Za tvojo reklamo poklici Novi Matajur novi ... .... tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Trieste St. 45 (886) • Čedad, Četrtek, 27. novembra 1997 Telefon 0432/731190 apv/ ,< £pvi i S""***«* V Zavarhu predstavili knjigo “La toponomastica dell’Alta Val Torre” Terske doline po naše Avtor Pavle Merkù je s tem izpolnil trideset let plodnega znanstvenega dela Župan Mizza je knjigo označil kot podlago za krajevne napise v izvirni obliki Memoria storica e futuro “La toponomastica della Alta Val Torre”, presentata nella chiesa di Villanova delle Grotte, è una pubblicazione pregevole perchè opera di uno studioso preparato, attento e sensibile come Pavle Merkù che da trent’anni si dedica con pazienza e passione alla tradizione culturale e linguistica della valle del Torre. E con questo libro oggi restituisce a Lusevera quanto nel corso degli anni ha appreso, soprattutto dai più anziani, e che purtroppo si sta perdendo. Ed è pregevole anche l’operazione dell’ amministrazione comunale e del suo sindaco Maurizio Mizza che ha edito lo studio, con il sostegno finanziario della Regione. Per conservare la memoria storica, ha scritto Mizza. Ma questa è anche una solida base per altri interventi, tesi a salvaguardare il locale patrimonio culturale sloveno. E infatti già si pensa alla cartellonistica con i toponimi originali. E ad ulteriori approfondimenti scientifici. La strada imboccata da Mizza e dai suoi collaboratori è impervia ma ben tracciata, (jn) Milan Kučan predsednik za drugih pet let Na nedeljskih predsedniških volitvah v Sloveniji je bil Milan KuCan že v prvem krogu ponovno izvoljen za predsednika države. Zanj je volilo 578.056 vo-lilcev, kar je 55,5 odstotkov. Ostalih sedem tekmecev je dobilo dosti manj glasov, tako da so se v bistvu uresničila predvolilna predvidevanja. Za KuCanom je najveC glasov prejel Janez Podobnik (191.406 ali 18,3 odstotke) sledijo pa: Jožef Bernik (98.702 ali 9,4 odstotki), Marjan Cerar (73.325 ali 7,05 odstotkov), Marjan Poljšak (33.441 ali 3,2 odstotka), Anton Peršak (31.990 ali 3, 07 odstotkov), Bogomir KovaC (28. 064 ali 2,7 odstotkov) in Franc Miklavčič (5.697 ali 0,5 odstotka). Volitev se je udeležilo 1.057.928 volilcev, oziroma 68,2 odstotka vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic je bilo 21.616, slovenski državljani s stalnim bivališčem v tujini pa so imeli možnost, da volijo na sedežih 29 diplomatskih predstavništev Slovenije v svetu. Ponovna izvolitev dosedanjega predsednika Milana Kučana za nikogar ne predstavlja presenečenja, ker so bile dobro znane dve stvari: širok ugled, ki ga Kučan uživa kot sposoben državnik doma in po svetu in, po drugi strani, nesposobnost, da bi se mu v volilni tekmi zoperstavil primeren skupni alternativni kandidat. Predsednik države se je v prvi izjavi po volitvah zahvalil volilkam in volilcem za izkazano mu zaupanje, ves narod pa je pozval k naporu, da se združijo vse moCi, kar jih premorejo Slovenci doma in v svetu, da s skupnim delom prispevajo k blaginji in ugledu svoje države. KuCan je izjavil, da si, tako kot v preteklosti, prevzema svoj del odgovornosti, da bo življenje v slovenski državi urejeno tako, da bo država prijazna vsem državljanom in da bo spoštovana tudi na tujem. Prva misel, ki se kronistu porodi ob listanju okrog 250 strani velikega formata Merkujeve študije “La toponomastica dell'alta Val Torre” je ta, da bo odslej težje za vsakogar, ki bi poskušal tako ali drugače ospora-vati slovenski izvor in današnjo prisotnost naše skupnosti v teh krajih. Kar je zapisano, to bo ostalo. In ko gre, kot v tem primeru, za eminenten znanstveni dosežek, ki predstavlja sintezo tridesetletnega (!) dela, je njegova verodostojnost tem večja. Zgoraj Pavle Merkù, na desni občinstvo na predstavitvi knjige v Zavarhu To se mora skoraj neizbežno utrniti vsakomur, ki le količkaj ve, kako je dolga desetletja trda predla ljudem iz teh krajev, ko je bil še tako skromen znak narodne zavednosti preganjan kot hudodelstvo. Danes je veC znakov, da na sreCo ti Casi minevajo in je ozračje tudi v Zahodni Benečiji mnogo bolj sproščeno. To je potrdila tudi sobotna predstavitev knjige Pavla Merkuja, ki je v cerkev v Zavarhu (Villanova delle Grotte) v občini Bardo privabila res veliko število ljudi. Zupan Maurizio Mizza (Občina Bardo je s sodelovanjem Gorske skupnosti Ter- skih dolin in Dežele izdala knjigo) je v pozdravnem nagovoru segel trideset let nazaj, ko je v te kraje zaCel prihajati diskreten in potrpežljiv gospod, oborožen z znanjem, dobro voljo, peresom, papirjem in magnetofonom. Tako so Pavletu Merkuju minevale ure v pogovorih s starejšimi domačini, minevali so meseci in leta. Kajti proučevanje toponomastike in zapisovanje izvirnih imen, ki so že bila v nevarnosti, da izginejo v teku dveh-treh generacij, je težaško delo, ki se ga lahko loti le navdušenec. (D.U.) beri na 3. strani Nadškof msgr. Battisti je že 25 let med nami Srebarna poroka s furlansko cerkvijo In mostra a Cividale le minoranze delle Alpi V nedeljo je Cerkev v Furlaniji slovesno praznovala svojega dušnega pastirja, nadškofa Alfreda Battistija, ki prav v teh dneh obhaja 50-letnico duhovniškega posvečenja in srebrno poroko s furlansko cerkvijo, saj je že 25 let naš škof. Ze od tega, kuo je bila spejana nedeljska vierska slovesnost v videmskem duomu, v stolnici, ko so bile molitve in berila prebrani tudi v furlanščini, slovenščini in nemščini, torej v treh jezikih, ki se govorijo v Furlaniji, je bluo jasno, katero pot je Battisti ubral, kadar je paršu med nas. Skliceval se je na drugi Vatikanski Koncil in nas sarCno vabu, naj vsak od nas Casti Boga v svojem materinem jeziku. Nimar je poudarjal tudi pomen in vlogo Oglejske Cerkve, v okrilju katere so živeli in delovali v medsebojnem spoštovanju Slovenci, Furlani in Nemci. beri na strani 4 “Il Friuli, crocevia di popoli da sempre, è il luogo privilegiato di questa mostra”. Così la professoressa Wolftraud De Concini ha e-sordito nell’intervento che ha inaugurato, sabato, la mostra “Gli altri delle Alpi” nel centro civico di Cividale, in borgo di Ponte. Nata in Boemia all’interno della minoranza tedesca, emigrata prima in Germania e poi in Italia, nel Trentino, la De Concini è l’autrice del libro e della mostra dedicati alle comunità minoritarie che vivono nelle Alpi. A Cividale l’inaugurazione è stata introdotta da alcuni canti del coro “Beneške korenine”. Quindi sono intervenuti Marino Vertovec, presidente del circolo culturale “I-van Trinko” che ha organizzato l’iniziativa prima a S. Pietro e poi a Cividale, e Beppino Crisetig, assessore alla cultura della Comunità montana Valli del Natisone. L’autrice ha spiegato che la sua è “una ricerca non scientifica, semplicemente ho pensato che il rapporto con l’altro è più facile quando lo si conosce”. Nella ricerca - che presenta le comunità di friulani, sloveni, carinziani, cimbri, francoprovenzali, ladini, mocheni, occitani, sudtirolesi e walser - sono state quindi tralasciate rivendicazioni politiche o linguistiche. Ma, ha ricordato la De Concini, “è stata data voce ad oltre un milione di perso-ne . La mostra rimarrà aperta al pubblico fino al 30 novembre, con orario dalle 10 alle 13 e dalle 16 alle 18. Presentato il dizionario in 5 lingue Il nostro ambiente, lo spazio vitale nel quale ci muoviamo e che supera ampiamente i confini regionali, è caratterizzato da quattro lingue: italiano, sloveno, friulano e tedesco. Ad esso va aggiunto l’inglese, la lingua che ci collega al resto del mondo. Ecco spiegati il contenuto ed il significato del dizionario plurilingue che tutti i ragazzi della scuola dell’obbligo delle Valli del Natisone riceveranno in dono. L’iniziativa, presentata lunedì a S. Pietro alla presenza di un folto pubblico, è stata promossa dalla Comunità montana ma non si sarebbe potuta realizzare senza il Distretto scolastico ed il suo presidente Gasparin. segue a pagina 4 Azzida/Ažla chiesa di S. Giacomo/cerkev Sv. Jakoba venerdì/petek 28.11.97 ore/ob 20.00 ADORAMUS Jyqn Trinko; Canti liturgici Trinkove nabožne SKÌaabe Concerto/Koncert Gruppo musicale/Glasbena skupina Gallus Consort di Trieste/ iz Trsta Kulturno druSlvo/Circolo culturale 'Ivan Trinko' novi mata]ur 2 La Comunità montana ragguaglia sugli interventi Contributi 5B, non solo Topolò četrtek, 27. novembra 1997 Non c’è solo Topolò, fa sapere la Comunità montana. Dopo la pubblicazione, la scorsa settimana, degli interventi approvati dall’U-nione europea tramite i pro- getti 5B per il comune di Grimacco, interviene i presidente dell’ente montano Giuseppe Marinig per precisare che i progetti per Grimacco (sentieri di Topolò, centro di documentazione a Clodig, centro di manifestazioni a Topolò) “riguardano finanziamenti in favore del comune di Grimacco, erogati però alla Comunità Denominazione progetto Contributo concesso GASTALDIA D’ANTRO Storia - Arte - Ambiente - Economia 230.958.000 CENTRO DI DOCUMENTAZIONE DI CLODIG CENTRO DI MANIFESTAZIONI DI TOPOLO’ 150.000.000 PARCO URBANO DI S. PIETRO AL NATISONE 500.000.000 RINATURALIZZAZIONE AREA DEGRADATA E DENUDATA A CEPLETISCHIS 260.000.000 RIMOZIONE IMP. RISALITA E RINATURALIZZ. AREA DEGRADATA DEL MONTE MATAJUR 235.711.380 MANUTENZIONE E REALIZZ. SENTIERI NEI COMUNI DI SAVOGNA E PULFERO 186.039.000 SENTIERO DI TOPOLO’ 130.000.000 TOTALE 1. 