanje železničarskih plač,' trdi da se je železniški obračun 1946-47 zaključil s pri. manjkljajem 540 milijard (všteti so stroški za obnovo) in da predstav-\ Ijajo osebni izdatki 53,3% vseh izdatkov državnih železnic. Povprečna plača italijanskega železničarja je danes okoli 30-krat večja kakor pred vojr;o, življenjski stroški pa so se povečali za okoli 50-krat. Na koncu 1.1947 je bilo v službi 190.000 železničarjev, t.j. o-koli 50.000 več kakor leta 1938-39. Neki Italijanski železniški flpančnik trdi, da osebni! izdatki v normalnih časih ne bi smeli prekoračiti 50% dohodkov državnih železnic, medtem ko danes prekašajo vse dohodke. Med vzroki te pasivnosti se navaja tudi avtomobilska konkurenca, od tod tudi najnovejša davčna obremenitev avtomobilskih pro-g. Avtomobil zaposljuje danes v Italiji okoli 600.000 ljudi. ZLATNIKE BODO SPET KOVALI v Braziliji, tako je napovedal predsednik Dutra. S tem hočejo preprečiti kopičenje papirnatega denarja in poživiti trgovino, Najprej bodo skovali za 250.000 cmziercridoLaifev (12.000 amer. dolarjev) zlatnikov, ki bodo po 100, 200, 500 in 1.000 cru-ziero dol. Prof. E. Gudio ki ie tej napovedi pripomnili, ^ da se celio njegovi dijaki smejejo temu predlogi* ki ne bo rešil brazilskega gospodarstva. ZA ZAMENJAVO ITALIJANSKEGA DENARJA Milanski gospodarski list »I< Šoto« predlaga, naj država zamenja sedanji italijanski denar, ki je že ves raztrgan in povaljan, z novimi bankovci. Čudno je, da vlada zamenjuje stare pokvarjene bankovce e am-lirami (ki jih je izdala zavezniška Vojaška uprava). Državna tiskarna tiska nove 5.000-lirske bankovce, toda v promet jih še nil dala. Isttq velja za kovanj drobiž. Clankar zahteva, naj se valutno vprašanje dokončno -reši» ker bi vsakdo rad imel- jamstvo, da bo lahko mirno užival sadove svojega dela, BRAZILSKE NASADE KAVE JE NAPADLA POSEBNA BOLEZEN »broca«, ki je Se hujša kakor lansko leto. Podražitev surovin Ameriško jeklo dražje. Družba »United States Corporation« je te dni zvišala cene vseh važnejših jeklenih proizvodov za 9,34 dolarja pri torti. Na mrzlem valjana jeklena pločevina je za 11 dolarjev dražja in stane 80 dolarjev tona. Zgodovina tega ameriškega jekleneigai koncerna ne pozna še tako viis-okih cen. Sredi junija se je podražil antracit od 0,35 do 0(75 dolarjev za tono, V najkrajšem času bodo verjetno poskočile cene nekaterih kovin, ■ predvsem svinca in bakra. Podražitev osnovnih industrijskih surovin bo seveda vplival na cene skoraj vjseh industrijskih proizvodov. Tendenca k naraščanju cen se ie pričela pri kmetijskih proizvodih. • • * NEKOLIKO PRETIRANO Poročevalska agencija Ut P. (United Press) poroča iz Beograda, da i e jugoslovansko prebivalstvo z zadovoljstvom sprejelo izjavo ministra za trgovino. da bodo v kratkem pekli skoro popolnoma bel kruh (80% pšenice), pozneje ko pa b-o vsa žetev pospravljena, 100% .bel' kruh. Dopisnik nekoliko prehrano do» daj a, da j-e ta vest .toliko bolj razveselila prebivalstvo. . »ker Jugoslovani pojedo povprečno lOkrat več kruha kakor Angleži«. NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU Verona: Voli I 280—320, II 240 do 280; krave