CENA 90 din - Leto XXXIX - Št. 100
Kranj, torek, 30. decembra 1986
GLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Vsaj
J'C, NI E JEZI SI
oooooo
N
o©
novice in dogodki
Zvezna skupščina sprejela resolucijo za prihodnje leto
Razvoj in osnovni pogoji gospodarjenja.
Beograd, 26. decembra — Zbor republik in pokrajin ter zvezni zbor zvezne skupščine sta letos precej prej kot pretekla leta sprejela razvojno resolucijo za prihodnje leto, zvezni proračun in nekatere izvedbene zakone.
Da smo razvojne dokumente sprejeli prej kot pretekla leta, še ne pomeni dosti. Tudi pretekla leta smo jih sprejeli, vendar smo padali na izpitu uresničevanja. Usklajevanje o resoluciji in drugih dokumentih je letos potekalo v bolj zapletenih razmerah, ki smo se jih očitno le zavedali, upajmo pa, da resnost pri uresničevanju ne bo popustila. Leto 1987 mora pomeniti preobrat k boljšemu gospodarjenju, zato nekateri ukrepi za vse ne bodo popularni, vendar mora prevladati logika ekonomije in trga, čeprav tudi na račun prisile za tistega, ki tega ne namerava spoštovati ali dojeti. Zato bo za marsikoga življenje grenkejše, vendar le tako lahko splavamo iz gospodarske in družbene krize in začnemo uresničevati program stabilizacije ter stališč partijskih kongresov.
V tem smislu so oblikovani tudi zakoni, ki jih je sprejel zvezni zbor. Delegati so zaupali zveznemu izvršnemu svetu, njegovim izračunom in obljubam ter prepričanju, da je tako prav. Za nadaljnje usklajevanje je namreč že zmanjkovalo časa. Tako je bil sprejet zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki prinaša realnejši obračunski sistem, zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, ki uvaja učinkovitejši sanacijski postopek, zakon o amortizaciji družbenih sredstev, ki ohranja in vzpodbuja k boljšemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi, zakon o osnovah bančnega in posojilnega sistema, ki daje prednost dobrim bankam in nji-
hovim članicam, zakon o SDK Jugoslavije, ki zaostruje finančno disciplino, in zakon o preprečevanju nelojalne konkurence. Zvezna vlada bo nekatere
ukrepe še predlagala, o uresničevanju pa bo poročala skupščini že marca prihodnje leto. Kar smo sprejeli v skupščini, kaže, da smo težili najti dobre rešitve, čeprav se zavedamo, pravijo delegati, da bi bilo lahko še boljše. Za dopolnitev z boljšim pa bo tudi še dovolj priložnosti.
J. Košnjek
Prenova dveh dispanzerjev
Kranj — Pred novim letom so v Zdravstvenem domu Kranj odprli prenovljeni dispanzer za udeležence NOB in dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo.
Dispanzer za udeležence NOB je bil ustanovljen leta 1975, svoje prostore pa je imel v prvem nadstropju Zdravstvenega doma. Dolgo časa je bilo treba čakati, da se je našla v isti stavbi primernejša lokacija, to je pritličje, do koder starejši glede dostopa nimajo težav. Kranjski dispanzer dela po sodobni dispanzerski metodi dela s prepletanjem kurativne in preventivne dejavnosti, skupaj pa je v njegovih kartotekah okoli 2200 pacientov. Novi prostori, za katere sta sredstva prispevala predvsem občinska zdravstvena skupnost in občinski odbor ZZB Kranj, so stali okoli 16 milijonov din.
Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo, ki je v nove prostore preseljen že od poletja, pa zajema v svojo obravnavo tako otroke kot odrasle. V šestnajstih letih obstoja se je v dispanzerju zbrala skupina strokovnjakov z več področij, na ta način pa je možno obolenja — organske in duševne narave — zdraviti vsestransko. V zadnjem času se je dispanzer opremil z nekaterimi sodobnejšimi aparati; med drugim je dobil že tudi prvi del potrebne računalniške opreme za delo z otroki, prizadetimi s cerebralno paralizo, in drugimi vrstami obolenj.