692.708.380 PisncLO iz K Stojan SpetiC —Aktualno =—- Ali bo država prijazna tudi za Baško grapo? Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je obiskal Etiopijo in v Adis Abebi svečano obljubil vrnitev obeliska, ki so ga italijanski okupatorji ukradli v svetem mestu Axum. Pri tem je posredno obsodil vse zločine italijanskega kolonializma in izrecno podčrtal, da ustava, ko odklanja vojno, predstavlja nujno in neizogibno očiščenje preteklosti. Obelisk iz Axuma je star skoraj 1500 let, saj je bil postavljen v prvih stoletjih po Kristusu. Visok je 24 metrov in tehta 150 ton. Ko je fašistična Italija zavzela Abesinijo, najstarejšo neodvisno in krščansko državo v Afriki, je tako začela posnemati Angleže, ki so po Egiptu nakradli arheološkega bogastva v tolikšni meri, da je British Museum v Londonu največja zakladnica staroegipčanske civilizacije. Obelisk iz Axuma so razrezali na šest kosov, nato pa Successo di Kučan Il presidente della repubblica slovena Milan Kučan è stato riconfermato al primo turno, come 5 anni fa, raccogliendo questa volta il 55,55% dei consensi. Il secondo candidato, l’attuale presidente del Parlamento Janez Podobnik, ha avuto poco meno del 19% dei voti. Scottante invece la sconfitta dei due partiti della primavera slovena (democristiani e socialdemocratici) il cui candidato, Jožef Bemik, ha avuto soltanto il 9,48% dei consensi. jih s pomočjo etiopskih sužnjev vlekli dvesto kilometrov do morja, v Massauo in odtod z ladjo v Neapelj. V Rim so obelisk pripeljali s posebnim vlakom. Sedaj stoji na trgu Porta Capena. Ko so se Rimljani 8. septembra 1943 uprli prodirajočim Nemcem, so rafali iz težkih mitraljezov poškodovali reliefe, ki so bili po vojni restavrirani. Sedaj je ves razjeden zaradi nesnage in strupenih izpušnih plinov in sicer v tolikšni meri, da so sami strokovnjaki svetovali, naj se vrne v abesinske hribe, kjer se bo ohranil na čistem zraku vsaj Se tisoč let. Prav je storil predsednik republike Scalfaro, da je obžaloval zločine italijanskega kolonializma. Fašistični napad na Etiopijo je terjal več kot 700 tisoč žrtev. Italijanska vojska je tu preizkušala strupene pline. Po atentatu na Grazianija so pri Adis Abebi obesili 20 tisoč talcev. Kljub ... e della Trilaterale Nei giorni scorsi si sono incontrati a Lubiana i segretari di Stato Ivo Vajgl, Piero Fassino e Matyas Eorsi per fare il punto a un anno abbondante dalla costituzione della Trilaterale tra Italia, Slovenia e Ungheria. Il giudizio è stato positivo. La collaborazione infatti funziona. Lo confermano la formazione della brigata mista costituita da esponenti dei tre e-serciti, la collaborazione tra i temu Abesinci ne goje sovraštva do Italijanov. Zasluga gre tudi Iliu Barontiniju in Tonetu Ukmarju (Miru), ki ju je KPI poslala v etiopske hribe, kjer sta s pomočjo domačinov organizirala oborožen odpor. Anton Ukmar, doma s Proseka, je potem sodeloval še v španski državljanski vojni, v Franciji z “maquisom” in italijanskimi partizani, s katerimi je osvobodil Genovo. Pripovedoval mi je, kako je v etiopskih gorah doživel svoj pogreb. Zagrabila ga je malarija, ki ji domačini niso poznali pomoči. Ko je otrpnil, so ga z vsemi častmi položili na visok lesen oder, kjer bi ga pojedle divje ptice. Na srečo se je prav tedaj vrnil s potovanja Barontini. Pokazali so mu, kje je ležal Ukmar. Barontini je splezal na oder, z nožem razmaknil Ukmarjeve čeljusti, mu v usta vsul kinina in ga zmočil z vodo. Kmalu si je opomogel. Za njegove borce to je bil pravi čudež. Po vojni je cesar Ilaile Selasie nagradil Antona Ukmarja s knežjim naslovom “Ras”. Po Antonu Ukmarju - Miru je sedaj poimenovan kulturni dom pri Domju, na robu tržaške industrijske cone. ministri dei trasporti impegnati nella realizzazione del corridoio numero 5 e le iniziative comuni contro il crimine organizzato. Inflazione in crescita Il governo ha preso atto che l’inflazione in Slovenia quest’anno sarà leggermente superiore al previsto. Invece dell’8,6% previsto, raggiungerà con tutta probabilità il 9,5%. Una moneta sbagliata Dopo la Germania anche montana Valli del Natisone, quale ente gestore dei programmi comunitari dell’Obiettivo 5B, così come per altri comuni del territorio della Comunità montana”. L’ente, spiega Marinig, “gestisce oggettivamente l’iter riferito non solo alla semplice istruttoria del progetti ma soprattutto all’impostazione, all’analisi e all’adeguamento alle rigide e precise normative dettate dall’Ersa e dall’Unione europea”. Nonostante le difficoltà tecniche e burocratiche che si sono create, finanziamenti sono stati ottenuti, oltre che da Grimacco, anche dai comuni di Pulfero, S. Pietro al Natisone e Savogna (vedi tabella) Marinig sottolinea come le difficoltà derivino principalmente “dalla ristrettezza dei tempi di attuazione e dagli aspetti legislativi legati alle autorizzazioni ed alle concessioni. Per questo motivo - conclude il presidente - gli uffici della Comunità montana si sono attivati al massimo per garantire l’ottimizzazione degli interessi, nell’interesse primario della popolazione”. Uccea e progetti Phare La temperatura era sotto zero, ma si è fatta festa lo stesso al valico di confine di Uccea, dove alla presenza di due ministri (Be-gauer e Školč) e di tutti i sindaci dell’area di confine slovena ed italiana, è stato inaugurato la settimana scorsa un pezzo di due chilometri di strada tra il valico di confine italiano e quello sloveno, finalmente asfaltata. L’iniziativa è importante perchè favorirà ulteriormente i contatti tra il comune di Resia e Luseve-ra da una parte e quelli di Plezzo e Caporetto dall’altra, due bacini di rispettivamente 20 e 35 mila abitanti. Al di là dei due chilometri, è significativo anche il fatto che si tratta del primo progetto stradale in Slovenia che sia stato finanziato per la maggior parte dall’Unione Europea attraverso il programma Phare. la Slovenia ovvero il suo Ministero degli esteri ha fatto dei passi nei confronti delTamabasciata italiana a Lubiana. La ragione dell’iniziativa sta nella sfortunata moneta da mille lire che riporta una carta dell’Europa per nulla “aggiornata”. Non solo le Germanie sono ancora divise, ma la parte orientale dell’Italia comprende un bel pezzo di Slovenia. Oltre alla richiesta di chiarimenti le autorità slovene Predsedniške volitve so v Sloveniji minile brez presenečenj. Rezultat je bil pač takšen, kot ga je pričakovala večina ljudi. Slovenci so ponovno dokazali, da znajo tudi mimo ostrih strankarskih konfrontacij izkazati zaupanje tistemu, ki si ga je zaslužil s sposobnostjo in konkretnimi rezultati, ne pa s kakšnim strankarskim predznakom. Kučanovo preteklost v vrhovih nekdanje jugoslovanske oblasti so sicer nekateri skušali izrabiti v pro-pagandno-volilne namene, toda manever ni uspel. Kdo ve, če bosta Janša in Peterle tudi sedaj s tako vnemo silila v ospredje s takoimeno-vanim "zakonom o lustraciji”, ki naj bi po njuni oceni kar pometel s preteklostjo in tistimi, ki so bili tako ali drugače njeni režiserji. Dejstvo je, da po presledku teh volitev, ki so za nekaj časa okupirale slovensko javnost, kljub temu, da niso bile posebno razburljive, ponovno prihajajo v ospredje bolj vsakdanji problemi. Nekateri so želeli opozoriti nase celo z bojkotom nedeljskih volitev, kot se je zgodilo v Baški Grapi. V teh krajih, kjer se volitev po navadi udeležuje do 80 odstotkov volilcev, jih je tokrat volilo le 19, 8 odstotkov. Velika večina se jih je namreč odzvala pozivu k bojkotu, ki ga je na prebivalstvo naslovil koordinacijski odbor domačinov, v znak protesta proti državi, ki pušča te, že itak odročne kraje čedalje bolj na obrobju. hanno chiesto il ritiro della moneta. Cammino europeo Nel corso della seduta del Parlamento europeo di Strasburgo i membri della commissione Affari esteri hanno respinto tutti e cinque gli e-mendamenti riguardanti la risoluzione sulla Slovenia. Tra questi anche quello del parlamentare austriaco Pirker che ha tentato di far includere le richieste della Carinzia. Il relatore della Baška grapa je dolina, ki je že desetletja podvržena neizprosnemu demografskemu upadanju, izseljevanju in splošni degradaciji, prebivalci pa državnim strukturam očitajo, da niso ukrenile nič takega, kar bi vsaj malenkost izboljšalo življenjske razmere krajanov. Tu gre za pomanjkanje produktivnih dejavnosti, pa tudi čisto osnovne infrastrukture, saj so deli ceste, ki povezuje kraje v Baški grapi z Gorenjsko še vedno