I 240—280, II 170—230, III 120—160; teleta I 400—440, II 280 do 340. Prašiči rejeni 420—470; pra šički 550—600. Parma: Prašički od 15—20 kg lir 9.000—10.000 za komad; od 40—60 kg lir 480—500 za kg. Prašiči rejeni nad 150 kg lir 400—450 za kg. ZITO Stare tržne zaloge žita so v glavnem pošle. Povpraševanje je zaradi tega naraslo. Pšenica kvotira za stot lir 7.000—7.500 v Vercelli, 7.600 do 8.000 v Milanu, 7.700-8.000 v Veroni. Koruzo ponujajo od 5.000 do 7.000 lir za stot, oves c d 4.000 do 4.500, riž (običajne vrst»*) 5 500 do 5.800 lir. VINO Vinski trg je beležil v zadnjih dneh krepkejše cene. Obeta se obilen pridelek. Novo vino bo prišlo na tržišče, kakor računajo, s skoraj mesečno zamudo. Razpoložljivost starih zalog vina se je znatno skrčilo. Pri grosistih so zaloge starega vina neznatne. Firence: Običajno vino 10—11 stop lir 5.500—6.500 za hi, 11—12 stop. 6.500—7.500; fina vina 11—12 stop. lir 7.000—7.700, 12—13 stop. 7.700 do 8.500, nad 13 stop. lir 8.500—9.500. Verona: Za hi stop.: »Soave« lir 650—700, »Valpolicella« 650—680, »Verona« 600—630 lir. OLIVNO OLJE Položaj je na splošno nespremenjen, na nekaterih tržiščih krepkejše cene. V srednji Italiji kvotira olivno olje boljše kakovosti 410—450 lir za kg; v južni Italiji 410—440 lir za kg po kakovosti. KOVINE Napovedana je podražitev nekaterih barvastih kovin predvsem svinca in aluminija. Tržaški trg ni zabeležil v zadnjih dveh tednih nt-kakšnih sprememb. Povpraševanje po kovinah je še vedno malenkostno. Železo: lir 120 za kg f.co grosist; žeblji 220, železne plošče 230, cevi iz železne litine 240, bakrena žica 570, bakrene plošče 680, svinčene cevi 300, svinčene plošče 300, fin 1.600-1.800, aluminij 330. RAZNA ŽIVILA Na tržaškem trgu na debelo je značilen porast cen sira, ki je v zadnjem tednu pridobil od' 20—50 lir pri kg. Napovedujejo fudl porast cen masla. Mesni izdelki razen furlanske salame so se nekoliko podražili kljub temu, da so cene tega blaga na italijanskih tržiščih v nazadovanju. Maslo: lir 1.050—1.220 f.co grosist, gorgonzola 690—750. furlanstci sir 580—720, parmezan 1946 lir 1.650, ementhal 850. Slanina 680—700, gnjat »Praga« 1.200, gnjat »Štanjel« 1.400, salama furlanska 1.350, salama • ogrska 1.500, mortadela 1 B lir 540, mortadela S 760, mortadela S ekstra 880, mast 480. Kava Brazil 590 do 650. Santos ekstra 810—850, Kostarika 940—970, San Domingo 900. Bosanske češplje 240-260. Sladkor 330 do 340. Marmelada mešana 280 do 300. Olivno olje 470—490, semensko olje 420—425. Fižol »mandola* 90 do 95. Pšenična moka 115—125. Koruzna moka 65—70, Testenine 150 do 170. Preveč cementa v llallil Skoraj popoln zastoj gradbene dejavnosti je hudo prizadet italijansko Industrijo cementa. Precejšnja razpoložljivost s premogom in elek- trično energijo bi zdaj omogočala polno zaposlitev vseh Italijanskih cementarn. Po načrtu bi morala letošnja proizvodnja cementa v Italiji znašati okrog 4,5 milijona stotov. Računajo pa, da ne bo prekosila 3 milijone stotov, ker bpdd tovarne za večje količine blaga zelo težko našle odjemalce. Zaradi velike ponudbe so cene italijanskega cementa znatno nazadovale. Zadnji