L. M.
Srečno novo leto 1987
Vencelj Perko prvi komunistični župan
Ob 80-letnici revolucionarja Venclja Perka in 50-letnici občinskih volitev, na katerih je bil Vencelj Perko kot komunist v tedanji Dravski banovini izvoljen za župana, je krajevna konferenca SZDL Koroška Bela organizirala razstavo o teh volitvah. Razstavo je ob pomoči oblikovalca iz Tehniškega muzeja Jesenice pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj.
Na razstavi je poudarjenih nekaj značilnosti takratnega volilnega sistema, ki so se zelo močno odrazile tudi na volitvah na Koroški Beli. Sodelovale so tri stranke oziroma skupine, eno od njih, ki se je imenovala lista Slovenskega delovnega ljudstva, pa je vodil komunist Vencelj Perko. Zelo živahna, včasih satirična in že kar nesramna je bila tudi volilna borba. Za volilca najneugodnejše pa je bilo dejstvo, da so bile volitve javne. Vsak volilec se je moral pred volilnim odborom javno odločiti, za katero stranko bo volil, njegovo odločitev pa so zapisali tudi ob njegovo ime v volilnem imeniku. Volilci so bili s tem izpostavljeni različnim grožnjam, tudi takim, do bodo zaradi svoje politične odločitve izgubili delo v obratih Kranjske industrijske družbe na Javorniku in Jesenicah. Zaradi tega dejstva je veliko pomembnejša zmaga liste Slovenskega delovnega ljudstva, ki jo je vodil komunist Vencelj Perko, ki je tako postal prvi komunistični župan.
Janez Kopač
Naslednja številka bo izšla v torek, 6. januarja.
(^3IMSSJJ©KnGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejai^o in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski I-raji), Cveto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Se-dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka. kronika), Jože Koš-rijek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija).
Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-5un pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomika propaganda 23-987, računovodstvo 28-403, mali oglasi in naročnina 27-960.
časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju •21-1/72.
Naročnina za II. polletje 1986 je 2.000 din.
Preddvorski sadovnjak bo še kakovostnejši
Kranj.  26. decembra —
Lega sadovnjaka v Preddvoru je izredno ugodna za intenzivni nasad. Ni velike nevarnosti za pozebo, količina padavin je pravšnja, je lahko dostopen, pa tudi varen je pred vetrom. Sadovnjak prispeva tudi k urejenosti okolja. Zato se je tozd Kmetijstvo Kmetijsko /.i vilskega kombinata Gorenjske pred petimi leti lotil urejevanja sadovnjaka, ki meri .dobrih 12 hektarov, od katerih jih bo 9 namenjenih intenzivnemu gojenju jablan. Prvo etapo urejevanja sadovnjaka je KŽK financiral s svojim denarjem, za drugo etapo, ki pa obsega apnenje in gnojenje, ograditev, ureditev poti in zasaditev, pa bo potrebnih 55 milijonov 285.000 dinarjev. KŽK je za pomoč s posojilom zaprosil Gorenjsko banko, ki mu je odobrila 31.534.000 dinarjev posojila. Naložba je v vseh pogledih, tako strokovnih kot gospodarskih, utemeljena, saj se bo letna količina v Preddvoru pridelanih jabolk povečala * sedanjih 165 na 425 ton.
J. K.
r—\
gospodarstvo
Inventura letošnje gradnje žirovske ceste_
Grobi asfalt tvegajo cestarji
Škofja Loka, 29. decembra — Od julija, ko se je začela obnova tri kilometre dolgega cestnega odseka Trebi ja—Žiri, je opravljena že polovica vseh del. Na dveh delih nove ceste je že tudi grobi asfalt.