neuporabni, razriti in neasfal-tirani. Občani pa so ravno te dni odkrili, da je bil velik del denarja, ki je bil namenjen za popravilo te ceste, namenjen drugam. Njihovo veliko ogorčenje je zato več kot razumljivo in upravičeno. Po zaslugi predsedniških volitev in odločitve o bojkotu so problemi teh krajev prišli za par dni na prve strani časopisov in vzbudili nekaj pozornosti a vprašanje je, koliko bo to v resnici zaleglo, ali pa se bodo že čez nekaj dni zopet znašli na dnu lestvice interesov države. Problem je občuten in ne zadeva samo Baške grape, kajti podobnih marginalnih področij je v Sloveniji še nekaj. Za kolikor toliko učinkovite posege pa so potrebne velike investicije v načrtih in sredstvih. Vprašanje je, ali bo Slovenija v prihodnjih letih sposobna ubrati take poti razvoja, da bo na dnevnem redu še kakšna priložnost tudi za njena obrobja, ki so drugače obsojena na kronično nerazvitost in izumiranje. (D. U.) Commissione europea, l’eu-roparlamentare italiano Roberto Speciale, ha affermato che la Slovenia è indubbiamente il paese più sviluppato tra tutti quelli che hanno fatto richiesta di adesione all’EU. Architetti a Pirano Hanno avuto successo anche quest’anno i giorni dell’architettura, organizzati per il 159 anno consecutivo a Pirano. Vi hanno partecipato oltre 200 architetti, tra questi molti stranieri. Particolare eco ha avuto la relazione dell’architetto veneziano Francesco Dal Co. li progetti trilaterale funziona Motiv iz slovenske prestolnice Občina Bardo izdala študijo o toponomastiki Lep kulturni večer z Dvojezičnim zborom iz Celovca Pesmi v jezikih našega prostora Mešani Dvojezični zbor iz Celovca pod vodstvom dirigenta Eduarda Oražeta s prve strani Takega dela se lahko loti človek z jasnimi cilji (ali pa mora biti malce "prismojen", kot je po predstavitvi sam avtor hudomušno prišepnil kronistu na uho). Vsekakor gre zabeležiti tudi županove besede, da predstavlja Merkujevo delo osnovo za pristop javne uprave k postavitvi krajevnih napisov in imen ulic v izvirni obliki. Prof. Giovanni Frau Bolj po strokovni plati je Merkujevo delo predstavil prof. Giovanni Frau, ki je izhajal iz bistvenega pomena, ki ga ima toponomastika za spoznavanje zgodovinskih podrobnosti iz minulih obdobij. V ozadju take raziskave pa so leta in leta premikanja in potrpežljivega iskanja ter proučevanja pisanih in ustnih virov. Po Frau-ovi oceni je Pavle Merku to izpeljal z absolutno rigoroznostjo, pri tem pa mu je bilo v odločilno pomoč poznavanje domačega narečja (Merku je eden redkih slavistov, ki celovito obvladajo dialektologijo). Dragocen doprinos k študiji pa predstavlja dejstvo, da je avtorju uspelo razvozlati tudi etimologijo večine izrazov. Pavle Merku je bil v svojem sobotnem nastopu jedrnat, ni mu bilo treba znan- stvenih poglabljanj, saj je njegovo delo zgovoren dokaz o podvigu, ki ga je opravil. V domačem narečju se je toplo zahvalil upraviteljem, a predvsem domačinom, ki so ga, kot je sam dejal, obogatili ne le na jezikoslovnem področju, pač pa predvsem z edinstveno človeško izkušnjo. Vsa leta neposrednih odnosov z domačini so mu tako napolnila življenje, da se v teh krajih počuti doma. Hvaležno se je spomnil tudi vseh tistih, s katerimi je začel pogovore pred tridesetimi leti. Mnogih ni več med živimi in če bi še živeli, bi bili stari preko sto let. Od teh je dobil najbolj dragoceno zapuščino. Pavle Merku je svoje delo ocenil kot nepopolno in izrazil željo, da bi se našli mlajši raziskovalci, ki bi se za to navdušili in popravljali njegove napake. Predstavitev je ob začetku in koncu dopolnil nastop dekliškega pevskega zbora Ve- Zupan Maurizio Mizza sna Iz Križa, ki je pod vodstvom Bogdana Kralja ubrano zapel...in kaj naj bi ob taki priložnosti drugega pel, če ne Merkujeve pesmi, za katere je avtor prav tako našel navdih na svojem življenje dolgem, plodnem popotovanju med našimi ljudmi iz videmske pokrajine. (D. U.) Dvojezični zbor iz Celovca nam je pod vodstvom briljantnega dirigenta Eduarda Oražeta, ponudil v soboto v teatru Ristori v Čedadu prav prijeten večer. “Alpe-Jadran v soglasju” je naslov koncerta, na katerem so se lepo prepletale pesmi iz ljudskega izročila širokega območja, ki objema Furlanijo-Juljisko krajino, Slovenijo, Istro in Koroško. Zbor, v katerem so pevci slovenske in nemške narodne skupnosti, nas je s pesmijo peljal skozi vse faze človekovega življenja, od rojstva do smrti. Cisti in lepi ženski in moški glasovi so nam odkrili kulturno bogastvo našega prostora, predvsem pa so znali ustvariti živahno in otožno, igrivo in žalostno atmosfero, značilno pač za posamezne trenutke življenja. Zelo prepričljivo so nam posredovali melodije, tipične za vsako od upoštevanih območij. Kar se pa tiče nas, Slovence v Furlaniji, so vzeli v poštev rezijansko tradicijo in nam izvrstno zapeli tri rezijanske pesmi. Publika je s toplimi aplavzi spremljala program in občudovala tudi sam projekt zbora, ki že pet let združuje in povezuje mlade različne narodnosti v imenu ljubezni do glasbe in kulture in na podlagi medsebojnega spoštovanja. Prireditev so popestrili domiselno izdelani prizori, ki so ločevali posamezna poglavja, obenem pa so nakazovali razvejano odrsko dejavnost koroških Slovencev (lutke, senčni teater, film...). Pred koncertom je bila v občinskem centru le v Čedadu otvoritev razstave “Drugi v Alpah”, na kateri se je zbralo kar precej obiskovalcev. Uvodoma so zapeli mladi od Beneških korenin, nato so spregovorili avtorica razstave De Concini, predsednik KD Trinko Vertoveč in odbornik za kulturo Gorske skupnosti Crisetig. S. Pietro: due libri dedicati a Predan Dedicati a Isidoro Predan, nel primo anniversario della sua morte, nello scorso agosto sono usciti due libri molto diversi tra di loro ed entrambi di grande interesse. Il primo, “All'ombra del Tricolore” di Paolo Petricig, uscito nella versione italiana e slovena, è di carattere storico e fissa l’attenzione in particolare sull’anno 1953 e la crisi politica tra Italia e Jugoslavia, di cui Predan fu vittima. Il secondo, “Piše Petar Matajurac”, dà invece voce ad uno dei personaggi più riusciti di Isidoro Predan, Petar Matajurac appunto, sotto il cui pseudonimo Dorič ha per oltre vent’anni intrattenuto un dialogo intenso e vivace con i lettori su temi diversissi-mi, ma in particolare sulla questione della nostra identità slovena. Il libro è scritto in dialetto sloveno. Il Centro studi Ne-diža di S. Pietro ed il nostro settimanale hanno promosso per venerdì 5 dicembre nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone la presentazione delle due pubblicazioni. Saranno presenti l’autore Paolo Petricig ed i redattori Iole Namor e Andrej Furlan. Alla serata sono previsti gli interventi degli assessori alla cultura della Comunità montana Beppino Crisetig e del comune di S. Pietro Bruna Dorbolò. Tutti sono invitati a partecipare. Tečaj za beneške študente Je že kar velika skupina beneških študentov, ki hodijo na Univerzo v Trstu in so gostje slovenskega dijaškega doma “Srečko Kosovel”. Letos jih je kar trinajst, verjetno še nikoli jih ni bilo tar-kaj. Zanje mislijo v Dijaškem domu napraviti tečaj slovenskega jezika. Jezik in slovensko kulturo bodo po-bliže spoznali tudi na študijskih izletih, ki jih nameravajo organizirati. Tečaj in knjige bodo sponsorizirali obrtniki obrtne cone v Dolini. Ob tej priložnosti želijo sporočiti, da bo tečaj slovenščine odprt in da se ga lahko udeležijo tudi drugi Benečani, ki študirajo v Trstu in bivajo privatno. Tečaj bo potekal enkrat tedensko v večernih urah. Za podrobnejše informacije lahko pokličete direktno v Dijaški dom (040-573141). Na otvoritvi razstave “Drugi v Alpah” v kulturnem središču v Čedadu je spregovorila tudi avtorica zanimive prireditve prof. Wolftraud De Concini Sitran, i portici inattuali dell’arte Sabato 29 novembre, alle ore 16, riaprirà i battenti a Sitran d’Alpago (Belluno) “Portici inattuali”. Si tratta di una importante rassegna di arte contemporanea giunta ormai alla IX edizione. La manifestazione è strettamente collegata con “Postaja Topolove”, anzi del nostro evento “Portici” è un po’ la madre. A dirigere la rassegna volti ormai noti nelle nostre valli: Flavio da Rold, Gaetano Ricci, Giorgio Vazza. Le novità di quest’anno sono rappresentate dall’alto numero di performances ed eventi multimediali, sempre ospitati nei portici, nelle stalle, nei cortili, nei prati del borgo bellunese. Sitran, come Topolò, è diventato un simbolo di un certo modo di intendere l’arte; gli interventi vengono infatti realizzati sulla base degli stimoli ricevuti dal luogo. Tanti sguardi dunque diversi tra loro: tante “letture” che rendono gli abitanti di Sitran giustamente orgogliosi del loro paese e della loro cultura e per tutti una irripetibile occasione per conoscere altri mondi, altri linguaggi. Talvolta sono gli stessi abitanti del luogo a stupirsi nel conoscere a-spetti del loro paese sui quali, per a-bitudine, non si erano mai soffermati. Ovviamente tutto ciò ha valore per chi ha l’umiltà di ascoltare, di conoscere... L’esperienza di Sitran vale dunque il viaggio (sabato e domenica i giorni di apertura). Per effettuarlo ricordiamo che “il paese dei portici” si trova a 20 km a nord di Vittorio Veneto ed è raggiungibile anche via autostrada Venezia-Belluno (u-scita Alpago). Chi desidera ulteriori informazioni può chiamare lo 0437-454107. I pesci di Laureati alla Beneška galerija Rimarrà aperta fino all’ 11 dicembre la mostra di Luca Laureati che è stata inaugurata venerdì scorso alla Beneška galerija di S. Pietro al Natisone. Laureati, udinese, fotografo di professione, ha presentato una serie di foto eseguite con tecniche particolari, scomposte e ricongiunte in una sorta di puzzle abbastanza frammentario, tutte raffiguranti pesci. La mostra è visitabile durante i giorni feriali con orario dalle 17 alle 19. Nella foto l’autore della rassegna assieme alla presidente dell’Associazione degli artisti della Benecia Donatella Ruttar. 