uradni cenik prinaša naslednje cene f.c0 tovarna (med oklepajem prejšnje cene): cement »680« lir 920 (1.180 za stot), Portland »500« 765 (1.029), »350« lir 660 (920). — V italijanski industriji cementa je zdaj zaposlenih okrog 18.000 delavcev, PROIZVODI ITALIJANSKE MEHANIČNE INDUSTRIJE PREDRAGI Rimski list «II Globo» navaja, da grozi Italijanskim ladjedelnicam ob koncu tega leta huda kriza, ker do danes še nimajo naročil za poznejši čas. Glede mehanične industrije sploh trdi, da so njenega zastoja krive: a) previsoke cene njenih proizvodov, ki so 20-50% višje kakor v inozemstvu, b) premajhna potrošnja na Italijanskem trgu in c) težave pri financiranju naročil, ki izvirajo iz pomanjkanja zaupanja kreditnih zavodov v solidnost podjetij. POGONSKO GORIVO ZA LADJE SE JE ZNATNO PODRAŽILO V primerjavi s predvojnimi cenami je tekoče gorivo za pogon ladij znatno podražilo. Tona nafte za parne kotle je stala na primer v letu 1939 okrog 42 šilingov, v letu 1948 pa 108 šilingov; olje za Dieselove motorje se je podražilo v istem razdobju od 62 na 140 šilingov. Računajoč, da porabi 10.000-tonska ladja s 6,500 konjskimi silami okrog 25 ton goriva, če razpolaga z Diesel»-vinil motorji in 45 ton goriva na dan, če razpolaga s turbinami, bodo znašali letni stroški za pogon turbinske ladje (220 dni obratovanja na leto) 5^.500 funtov! šterlingov^ v primeri z 20.800 f. Št. v letu 1939. Z» isto službo bo porabila motoma ladja 38.500 funtov šterlingov v primerjavi s 17.000 f. št. v letu 1939. Iz omenjenih podaitkov je razvidno da je podražitev goriva za motorne ladje sorazmerno manjša. Zaradi tega se je danes na splošno uveljavila gradnja motornih ladij. NEMŠKA marka (zapadna) se v Italiji ceni po kVotaciji n* švicarskih borzah. Iteli jamska banka je izjavila, da nemške marka še mi uradno priznana v Italiji. Na črni borzi se prodaja po tečaju 4.271 lir za 100 mark- Odgovorni urednik: Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu AVTOPODJETJE CAHARIJA VOZNI RED Odliod: Pulj 6; Novigràd 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7.30; Postojna 7.30; Portorož 12.30 19.45; Umag 16.30. Prihod: Pulj 19.30; Novigrad 10.00 — 18.30; Reka 18; Ljubljana 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.30 — 19 00; Umag 10.00. NEW YORK 26-VII 9-VII 16-VII 23-vn Bombaž (stot. dol. za. funt.) 36,15 35,95 38,19 34,40. Volna (stot. dol. za funt) 196,60 196.— 201,50 194,50 Juta (stot. dol. za funt) 17,— 16,60 16,75 17,25 Baker (stot. dol. za funt) 21,50 21,50 21,50 21,50 Cin (stot. dol. za funt) 103,— 103.— 103 — 103,— Aluminij (stot. dol. za funt) CHICAGO 16,— 16.— 16,— ■ 16.— Pšenica (stot. dol. za bušel) 237,625 239,50 238,875 223,25 Koruza (stot. dol. za bušel) 232,75 213,875 235,50 212,50 Goved-voli I. (st. dol. za funt) . 38,75 39,25 38,75 . 40,— Kava Santos (st. dol. za funt) 26,75 26,57 27,— 26,75 Surovo železo (dol. za tono) 40,80 40,90 40,90 42,17 FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRS F — VIA UDINE 15 - TEL. 86-18 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA prodaja PRISTNO PASTERIZIRAMO MLEH0 S 3% MAŠČOBE Trst - Ulica A. Caccia št. 3