Zakaj asfalt pred zimo, ko pa ga zmrzal lahko tako razdere, da ga bo spomladi spet treba polagati na novo oziroma vsaj po-krpati? Tveganje in morebitne stroške spomladanskih popravil nosi izključno Cestno podjetje iz Kranja, ki meni, da bodo ti stroški bistveno nižji kot bi bila škoda, če asfalta ne bi položili. Položili so ga zaradi lažjega pluženja snega in zaradi bojazni, da bi sol toliko zmehčala tampon na cesti, da bi »zavrel«. Toliko za pojasnilo vsem, ki se bodo morda spraševali, zakaj kopljejo po novem asfaltu in kdo to plačuje.
Sploh je šlo graditeljema nove žirovske ceste — glavnemu izvajalcu SGP Tehnik in soizvajalcu Cestnemu podjetju — skoraj vse kot po maslu. Težave je delala le hitro se sreminjajoča sestava tal, zlasti bregov, ki so jih spodkopavali za širšo cesto. Čeprav so sitnosti pričakovali, je bil plaz 17. novembra, zaradi česar je bila cesta ( sem dni zaprta, vendarle nekoliko nenadejan. Geologi so bili prepričani, da je trdna skala, v resnici pa je bila vmes drsna ploskev. Trije konci, na katerih bodo graditelji začeli delati prihodnje leto, so še geološko problematični.
Po julijskem predračunu bo novi odsek ceste stal dobro milijardo dinarjev. Letošnja dela so, z vračunanimi podražitvami, navrgla 560 milijonov dinarjev. Glavni vir napajanja računa pri občinski skupnosti za ceste je prispevek škofjeloških delavcev, ki je po stopnji 1,80 odstotka namenjen za žirovsko cesto v tem ih še prihodnjem letu, v letu 1988 pa nič več.
Gradnja bo čez zimo mirovala, spomladi, predvidoma marca, pa se bo spet začela. Tedaj se bo spet treba dogovoriti o delni zapori prometa, najbrž podobni kot je bila letos, da se bodo dela lahko nemoteno, hitro in varno odvijala. Gradnja naj bi bila po
pogodbi končana 15. oktobra prihodnje leto, medtem ko operativni plan pravi, da bo poldrugi mesec prej.
Prihodnje leto občinska skupnost za ceste pričakuje znatnejše sofinanciranje gradnje s strani republiške skupnosti. V njenem planu se omenja številka 500 milijonov dinarjev, ki pa bo morda še višja, če se bomo v ceni bencina dogovorili za večji znesek, namenjen cestam. Kot ugotavljajo v Škof j i Loki, ne bo toliko problem s pokritjem celotne naložbe, temveč z rednim dohodkom denarja za gradnjo. Če bo kasnil, se ga bo precej otreslo za kreditne obresti.
H. Jelovčan
Koristno sodelovanje bank
Kranj, 26. decembra — Na
zadnji letošnji seji izvršilnega odbora Temeljne banke Gorenjske so ugotovili zadovoljivo poslovanje in likvidnost, ki se običajno konec leta nekoliko zniža zaradi povečanih pla-
Lesce, 27. decembra — V novi soseski Center v Lescah *o svečano predali stanovalcem ključe 106 novozgrajenih stanovanj. 55 stanovanj so pokupile leske in okoliške delovne organizacije (največ med njimi Veriga, Elan, LIP, Murka in Železniško gospodarstvo Ljubljana), 20 so jih dobili etažni lastniki, štiri skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 26 je solidarnostnih stanovanj, eno pa je namenjeno delavcu, ki je zaposlen pri zasebniku. Največ je dvosobnih stanovanj (41), najmanj trisobnih (12). Končna cena, 195 tisoč dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, je le za desetino višja od izhodiščne cene, ki je bila postavljena še pred začetkom gradnje oktobra lani. En blok je gradil SCT Ljubljana, dva pa domače gradbeno podjetje Gorenje. Bloki so stali nekaj več kot milijardo dinarjev; vrednost dodatnih del, ki so jih izvedli na tem območju za naslednje faze gradnje, pa znaša 134 milijonov dinarjev. — C. Zaplotnik
smajev denarja in potreb Narodne banke Slovenije. Tudi letos se je, vendar rezerve nikdar ni bilo treba uporabiti. Največji problem, na katerega pa gorenjska banka nima vpliva, so neplačani računi v tujino. Na Gorenjskem jih je za 26,5 milijona dolarjev, čeprav je gorenjsko gospodarstvo ustvarilo 14 milijonov dolarjev presežka. Vzrok za neplačane račune je za 3 milijarde dolarjev prevelik jugoslovanski uvoz, ki pa zaradi pešajočega izvoza ni bil pokrit, prav tako pa ni bilo prave kontrole in nadzora, kaj vse kdo naroča in kupuje v tujini. Država zato ni v preveč dobrem deviznem položaju in to breme prenašamo v drugo leto. Rešitve se iščejo in račune bo treba plačati, sicer bomo še na slabšem glasu glede plačevanja v tujino.