4 novi matajur______________________________________ Četrtek, 27. novembra 1997 Approvata dal Governo la legge regionale che promuove le culture sarde Sardegna, lingue tutelate Il sindaco di Alghero: “E’ il primo passo importante, si può migliorare' Il provvedimento riguarda il sardo, il catalano ed alcuni dialetti minori Aktualno -— Srebarna poroka videmskega škofa Alfreda Battistija s furlansko cerkvijo Videmski nadškof Battisti in špetrski dekan msgr. Mateucig E’ stata recepita a metà ottobre dal governo italiano, e diventerà operativa con il nuovo anno. E’ la legge regionale che promuove la cultura e le tradizioni della Sardegna come beni fonda-mentali da promuovere e valorizzare. La prima proposta risale al 1978, e quindi l’iter è stato particolarmente lungo, ricorda Carlo Sechi, sindaco di Alghero (città di circa 40 mila abitanti, il 50% dei quali sono catalani) incontrato a Roma nel corso dell’assemblea annuale del Confemili. La legge regionale tutela non solo la lingua sarda ma anche quella catalana, oltre ad alcune forme dialettali minori. “I problemi maggiori - spiega Sechi - ce li hanno i sardi, in regione c’è Carlo Sechi, catalano, sindaco della città di Alghero infatti un dibattito con posizioni e contrapposizioni sull’uso della legge. Come catalani non abbiamo perso tempo: ad Alghero esistono già corsi di lingua catalana ora riconosciuti dal Ministero della Pubblica istruzione. Come amministrazione co- munale organizziamo anche corsi per la formazione di insegnanti”. Il provvedimento - che prevede un finanziamento di una sessantina di miliardi in tutto, anche se solo un paio come cifra iniziale -dà la possibilità di insegna- re la lingua e gli aspetti storici e geografici del proprio popolo, ma permette anche la catalogazione del patrimonio culturale ad iniziare dai suoi aspetti legati alla letteratura, alla musica, al teatro. “Lo strumento - afferma Sechi - dà ai sardi insicuri sull’utilizzo della propria lingua i mezzi per recuperarla a pieno. L’importante è riattivare un interesse spento. Noi catalani siamo più avanti, abbiamo sfruttato i rapporti con la Catalogna ed i suoi passi avanti in Europa. Ad Alghero, ad e-sempio, dal 1980 la messa viene detta in catalano. Oltre ai corsi, c’è un’attività e-ditoriale ormai consolidata e stiamo predisponendo la toponomastica in forma bilingue. Fino ad ora c’era insicurezza, l’attività era legata alle iniziative dei singoli, la nuova legge adesso può aiutare gli incerti e gli insicuri”. In definitiva, secondo il sindaco di Alghero, “è un passo importante”. Intanto riconosce la presenza delle comunità linguistiche e culturali in Sardegna. Ma è anche “una legge migliorabile”, cioè il primo passo, comunque fonda-mentale, per una tutela a 360 gradi. L’importante era farlo, quel primo passo. Dopo anni di battaglie con Roma, anche a colpi di ricorsi alla Corte Costituzionale, finalmente i popoli che vivono in Sardegna avranno voce. M.O. s prve strani NadSkof Battisti ni kazu v njega dolgem pastirskem delu med nami samo velike sensibilnosti do kulturnega in jezikovnega bogastva v Furlaniji. Mu ni bila zadost niti skrb za držat živ materni jezik tako med Slovenci, kot med Furlani in Nemci. On je Su buj napri. Kadar, recimo, je guoriu o prenovi Furlanije po potresu, o tem, kakšna naj bo potle, ki bojo fabrike, domovi an cierkve spet zazidani, je jasno povi-edu, de muora Furlanija obdržati, ohraniti in v modemih oblikah održati tiste velike etnične, kulturne, duhovne in moralne vrednote, ki predstavljajo največje bogastvo te deželice. “V tej vaši ljubezni do svoje zemlje, kulture in je- zika, vam bo Cerkev vedno ob strani” je obljubil. In tej izbiri je msgr. Battisti ostal zavezan in zvest vseskozi. Ne samo, saj je tudi dejal: “Ce je bilo kdaj v videmski cerkvi premalo razumevanja do vaše skupnosti in do vaših pravic, če se je kak kristjan počutu razdvojen v svoji notranjosti med zvestobo cerkvi in zvestobo svoji skupnosti, jaz vas prosim odpuščanja”. Videmskemu nadškofu smo lahko hvaležni za vse, kar je naredil v duhu vra-ščenosti vere v kulturo za ohranitev kulturnega in duhovnega obraza Furlanije. In upamo, da bo še dosti časa med nami pa tudi, da se bojo njega učila, vabil an spodbud držali vsi, od duhovnikov do vernikov. Le minoranze nell’Anci Nel corso dell’assemblea annuale del Confemili (Comitato nazionale federativo delle minoranze linguistiche d’Italia) che si è tenuta domenica a Roma è stato approvato un documento con il quale si chiede all’Anci, l’associazione nazionale dei Comuni italiani, “che venga costituita una commissione relativa alla tematica delle minoranze linguistiche”. Nel documento, tra l'altro, si auspica che, in una logica federalista, il Parlamento adotti gli emendamenti che prevedono l’istituzione di un Senato delle Autonomie. Si fa riferimento anche al fatto che l’Italia ha ratificato la convenzione quadro del Consiglio d’Europa sulle minoranze linguistiche. Con queste premesse si chiede l’istituzione di un coordinamento a livello nazionale, alFintemo dell’Anci, anche come punto di riferimento per contatti con gli enti locali degli altri Stati dell’Unione europea. Nel corso dell’assemblea si è fatto anche il punto sulla situazione del Bureau per le lingue meno diffuse, a cui il Consiglio d’Europa ha tagliato numerosi fondi, determinando la probabile chiusura deil’ufficio di Dublino. Il presidente del Confemili Domenico Morelli, parlando delle prossime elezioni per la nomina del nuovo presidente del Bureau, ha proposto la candidatura dello sloveno Bojan Brezigar, attuale vicepresidente, (m.o.) Koncert Vlada Kreslina 2e tretje leto se nadaljuje zanimiva in uspešna kulturna pobuda “Kdo so drugi-Chi é l’altro”, ki jo skupaj organizirajo Zveza slovenskih kulturnih društev, tržaško gledališče Miela in zadruga Bonawentura ter krožek “Istria“. Ciklus prireditev, ki potekajo pod tem naslovom, je namenjen predvsem medsebojnemu spoznavanju različnih kultur in narodnosti, ki živijo druga ob drugi, a je med njimi še vse premalo ustvarjalnega sodelovanja. V torek je bila v tem okviru v goriškem kulturnem domu predstava “Meri-ma”, ki je gledališka ponazoritev pričevanja sarajevske novinarke iz bosanskega vojnega prizorišča. Predstavo bodo ponovili v soboto 13. in nedeljo 14. decembra na nekdanji železniški postaji na Marsovem polju (Čampo Marzio) v Trstu. Včeraj je bila v Trstu otvoritev razstave brazilske- ga fotografa Sabastiana Sal-gada "Podobe tragedije in upanja”, ki prikazuje velike človeške tragedije beguncev, ki po vsem svetu bežijo pred lakoto in vojnami. Jutri (petek) pa sta v gledališču Miela na trgu Duca degli Abruzzi v Trstu na sporedu dve pobudi: ob 16.30 bo okrogla miza z naslovom "Pluralizem kultur: protistrup nacionalizmom, partikularizmom in odcepitvenim gibanjem”, ob 21. uri pa bo koncert Vlada Kreslina in Beltinske bande, skupine, ki je v Sloveniji zelo popularna. Kreslin nastopa s skupino ljudskih godcev iz Prekmurja, glasbena zasnova pa je multikulturna, kajti na koncertih se prelivajo ljudske melodije s prekmurskim naglasom in kantavtorske skladbe. Kreslin je s svojo skupino tako popularen v Sloveniji prav zato, ker združuje stare, tradicionalne motive z novimi, modernimi ritmi. Presentato a S. Pietro il Dizionario poliglotta in ristampa a cura della Comunità montana Dono plurilingue ai ragazzi All' incontro promosso dal Distretto scolastico buona la partecipazione del pubblico segue dalla prima Bisogna che venga insegnata a scuola, ha affermato Gasparin, perchè una lingua si possa mentenere in vita. E lo stato deve attrezzarsi, adeguarsi all’Europa, ha aggiunto, dotandosi finalmente di una legge di tutela delle minoranze. Iniziative come questo dizionario, ha detto la prof. Lojzka BratuZ dell’Università di Udine, favoriscono la reciproca conoscenza e contribuiscono a farci entrare nel terzo millennio più liberi nelle nostre lingue e nelle nostre identità. Sul tema della convivenza rispettosa delle lingue e culture diverse è poi intervenuto il vicepresidente del consiglio regionale Miloš Budin. É questa, ha detto, la sfida che la storia pone al nostro territorio, dove di generazione in generazione dobbiamo elaborare strumenti culturali per mantenere viva, pacifica e costruttiva la convivenza. Accanto i relatori al convegno, sopra gli autori, i prof. Nazzi e Brecelj L’incontro di lunedì, nel corso del quale sono intervenuti anche il sovrintendente scolastico regionale Giurleo ed il presidente della Comunità montana Mari-nig, ha offerto l’opportunità al folto pubblico di approfondire la conoscenza dei due autori del dizionario, il prof. Marjan Brecelj, presentato dalla prof. BratuZ ed il prof. Nazzi di cui ha parlato il prof. Faggin dell’Università di Trieste. Kronaka novi matajur četrtek, 27. novembra 1997 5 Servizi alle AZIENDE Via Manzoni, 25 - Cividale Tel. 0432/730153 Con discrezione e QUALITÀ’ ad un costo competitivo • Gestioni contabili e amministrative • Elaborazioni cedolini PAGA • Assistenza per adempimenti specifici (Sicurezza e igiene lavoro, ecc.) • Assistenza per prestiti agevolati e contributi • Consulenza informatica CRUCIL RENATO Zbierajo ’54, ’57 an ’62 Pruot koncu lieta se vse klaše “zbudijo” an organi-zavajo vičerje. Smo že pisal od praznovanju klaše 1947, od tistih, ki lietos jih dopu-nejo 40 an ki se ušafajo telo saboto, 29. novemberja, tle v Cedade par Miškiče. Le v saboto 29. novemberja bo praznovala klaša 1954. Oni se ušafajo v Merniku, v tra-toriji “Al cjant del rusi-gnul”. Tisti, ki so se rodil lieta 1962 se pa zberejo v pe-tak 5. dičemberja go par Hloc, go par Mariji Mohori-novi, kjer bojo vičerjal an potlè... Tisti, ki se čejo vpisat, se muorejo obarnit do Donatelle Crisnaro v Sauo-dnji (tel. 714000) al pa do Marije Gosgnach v Nokuli (tel. 727470). Anche la classe (mitica, hanno scritto sul loro volantino!) 1962 si ritroverà per festeggiare assieme i 35 anni. Lo faranno venerdì 5 dicembre presso la trattoria Alla posta di Clodig, dove alle 20.30 ci sarà la cena. Per ulteriori informazioni ed iscrizioni dovete telefonate a Donatella Crisnaro a Savogna (tel. 714001), oppure a Maria Gosgnach a Oculis (tel. 727470). Vsi nas vprašajo, de naj napišemo de bojo praznoval. Mi pa jih vprašamo, de naj nam parnesejo fotografije njih praznovanja, za videt če... stariejejo le-puo al pa...! via Cicigolis 2 33046 Pulfero (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE “Naši Danieli /elmo veseu rojstni dan!” Tata Romeo, marna Lucia an nje te mal Mattia žele vse narbuojše hčeri an mamici Danieli, ki jutre, petak 28. novemberja, bo imiela rojstni dan. “Daniela, al si videla, kakuo je lepuo bit mama? Mi pa ti povemo, de je zlo, zlo lepuo bit tudi noni an zatuo te iz sarca zahvale-mo, de si nam šenkala Mattia.” An za tiste, ki jih na poznajo, doložemo kako novico: Daniela je po preim-ku Primosig an je iz Lies, nje tata je Romeo iz Po-dlaka, mama pa Lucia La- zarjova iz Zverinca. Mattia je nje parvi otročič, je po preimku Trusgnach, glih ku njega tata Gianni!, ki pa je Vukuove družine iz Sevca an ki v telo vas je parpeju njega Danielo za neviesto. Za rojstni dan Daniele, parvi kot mama!, ji željo vse narbuojše tudi sestra Sandra, brat Marco, Gianni an vsi tisti, ki jo imajo radi. Se ’na rieč: s telo fotografijo Mattia kupe z njega družino Zeli pozdravit vse njega te drage, tiste, ki so tle doma, posebno pa tiste, ki so po sviete: an velik poljubček vsiem an... pridita damu, da me povarjcta tudi vi nomalo... če noni bojo pustil! jih prav Kadar je pobajsu hišo liepi gospi Ro-mildi v Oblici, pitor Franc je šu v gostilno k Adi, kjer se more zmieram popit an do-bar taj vinca an kjer nie težkuo ušafat kajšnega za se posmejat nomalo. Ku je paršu na vrata se j’ začela odmie-vat dol od piča oštarije znana beneška pie-sam “Zaplula je barčica moja”, ki so jo pie-li obliški puobi an možje, pa Gregorio Cuodar jim je pomau z njega piščielo. Pitor Franc je subit zadaru gor uha, ker, kot vsi vesta, je te narbuj znani an poznan pevac an kitarist naših dolin: on pi-eje an gode v cierkvi v Kosci, pieje tu koro Matajur iz Klenja, tu koro Rečan iz FUocja an če ga sreča še Guido z njega kitaro rata subit “Senjam”! Franc je ničku leteu v avto, ki jo je imeu parkegjano gor na Goric, po kitaro an je začeu piet an gost z obliškim kantorjam. Veseje je šlo naprej vič ku kajšno uro, kadar se j’ parkazala na vrata liepa gospa Ele-na, ki živi dol po Laškem. Ku je zagledala pi-torja Franca, ga j’ po-prašala, če ji more pobajsat nje hišo, ker je odločila, je decidla, de prihodnje polietje bo paršla na počitnice v Oblico. Franc an gospa E-lena sta se ničku pobrala v nje hišo za videt, kere sobe, kere Stance so za pobajsat an kajšne farbe ve-brat, za de bojo stiene ries lepe an ku nove. Kar sta vse lepuo pregledala, priet, ku sta se pustila, gospa Elena je poprašala pi-torja Franca dost jo pride koštat za pobajsat vse tiste sobe. - Mi daš tristuotau-žint! - je poviedu pitor Franc. - Mi se zdi nomalo previe! - je odguorila gospa Elena - Če ti pridem ist pomagat tiste dva dni, dost mi ložeš? - ga je spet vprašala. - Tristuoanpetdeset taužint! - je hitro odguoriu pitor Franc. - Zaki mi ložeš vič če ti bom ist pomagala? - ga je spet vprašala gospa Elena. - Zatuo, ki bom muoru dat kiek an tebe, de na boš zastonj dielala!!! - ji je hitro doštulu naš Franc! Srečanje za Sveto Barbaro Naši minatori se parpra-vjajo tudi lietos praznovat sveto Barbaro. Narvič se jih zbere na fešti, ki jim jo za telo parložnost organiza se-cjon bivših rudarju (ex- minatori) Zveze slovienskih izseljencu Furlanije Julijske krajine- Slovenci po svetu. Lietos sveta Barbara, ki je na 4. dičemberja, “pade“ v četartak, veselica pa bo v saboto 6. dičemberja. Program je tel tle: ob 11.30 bo sveta maša v Spietre. Po maši se poloZe pušji rož pred spomenikom minato-rju, ki stoji pred špietarskim kamunam. Od dvieh napri bo kosilo - vičerja v Prema-ijage, v prestorih Cooperative. Organizatoriji so vam poskarbiel an za ples. Kot se zmisleta, že od začetka je bluo kosilo v Galjane, zatuo, ahtita se, de na puode-ta... po stari poti! Lietos mu-orta iti v Premarjag. Sevie-da, tela bo liepa parložnost tudi za srečat puno parjate-lju s katerimi sta preživiel puno liet v Belgiji. An pru iz Belgije pride ’na koriera, ki nam parpeje damu za nomalo dni naše emigrante. Za se vpisat imata cajt do četartka 4. dičemberja, do štierih popudan an se moreta obarnit na sedež v Čeda-de, ul. IX Agosto, 8 (tel. 0432 / 732231), na sedež patronata Inac, le v Cedade, ul. Manzoni 25 (tel. 0432/730153), al pa telefo-najta na štev. 0432 / 733362, kjer vam bo odguoriu Giuseppe Floreancig, Kokoc iz Hostnega. Vigi Kocajnarju z Lies nam je posodu tele fotografije Tako je bluo naše dielo v mini Se bliža sveta Barbara an takuo, ki lahko prebereta na drugem mestu tele strani, naši možje, ki so preživiel njih mlade lieta v belgijan-skih minierah, se parpravja-jo praznovat njih pomočnico sveto Barbaro. Glih pru nam pridejo pod ruoke tele dvie fotografije, ki nam jih je posodu Luigi Dreszach -Vigi Kocajnarju z Lies, ki živi že puno liet v Kanadi an ki se pogostu vrača v rojstno vas. Na veliki fotografiji videmo njega kupe z njega parjateljam iz Barda subit potlè, ki sta paršla iz čarnega rudnika, iz čarne miniere. Po velikim trudu so imiel še tkaj kuraže se posmejat pred fotografsko makino! Za nam pričat, kakuo je bluo težkuo dielo v mini nam je posodu an drugo fotografijo, kjer sta dva njega parjatelja iz Laškega. Poštudierita, dielal so v glaboki zemji, ku karti cele dneve. Kikrat smo čul pravt, de so šli napri dnevi an dnevi, priet ko so vidli luč dneva. Od duoma so šli zjutra, ko je bla šele tamà, dielal so v tami an vamil so se zvičer damu, kar je bla že spet tamà. Kakuo je bluo življenje naših rudarju smo mogli vi- slovienskih izseljencu - Slo- det tudi na zanimivi razsta- venci po svetu v faruže v vi, ki jo je napravla Zveza Landarju. 