Izvršilni odbor gorenjske banke je sklenil sodelovati v akciji Združene Ljubljanske banke pri pomoči manj razvitim predelom Slovenije predvsem v kmetijstvu in industriji, soglašal pa je tudi, da pomaga naša banka odstranjevati posledice letošnje junijske in julijske toče na Primorskem, v kar se tudi vključujejo vse slovenske temeljne banke. Takšno sodelovanje bank je koristno, so dejali na seji izvršilnega odbora, saj Gorenjska banka s sodelovanjem drugih slovenskih bank v okviru konzorcija lažje spremlja gradnjo elektrojeklarne na Jesenicah.
J. Košnjek
MERKUR kranj
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1987
gorenjski kraji
Leto je naokrog
Že po izidu druge, tretje številke Gorenjskega glasa na začetku leta, ki se izteka, ste zvesti bralci in tisti, ki v Gorenjski glas od časa do časa tudi kaj sporočite ali napišete, opazili, da se je pojavila stran z imenom Gorenjski kraji in ljudje. Trudili smo se vsi skupaj (v uredništvu in vi doma) in na začetku kar precej časa iskali obliko, kar pa zadeva vsebino, se še vedno trudimo, da bi bila takšna, kot si jo vsi želimo.
Leto je naokrog. Kar nam še ni uspelo, naj bo prihranjeno za prihodnje. Na tej strani smo se letos precej pogovarjali, sprejemali vaša pisma, dobivali mnenja, sporočila, zanimivosti, se srečavali z ljudmi v številnih krajih. Prek 70 smo , jih obiskali. Vsem, ki ste se oglašali in nas vabili, hvala za sodelovanje in toplo priporočilo za naprej. In seveda, srečno 1987.
Andrej Žalar
Januarja pogodbe za Drulovko
Kranj, 29. decembra — Kot smo pred nedavnim že pisali, je v Stanovanjski zadrugi Kranj, ki ima 4670 članov in deluje na območju kranjske in tržiške občine, v zadnjem obdobju glavna skrb namenjena gradnji v Drulovki. Tam bo namreč 196 individualnih stanovanjskih objektov, zadruga pa razpolaga s 43 atrijskimi, 35 vrstnimi hišami z atrijem in 108 vrstnimi hišami brez atrija. Od Jelovice, Marlesa in Gradisa so že zbrali ponudbe za morebitno montažno gradnjo v posazmenih delih naselja.
Januarja bo zadruga o vsem obvestila tiste, ki se zanimajo za gradnjo v Drulovki, tako tiste v delovnih organizacijah kot zasebnike. Do takrat bodo znane tudi tlorisne rešitve za vse vrste objektov in način financiranja. Pred sklepanjem pogodb pa bodo v zadrugi upoštevali tudi mnenja in želje interesentov glede gradnje. Zdaj je že znano, da se možnosti za montažno gradnjo kažejo tako pri vrstnih kot pri atrijskih hišah.