6 no vi matajur______________________________ Četrtek, 27. novembra 1997 L’interpretazione dei resti della stazione preistorica -16 D tesoro archeologico della “Velika jama” Boccaletto a corpo ovoidale a due anse trovato quasi integro e grande olla decorata a “denti di lupo” incisi (Museo friulano di Storia naturale di Udine) Minimatajur - Labirint POMAGAJ ANNI AN MIHU DO MIKLAVŽEVIH DARIL Za Vaht smo hliebce bral Sulla Velika Jama non ci sarebbe più molto da dire. Trovo però che le osservazioni di Musoni possono risultare interessanti perché, come vedremo, troveranno puntuale conferma - a parte la datazione - nelle future ricerche. Intanto anche Musoni si sofferma sulla presenza della conchiglia nella grotta montana alquanto distante dal mare. È la stessa osservazione che si farà con la scoperta del Riparo di Biarzo, scoperto più di 70 anni più tardi e frequentato dall’uomo in epoca molto più remota della Velika Jama. «È noto - scrive Musoni -quale largo uso si sia fatto delle conchiglie, come ornamento delle persone, soprattutto durante il neolitico e l’eneolitico, tanto di qua che di là delle Alpi, specie in Boemia, Ungheria, Svizzera, Germania (provincie renane), Francia, Penisola Iberica, ecc., Za človeka je važno samo troje: roditi se, živeti in umreti. Rojstva se ne zaveda, ko umira trpi, živeti pa pozablja. Pametno govoriti je pogosto težko. Pametno molčati je Se teže. Preden sem se poročil - je moški dejal - sem imel Sest teorij, kako vzgojiti otroke. Zdaj imam Sest otrok in nobene teorije. V življenju je treba izbrati, ali denar služimo ali pa ga zapravljamo. Za oboje ni dovolj časa. Dovoljeno je biti bolj sposoben od drugih. Nevarno je to pokazati. dove, quasi dappertutto, a-gli esemplari che si ottenevano sul posto, se ne associavano di altri tratti da lontani lidi, prova delle larghe correnti di commercio che già dai tempi più remoti attraversavano in ogni senso l’Europa. Sennonché il nostro e-semplare, non presentando alcuna traccia di lavorazione, è difficile accertare se fosse destinato a formare un ornamento, o a servire come mezzo di scambio, o ad essere adoperato come strumento di lavoro: usi tutti questi ai quali le conchiglie sono ancora applicate presso i popoli naturali. Appartenendo a una specie marina, ci dimostra come vi fossero relazioni fra gli abitanti dei monti e quelli delle pianure litoranee». Per quanto riguarda i resti ceramici, Musoni aggiunge, a quanto già detto, le osservazioni del Ghirar-dini al quale aveva inviato quei reperti: «Tutti i generi di stoviglie...trovan stringenti raffronti nelle ceramiche solite ad essere scoperte nelle grotte, nelle stazioni all’aperto ed anche nelle palafitte dell’Italia superiore». Da parte delFIstituto di Studi Superiori di Firenze pervennero al Musoni i dati riguardanti i resti animali, che comprendevano poche specie: il Cervo, la Capra, la Pecora, il Bove, il Cinghiale, il Maiale, il Gatto selvatico, il Ghiro. Sull’attribuzione di questi reperti ossei ad epoca preistorica definita l’Istituto avanzò molti dubbi, per quanto i resti di Capra, Pecora e Maiale «potrebbero risalire al neolitico, ma il loro aspetto non è in favore di tanta antichità». Un’osservazione riguarda l’assenza di cani, perché le ossa, spaccate per i pasti, non ne presentano tracce. E quindi una conclusione, estremamente prudente del Ghirardini: «Non è quindi lecito pronunciare un preciso e sicuro giudizio intorno all’importanza archeologica ed al carattere etnico di questa nuova stazione primitiva, né di attribuirle un posto determinato nella serie dei depositi archeologici, fissandone l’origine e la durata...Del resto può bene essere eh'essa non sia stata abitata molto a lungo, ma vi abbiano avuto solo temporanea dimora famiglie appartenenti alle tribù migranti attraverso la regione, dedite alla pastorizia ed alla caccia, come vien dimostrato chiaramente dalle specie di animali le cui ossa furon raccolte», per quanto non vi sia indizio della presenza di cani. Musoni a ragione insiste sull’importanza della scoperta: «Comunque sia - afferma - la “Velika jama”, prima ed unica stazione neolitica scoperta finora nelle grotte del Friuli italiano, per questo solo fatto ha un nome ormai assicurato nella preistoria della nostra regione, qualunque sia il valore del contributo scientifico da essa arrecato alla medesima». E non basta. Musoni intende indagare ancora sui possibili collegamenti con le stazioni in territorio austriaco sul Natisone e sulFIsonzo. Spero che qualche lettore sia interessato a seguirmi in questa indagine che farò avvalendomi di studi d’epoca e moderni per aggiornare le conoscenze sulla Velika Jama alla luce dei nuovi studi. In tempi recentissimi V. Dreosto in “Millenni di preistoria e protostoria in Friuli, 1994” ha datato la Velika Jama al periodo del bronzo, quindi ad una fase più recente di quella attribuita dal Musoni. V. Dreosto scrive di una ‘cultura del bronzo senza bronzo’, nel senso che la stazione della Velika Jama, come tutta l’area della Slavia e non solo questa, risultano coeve al periodo del bronzo, senza tuttavia conoscerlo. Dreosto fa cenno alla presenza di pochi strumenti di selce, ma conviene che il carattere dell’insediamento può essere dedotto solo dalla ceramica. Annota inoltre la presenza del ‘sorprendente macinello’ di arenaria. (Archeologia, 16) Paolo Petricig Ka’ smo jedli ankrat Ka’ dielajo naši otročič tu vartace, tu ažile? Na stu-ojta Studierat, de dokjer so takuo mineni se samuo igrajo al pa, de samuo rišejo, diženjajo. Dielajo, an še kakuo! V dvojezičnem vartacu v Spietre, ko se pride h koncu s šuolskim lietom otroc parpravejo ’ne bu-kva, kjer so prepisane njih raziskave, njih “ricerche”. Za njih raziskave jim puno parpomagajo noni, strici, tetè... Tle zdol an tle par kraj vam prepišemo, kar sta zviedela Luca od none Ro-milde (Kaj smo jedli) an Massimiliano od none Rosine an strica Romana (Brat hliebce). Tuole dielo je zbrano kupe z drugimi v bukvacah “Kar san bla ist majhana” v katerih se pravi, kakuo so živiel ankrat tle par nas. Tele bukvaca so jih parpra-vli v šolskem lietu 1995-96 an v njih je prepisano, kar so pravli noni, tete an strici od otruok iz skupine Lastovke, tuole pride reč od tistih otruok, ki so hodil zadnje lieto v ažilo. Dielo so ga koordinale učiteljci Vilma Martinig an Marina Pocovaz. “Ankrat smo bli buoz, mizerja, mizerja je bla, ni-esmo miei nič, però ist bi tiela nazaj prit, takuo ki je bluo tist krat. Kar smo miei Sest liet, so nama že koSco spledli, smo hodil tu njivo za mamo, za bratran, za tat... antada “San lačan!” “Mama, san lačna!” Ist se zmislin, de moja mama je vzela karto an ta na karto mi je diela no malo cukerja an je nardila pulento s cukerjan. An dost krat: “Moje diete, ka te dan? Ti spečen no malo sierka." Go na tuole me pride za jokat: smo miei malo, mi je spekla sierak činkuan-tin, ga je stukla tu martale an nan je vesula ta na karto tolo moko. Smo bli, adni smo miei sedan, adni osan liet. Ist man Sele shranjeno ponù, kjer smo mrve ru-nal, tiste stare ponvè. Se zagrieje no malo Speha, tu no bukalinco denete no malo uSenične moke, dvie ici al pa tri notar, no prežo soli, no malo mlieka al vodè anta pride pašteta čista, an kar je Speh lepuo stajan, al pa panceta, uli-jete notar: kar nardi že krostatino, obarnete anta se začne samuo Stakuvat. Je SoStancjano an dobro. Smo zakuril oginj ta na tleh anta smo podriezal lepuo proč uogje anda smo popihal s pihalco pepeu proč anda smo diel moko za pulento an smo nardil kruSac an smo zagrebil s perjan an s kartico, smo diel gor uogje, zakuril oginj, anta kar se je speklo, kuo smo radi sniedli! Jest san vstu zguoda an san šu že pred dnen od vasi do vasi, smo ga bral anta potlè smo se lovil, smo hi-tiel prit tu drugo vaso naglo, so nama dal hliebce. Anta smo paršli do h Hlo-cju an smo šli na Liesa, anta du faruž nama dikla je dala no palanko, de smo šli potle naglo po marmelato ta h Katinčnin, de smo jedli. Je nismo miei mai, te-krat smo ta parvo jo pokušal od cielega lieta, ku samuo tist dan, ki smo hodil po hliebce. An potlè smo šli naprej, smo šli h Vodopivcu an gu Garmak an naglih v Platac an pruot duo-mu. Kar smo paršli damu, smo naglo arzložil naše hliebce tu pletenice anta smo jih jedel, še dva miesca potlè, čeglih so bli suhi. Matera so nan jih drobile tu mlieko zguoda anta potlè smo šli v Suolo. An takuo je bluo naše življenje te-krat. Kar san biu ist majhan, je bla šele vojskà an nie-smo mogli hodit takuo oku. Pa kar je finila vojskà, smo začel an midruz se zbierat an se pomenuvat, kakuo puojdmo tele hliebce brat. Smo bli takuo emocionani. Zvičer so nas zagnal že za-godà spat, de se vespijemo, zak je bluo drug dan puno za hodit. Anta potlè niesmo še malomanj nič spal, takuo smo bli v skarb, de ne za-spijemo, de pujmo že preča. Anta smo se zbral tist, ki smo hodil kupe v Suolo, parjatelji, anta smo šli od vasi do vasi an tu vsaki hiš smo poprašal: “A dajeta hliebce?” An smo lepuo poklekinli an smo zmolil an potlè je paršla gaspodi-nja s pletenico puno kruha an ta na vratih nan je dajala vsakemu po adan. An kjer je bla bogata, so dal pa vic, an dva so dal, dva kruhaca. Anta smo šli pa tu drugo hišo. An takuo napri od vasi do vasi an tel žakjac je biu nimar buj težak, nimar vic kruha notar. An mi smo se veselil, de ga bomo miei, zak potlè smo ga jedli še puno, puno cajta napri. Je biu tard, pa se nie mai ve-derbu. Ist te povien, de moja nona se je nastavla če na vrata, kar so paršli, lepuo napravjena, to šaroko kikjo an fiertuh te nov an te nov facu go na glav, anta je dajala: “Na božime! Na boži-me!” Smo hodil an hliebce brat, ma smo takuo zguoda vstal, smo se troštal an tie-din, kadà puojdmo tele hliebce brat. Smo se lepuo na-štimal, smo miei nieko tetò, nam je dala nove žeke za iti po hliebce. An zguoda smo šli, že o peti ur smo vstal, smo se napravjal an smo šli če na Trušnje anda mez Trušenj smo paršli san damu, h Brniku, de smo vesul taz žakja tele hliebce, smo jih miei pun žaki, anda smo šli po vsim kamune, daj du Krej an daj du Du-benije, an zvičer so nan paršli ta v Pacuh pruot moji bratri, de so mi nesli žaki pun. Tu Idarskim majo hliebce, po Vahtah je bluo tuole, tri dni potle k marnò tle hliebce, smo šli pa če v Idar-ske, je deleč, še vič ku no uro go mez Ravne gor. An du Idarskim so dajal take lepe pinčce narete iz serku-ove moke, takuo so bli dobri, sladki, de je blo gušt jih jest. Smo počival, so nan dal južno an o dnih štirih smo pa von paršli vsi trudni, pune žakje tistih pogač mičkenih naretih voz moke sirkuove. Ma kuo so bli dobri, še buj ku guban-ca. Je bla mizerja tekrat an naša mama je zložla tel kruh du kliet, do po nieki dask ande smo hodil dol puonj, tako ki smo nucal zjutra. Takuo smo bli veseli... an molil smo, takuo smo lepuo molil... Je blo veselo za otroke, tak se-njam je biu... Risultati 1. Categoria Union 91 - Valnatisone 1-2 3. Categoria Savognese - Lumignacco 1-2 JUNIORES Valnatisone - Mereto Don Bosco 8-1 Giovanissimi Cussignacco - Audace 1 -5 Esordienti Audace -Manzano 3-2 Amatori S. Daniele - Reai Filpa 1-4 Valli Natisone -Bar Corrado 0-2 Pub Sonia e Luca - Effe Emme 1 -0 Red Box Alta Val Torre - Bar Roma 4-0 Poi. Valnatisone - National Suisse 1-0 Autotua - PSM Sedie 0-7 Calcetto Bar Crisnaro - Merenderos 6-5 Spaghetto - Hydroclima 10-9 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Domio 3. Categoria Nimis - Savognese JUNIORES Azzurra - Valnatisone Giovanissimi Audace - Arcobaleno/Osoppo Esordienti Gaglianese - Audace Amatori Warriors -Reai Filpa Valli Natisone - Fant Moda R.B Alta Val Torre - Pub- Sonia e Luca Bar Roma - Poi. Valnatisone PSM Sedie - Passons Calcetto Merenderos - Spaghetto (28.11 h. 21) Millennium-Bar Crisnar (29.11 h 20.30) Classifiche 1. Categoria Tarcentina 18; Domio*, Torreanese*, Civi-dalese, Bujese 17; Union 91 15; Valnatisone, Riviera 14; Corno 13; Reanese, Latte Carso, Costalunga, Venzone 12; Com. Ta-vagnacco 8; Ancona, Cussignacco 6. 3. Categoria Lumignacco 24; Fulgor, Paviese 16; Comunale Faedis 14; Stella Azzurra, Buttrio, Serenissima 13; Gaglianese 11; Savognese 10; Moimacco 8; Chiavris 6; Nlmis* 5; Cor-mor*, Fortissimi 2. JUNIORES Union 91, Lestizza 17; Valnatisone, Civi-dalese 15; Azzurra, Bressa/Campoformido, Natisone 14; Com. Faedis, Lavarianese 13; Buonacquisto 12; Fortissimi 10; Cussignacco 7; Sangiorgina Udine 6; Flumignano 4; Mereto/Don Boscol. Giovanissimi Pagnacco 18; Biauzzo/A 16; Audace, Ga-gianese 15; Sangiorgina Udine 14; Natisone 13; Savorgnanese 11; Majanese 10; Arcobaleno/Pro Osoppo 7; Bressa/Campoformido 6; Basaldella 4; Astra 92 3; Cussigna-co 1 . Amatori (Eccellenza) Reai Filpa, Termokey* 12; Corrado 11; Warriors*, Chiopris*, Coopca 9; Fagagna 7; Fant Moda, S. Daniele 6; Valli Natisone, Anni 80 4; Mereto Capitolo* 3. Amatori (2. Categoria) Grigioneri, Pub Sonia e Luca Drenchia*, Poi. Valnatisone, Red Box Alta Val Torre, Rojalese 11; National Swisse 8; Borgo Aquileia 7; Piaino 6; Sedilis , Effe Emme 4; Moulin Rouge* , Bar Roma 3. Amatori (Over 35) Contarena*, Pasian di Prato, Free energy 10; Costantini* 9; Remanzacco, Asaf, Saraceno 8; Fagagna 7; PSM Sedie Cividale, S. Daniele 6; Coopca 5; Axo 4; Passons 3; Autotua, Billerio 2; Bettola, Autosofia 1 ; Borgo Aquileia 0. Amatori (Calcetto) Lo Spaghetto, Merenderos 6; Lega Punto, Hidroclima 5; Bar Crisnaro, Pv 2 Rualis 4; Millennium 2; Caminetto 0. Le classifiche giovanili, Over 35 e calcetto sono aggiornale alla settimana precedente. * una partita in meno; ** due in meno. Naša združena košarkarska ekipa Jadran je minulo soboto ponovno slavila zmago. Z rezultatom 84-69 je premagala ekipo iz Roviga. Rovigo je bil za Jadran nevaren nasprotnik, ki je pred sobotno tekmo imel tudi enako število točk na lestvici. Zato je trener Valter Vatovec opozarjal svoje igralce, naj bodo karseda zbrani in naj ne podcenjujejo nasprotnika, kajti osvoji- Jadran zmagal tev teh dveh točk je bila za Jadra-nov načrt, da se v končnici prvenstva prebije v play-off zelo pomembna. Jadranovi igralci so se držali trenerjevih navodil in so uspešno zaustavili nasprotnike, ki sicer nimajo zelo visokih igralcev in zato niso najboljši pod košema, imajo pa izredno napadalno igro. Tekma je bila odigrana na domačem Jadranovem igrišču v Briščikih in že v prvem polčasu so jadranovci povsem nadigrali goste in prevzeli vajeti tekme trdno v roke. Prvi polčas se je za- čel s hitrim tempom in končal z desetimi točkami prednosti za Jadran, v drugem polčasu pa so domači igralci z lepo igro prednost še povečali in na koncu zmagali s 15 točkami razlike. Med domačini sta bila najuspešnejša strelca Dean Oberdan in Michel Grbec, ki sta dosegla vsak po 19 točk, pri ekipi Roviga pa je bil po točkah najboljši Bro-giato s 25 doseženimi točkami. Sofferta ma meritata vittoria del Pub Sonia e Luca neirincontro di sabato Drenchia avanti tutta La rete di Leonardo Crainich permette ai ragazzi di Roberto Tomasetig di guidare la classifica, anche se in compagnia - Sabato derby a Pradielis con la Val Torre PUB SONIA E LUCA EFFE EMME O Pub Sonia e Luca: Carrer, Dreco-gna, Gariup, Cristian Birtig, Mari-nig, Fabrizio Qualla, Gus, Caucig, Gianni Qualla, Trusgnach, Crainich. Merso di Sopra, 22 novembre -Tra mille difficoltà per allestire la formazione da mandare in campo a causa dei numerosi infortuni, l’ultimo della serie quello capitato a Roberto Birtig, i ragazzi del presidente Roberto Tomasetig hanno superato con merito gli udinesi confermando la loro leadership di testa del girone con una gara ancora da recuperare. Il primo tempo vede in avanti i violanero che vanno vicini al successo al 10’ con Crainich e quindi due minuti più tardi si vedono annullare u-na rete per fuorigioco. Brivido al 39’ quando con Carrer superato, un difensore locale riesce a respingere evitando la beffa. I valligiani potrebbero sbloccare il risultato al 7’ della ripresa su rigore, ma il portiere udinese respinge il tiro dal dischetto di Birtig. La rete della vittoria viene siglata Uno “scippo” per Savogna al 15’ da Leonardo Crainich che con una conclusione dal limite dell’area manda il pallone ad insaccarsi alle spalle del valido portiere ospite. Nei minuti finali, saltano i nervi agli ospiti, due giocatori vengono espulsi, più tardi sono seguiti dai componenti della panchina udinese. (p.c.) Un aiuto all’Audace Il sostegno finanziario per l’attività calcistica giovanile sarà il tema di una riunione dei responsabili dell’ Audace che si terrà lunedì 1 dicembre alle ore 19 presso il municipio di San Leonardo, alla quale sono stati invitati tutti i sindaci delle Valli del Natisone. Il coinvolgimento delle amministrazioni comunali si è reso necessario in seguito ad un flusso sempre maggiore di giovani di tutti i comuni delle Valli a S. Leonardo, dove trovano la disponibilità di impianti ed attrezzature per la pratica del gioco del calcio, ma con tutte le spese a carico dell’Audace. Per poter continuare questa attività necessita di un urgente intervento delle amministrazioni comunali interessate. Diversamente, come ha sottolineato il presidente del sodalizio Claudio Duriavig, al termine della stagione sportiva il 30 giugno 1998, il direttivo sarà costretto con rammarico alle dimissioni con ripercussioni negative facilmente intuibili. SAVOGNESE 1 LUMIGNACCO 2 Savognese: Cudicio, Zufferli, Bledig, Cemotta, Floreancig, Golop, Mar-seu, Moreale (65’ Mene-ghin), Dorbolò, Podorie-szach, Valentinuzzi. Savogna, 23 novembre - La capolista Lumignacco ha vinto di misura grazie ad una eccentrica decisione arbitrale giunta al 20’ del primo tempo con la concessione di un ingiusto calcio di rigore e l’espulsione di Golop. Come onnai da secoli, noi valligiani abbiamo le spalle larghe e sopportiamo senza battere ciglio le ingiustizie. I gialloblù lo hanno ribadito impegnando severamente il Lumignacco, anche se ridotti nell’organico i rimanenti A sinistra Marco Marinig del Pub Sonia e Luca di Drenchia. A fianco Luca Bledig, difensore della Savognese settanta minuti. Le avvisaglie per una buona prova dei locali si è percepita al 16’ quando Marseu, su punizione, ha centrato la traversa con il portiere battuto. Al 20’ tuffo alla “Di Biasi” in area di Garbino, l’arbitro (troppo giovane ed inesperto) sale in cattedra concedendo un inesistente rigore continuando la farsa con l’espulsione di Golop. Nulla da fare per il bravo portiere Cudicio sull’angolata conclusione di Garbino. A testa bassa riparte in a-vanti la formazione allenata da Mesaglio che prima con