A. Ž.
Prosim? Tukaj 985
Kranj, 30. decembra — Jutri opolnoči oziroma 1. januarja bo začel neprekinjeno (24 ur) delati Center za obveščanje. Kaj pomeni in čemu naj bi služil telefonski poziv na številko 985, smo vprašali vodjo odseka za obveščanje in zveze in hkrati načelnika Centra za obveščanje v miru Petra Mauserja.
vah, o dušečem oblaku ali neprijetnem vonju, hudem verižnem trčenju, nezgodi na tirih, velikem požaru ali ekspoloziji, nevsakdanjem vedenju živali, poškodovanem ali uničenem rastlinju, visokih vodah, večjih poškodbah na stavbah, hujših okvarah v industriji in energetiki, najdenih eksplozivnih predmetih in podobno.«
»In kaj boste v centru s temi informacijami?«
»Center bo povezan z vsemi službami in organi, ki so v takšnih primerih odgovorni za ukrepanje in posredovanje, pomembno pa je, da bo vsaka informacija takoj posredovana naprej, na pravi naslov. Razen tega pa bo Center na željo, tako občanov kot zainteresiranih oziroma odgovornih, dajal tudi informacije, kaj se je v posameznem primeru zgodilo in kakšni so bili ukrepi. Sicer pa center sam praviloma pojavov in ukrepov ne bo komentiral. Za to bodo v njem skrbeli odgovorni iz posameznih izvršnih svetov gorenjskih občinskih skupščin. Center bo v neposredni zvezi z republiškim centrom za obveščanje.«
V prihodnjem obdobju, do leta 1990, pa se bo Center za obveščanje začel postopoma vključevati tudi v Radio Triglav. Za popolnejšo informacijo o delovanju centra pa povejmo še to, da bo sestavni del službe za opazovanje in obveščanje. Ta služba pa že dela. Zato pomeni delovanje Centra za obveščanje tudi podružabljanje splošne ljudske obrambe. j± £
Peter Mauser
»Telefonska številka 985 je namenjena vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske. V prihodnje naj bi nas po telefonu obveščali o pojavih, ki ogrožajo človeška življenja in premoženje. Pomembne bodo, na primer, informacije o nastanku velikih naftnih madežev, prevrnjenih cisternah, sumljivih razpokah ali prekinjenih cestnih poveza-
Bled, decembra - Integral Golfturist bo do konca aprila prihodnje leto nadzidal hotel Park na Bledu in s tem pridobil v novih sobah in apartmajih 62 ležišč, v delu nad banko pa še 150 restavracijskih sedežev. V Parku so se za naložbo, ki bo stala 780 milijonov dinarjev, odločili zato, da bi prenočitvene zmogljivosti uskladili z ostalimi deli hotela in da bi z novo streho rešili problem zamakanja. Glavni izvajalec Slovenija-ceste - Tehnika iz Ljubljane se je lotil nadzidave v začetku novembra. — C. Zaplotnik
Desetletnica
planinskih
vodnikov
Kranj, decembra — Pred desetimi leti je bila v Kranju izoblikovana dejavnost z imenom planinsko vodni-štvo. Naziv planinski vodnik je iz gorenjskih planinskih društev takrat dobilo 28 članov. Danes pa je ime planinski vodnik poznano po vsej Sloveniji, saj redno organizirajo in vodijo različne pohode. Prav na podlagi ustanovitve planinskega vodni-štva v Kranju se je v kranjski občini razširila akcija Vsi občani Kranja hodijo v gore. V desetih letih se je že okrog 40 tisoč prebivalcev kranjske občine udeležilo prek 200 organiziranih planinskih pohodov. Med planinskimi vodniki so bili na primer pobudniki vzpona na Mont blanc in ustanovitve kranjske planinske transverzale z imenom Kranjski vrhovi, ki vključuje 15 vrhov v gorah na območju kranjske občine.
Danes odsek planinskih vodnikov, ki šteje že 46 članov, pri planinskem društvu Kranj vodi inženir Igor Klo-ar. Vsako leto naredijo program za naslednjo sezono. Vključujejo pohode na tematiko NOB, sodelovanje z zamejskimi Slovenci, v programu pa je tudi tako imenovana pot prijateljstva, ki poteka skozi kraje Furlanije in Julijske krajine. Po desetih letih, od nastanka v Kranju, je danes v Sloveniji že okrog 250 planinskih vodnikov. ^ £
kultura
Lesene očetove jaslice in ...