Dorbolò, poi con Podorieszach ed infine con Zufferli sfiora il pareggio. Il raddoppio del Lumignacco giunge al 18’ con una conclusione imparabile da fuori area di Brussa. I locali spingono in avanti siglando alla mezz’ora con Dorbolò un “eurogol”. Nel serrato finale gli ospiti per guadagnare tempo effettuano quattro cambi per spezzare il ritmo alla formazione di casa, (p.c.) Il Bar Crisnaro e Lo Spaghetto si impongono di misura su Merenderos e Hidroclima Trinco e Napoli bomber nel calcetto li Reai Filpa di Pulfero supera facilmente in trasferta il S. Daniele - Polisportiva ancora in testa Se sono rose.... fioriranno. L’appunGmento è fissato per domenica a S. Pietro. Dopo l’exploit di Lauzacco con l’U-nion ’91 (reti di Galluzzo e Pa-viotti) la Valnatisone saprà continuare sulla giusta strada o-spitando i triestini del Domio? Goleada degli Juniores che hanno travolto il fanalino di coda Mereto/Don Bosco. Tre gol di Patrik Chiuch, due di Davide Del Gallo e Marco Domeniš ed uno di Gianluca Peddis la dicono tutta sulla superiorità dei valligiani. I Giovanissimi dell’Audace sono andati a segno cinque volte a Cussignacco con la quaterna di Suber e il gol di Duriavig. Rimonta nella ripresa degli Esordienti che, sotto di due reti nel primo tempo, si sono rifatti nella ripresa grazie alle prodezze di Valentinuzzi, Ruttar e Vidic. E’ andata male ai Pulcini in vantaggio con Clinaz e Tiro, raggiunti dal Buonacquisto nei minuti di recupero. Battuta di arresto della Valli del Natisone, costretta alla resa dal Corrado sul neutro di S. Daniele. Lunedì sera il Reai Filpa di Pulfero si è imposto facilmente a S. Daniele. In gol sono andati Chiacig, due volte Antonio Du-garo e Peres. Ancora una vittoria di misura per la Polisportiva Valnatisone di Cividale. I ragazzi di Pietro Boer, allenati dal fratello Maurizio, grazie al gol di Chiarenza rimangono in corsa sull’autobus della promozione. Gli Over 35 della PSM sedie di Cividale dilagano a Risano con le doppiette realizzate da Miani e Michelutti e una rete a testa di Panont, Vecchione e Giampiero Zanuttigh. Nel campionato di calcetto tiratissimo derby tra Merenderos e Bar Crisnaro, vinto da questi ultimi grazie alla quaterna messa a segno da Trinco e la doppietta di Cornelio. Nell’altra gara in programma Lo Spaghetto, con un organico estremamente ridotto, si è aggiudicato il match con l’Hidroclima di Rubignacco con il minimo scarto. Per i valligiani sei gol di Napoli, due di Cappelletti e due dello sloveno Drole. Venerdì a Campeglio, alle 21, è in programma il derby tra Merenderos e Spaghetto. 8 novi matajur Četrtek, 27. novembra 1997 Kronaka ŠPETER Mečana - Podboniesac Rodiu se je Michael ’Na velika Cikonja v Pod-boniescu, go pred znano gostilno, ki jo darži mladi par oznanja, de se je rodiu an puobič. Njega mama an njega tata sta pru gaspodarja tele gostilne, Sonia Birtig iz Petjaga an Luca Gubana iz Scigle. Za praznovat lepuo rojstvo puobčja, ki se kliče Michael, je v saboto 22. udobila tudi škuadra od mame an tata, “Pub Sonia e Luca - Dreka”. Puobčju, ki živi z družino v Mečani, želmo, de bi rasu zdrav an veseu. Spietar Nov plac Tle v Spietre imamo ninnar kak “kantier”. Sevieda, dielajo za zbuojšat našo vas. Tele dni, takuo ki se vide na fotografiji tle zdol, so začel dielat na velikem prestoru pod učiteljiščam (magistrali), kjer ankrat je biu konvi-to za čeče. Tle napravejo primeren prestor, kjer se bojo ustavja-le koriere, blizu bo parkirišče, kjer bo prestor za kakih dvajst makin an od tu gor bojo tudi nove štenge, ki popejejo rauno do učiteljišča an do srednjih šuol. Barnas Zapustu nas je Battista Pinatto Prehodu je dugo življenjsko pot an v staruo-sti 93 liet nas je zapustu Battista Pinatto - Keku po domače iz Bamasa. Umaru je v Spitale, njega pogreb pa je biu v Bamase v četartak 20. novemberja popudan. Na telim svietu je zapustu sinuove, zete, neviesto, sestro, navuode an prana-vuode. Naj v mieru počiva. IJREKA^ Obranke - Čedad Zapustu nas je Mario Blašcjou Na naglim je umaru Mario Floreancig. Imeu je 69 liet. Mario se je rodiu v številni Blašcjovi družini go par Obranke. Tudi on, ku drugi njega bratje je muoru že mlad iti po sviete. Za njim je šla tudi njega žena, Marta Drejčkova go miz Praponco. Puno liet sta preživiela v Franciji, kjer so se rodili tudi njih otroc. Kot vsaki naš emigrant, tudi Mario je želeu se varnit v rojstne kraje an takuo, nomalo liet od tega, je parpravu novo hišo v Cedade, kjer on an Marta sta se vamila za uživat v mieru zaslužan pen-zjon. Njih otroc so ostal v Franciji, pa pogostu parha-jajo gledat mamo an tata. Seda tata na žalost ga ne bojo videli vič. Z njega smartjo je Mario pustu v veliki žalost ženo, sinuove, tasta, brate, kunja-de, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu go par Svetim Stuoblanke, kjer je biu njega pogreb v saboto 22. novemberja popudan. Naj mu bo lahka domača zemja. Senjam v Dortih družini: njih Matteo ima ’no lieto! Na 29. novembra 1996 naš “popotino” je paršu na sviet: an ščar-san kilo kuraže an voje za živiet! Malomanj dva mie-sca du inkubatrice an potlè... he, he... an potlè... od adnega do druzega puno puno varjen: nič manj ku se-dan baby sitter tle v Dortih družin tle v Kozci, brez štiet maino Anito Tomasetig an tata Elvia Venturini! Matteo, Matteo ta- San liep na fotografiji, kenè? Pa v resnici še buj! kuo se že vsi “bojmo” kadà začneš hodit zak nies’ nikdar par mieru an te vse interesa, kar je okuole tebè, de bomo muorli višno te gledat s stuo očmi. Ben, na badi... ničku daj se zdol: že bo kua za te udaržat! Puno puno liepih reči ti želmo vsi mi: nono Guido, nona Lucia, “zii” Daniela, Michele an Andreina an posebno tuoj “kapo” Davide! Novi Matajur je ratu tednik Novi Matajur vsaki teden ... Matajur je simbol naše dežele. On je gledu z varha naše življenje. Videu je naše žalosti, veselje an tar-plienje, zatuo so bli pametni, modri prebrisani tisti, ki so okarstili naš parvi slo-vienski časopis (gjornal) z imenom Matajur. Parvi “Matajur” je biu š- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.I. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro raCun SDK SeZana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% tampan na ciklostil an so ga publikoval partizani. Pisali so ga po slovensko in italijansko, kot smo pisali mi do sada naš “Novi Matajur”. Ne smiemo pozabit starega “Matajurja”, ki ga je urejevau Vojmir Tedoldi an je nosu skoraj 25 liet slo-viensko besiedo v naše družine. Za starim, je paršu “Novi Matajur”, ki je paršu do skoraj vseh naših ljudi, doma an po svietu. Opravju je svojo dužnuost, s šibkimi močmi je zidu, ni poderju an kot vsak zidar je želeu naprevodat, iti naprej. Novi Matajur se je zave-dau svojih šibkosti, zatuo smo se trudili, da bi postau moderen, da bi pamašu naročnikom an bralcem buj frišne novice. To se bo zgodilo od 1. ženarja lietos. Namesto dvakrat na miesac, vam pride v hišo štierkrat na miesac! ... Veste, dragi brauci, je lepuo videt, kadar gredo le- puo reči naprej, an ne po rit kot rak. Mi sada smo šli spet naprej, kot hodimo naprej, od kar smo se rodili. Naši emigranti so mi vičkrat pravli: “Takuo težkuo čakam Novi Matajur, kot pismo od družine od duoma!” Sada bojo “to pismo od doma” dobili štierkrat na miesac. Ce bo vič koštalo, niema pomiena, saj tudi če ukupiš an kilo kruha, name-st pu kila, košta na doplih. Vsi podprite, vsi pomagajte, da bo naš tednik Novi Matajur lepuo an dobro o-pravju svojo dužnuost. Vaš Petar Matajurac (Novi Matajur, 4.1.85) SREDNJE Cernečje Smo inaugurai našo cierku 25. ženar, svet Pavel, praznik naše fare. Lietos smo ga praznoval v nediejo 27. ženarja an je biu an svet Pavel “špečjal” zak smo u-radno inaugurai našo obnovljeno cierku. Za tole parložnost je paršu piet pevski zbor iz Svetega Lienar-ta. Takuo, ki je par pridgi jau don Adolfo Dorbolò, naša cierku je ta parva v Nediških dolinah, ki je po-strojena po potresu. Te druge jih šele strojejo al pa jih muorejo šele začet strojit. Le v cierkvi je nekaj besied poviedu srienjski šindak Augusto Crisetig. Poviedu je dost je koštalo dielo, 150 milionu, an za ka’ bo še skarbiela srienjska amini-stracjon: finit diela v faružu, postrojit pot, ki iz vasi Cernečje peje h cierkvi an nare-st blizu nje an “parcheggio”. Komunska aministracjon je obecjala, de bo gledala postrojit an cierku svetega Ivana nad Dolenjim Tarbju, ki se že poderja. (Novi Matajur, 7.2.85) VENDESI bella casa, ristrutturata ed in ottime condizioni a Grimacco inferiore. Gli interessati possono telefonare al 725095 (0432). Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 1. DO 7. DIČEMBERJA Podboniesac tel. 726150 - Mojmag tel. 722381 OD 29. NOVEMBERJA DO 5. DICEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra. za ostali čas in za ponoč se mone klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad.. .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281