Mamina potica s krhlji namesto orehov
Hotavlje, 20. decembra - Kako je bilo na večer pred božičem med Vojno se spominja Anton Mravlja iz Hotavelj, tedaj še pobič.
»Kot bajtarji nikoli nismo živeli v obilju, kljub temu pa je na Predvečer cerkvenega družinskega praznika mama vedno zadesila potico. Tudi med vojno, ko so bili posebno hudi časi. Spomnim se, da mama večkrat imela za orehe. Takrat je *mlela posušene jabolčne ki hI je *n z njimi posula testo. Kljub te-•ou se i am je potica zdela ime-•utni,« pripoveduje Anton Mra-vlja s Hotavelj.
Do sedmih zvečer je moralo kiti vse narejeno. Smreka v kotu •tfŠe, ki so jo okrasili, pred njo Pa jaslice. Potica iz peči, ob kamero so se pritiskali starši in trije otroci. Po hiši so pokadili in Še. dolge ure potem je bilo čutiti vOnj dišečega kadila.
» Ob enajstih, ko smo že malo °magali, nas je mama spodila k Polnočnici. Nikoli ne bom pozabil božiča - ne vem sicer, kate-rega leta med vojno je točno bilo ** ko ic mama namesto potite
■pekla šarkelj. Že dolgo prej smo se ga veselili. Ko smo prišli iz cerkve, ga ni bilo več. Medtem so prišli esesovci in ga ukradli. Mati je še bolj jokala kot mi.«
Oče je Antonu Mravlja zapustil tudi leseno jaslice, ki jih je
med vojno oblikoval iz mehkega lipovega lesa. V hišo so dostikrat prišli v goste partizani in tedaj je oče dežuial zunaj pri štedilniku. Dolgčas si je preganjal z lesom in nožičem.
»Da bi bile nam trem otrokom figurice bolj všeč, jih je prebarval. Večinoma so se vse ohranile do danes, le semintja kakšni ovci manjka noga. Kakšne umetniške vrednosti jaslice sicer nimajo, jaz pa se še zdaj čudim, kako so očetove neuke roke vendarle ustvarile žive podobe ljudi, ovac, psov, konj, kamele, ki so vsaka zase drobna mojstrovina. Konj teče, ovna se ru-kata, pastir podpihuje ogenj... Oče tudi na drobne dodatke ni pozabil. Pastir nosi na hrbtu usnjeno culo, na hlevčku visita leščerba in čutara, v jaslih je seno.«
Anton Mravlja se v preblisku spomni, da je brat Andrej napravil tudi grad, v kate.ega je napeljal luč. Pošteno je bil te-pen, ker je prekopal zid, da je speljal luč. H. Jelovčan
Nova lutkovna predstava
LUTKE CARAJO PREDSTAVO
Besnica — Po komaj treh letih obstoja se lutkovna skupina KUD Jože Papler iz Besnice lahko pohvali že s tretjo lutkovno predstavo. To je krstna uprizoritev Čarodeja Fičifika, za katerega je
glasbo napisal skadatelj Janez Bitenc.
Ne boste verjeli, toda mama Mika se pokesa, potem ko nagovori strašnega čarodeja Fičifika, naj začara njenega nagajivega kužka Pikija. Mame, vaši otroci so tudi poredni, pa jih zato ni treba vedno in prehudo kaznovati, ob koncu v svojem ptičjem jeziku poje rožnati kakadu Ko-ko, ki mu je v tej lutkovni igrici dodeljena vloga moralista in povezovalca. Na koncu so vsi zadovoljni, mama s kužkom Pikijem, ki bo še vedno včasih poreden, pa čarodej, ki mu ne bo treba spet čarati porednih otrok, in policaj bo imel manj dela in tudi kakaduju ne bo treba toliko rabiti sovjega ptičjega grla.
Takšna je nova lutkovna predstava Čarodej Fičifik, ki jo je te dni postavilo na oder lutkovna skupina Jože Papler iz Besnice. Zgodbico so izbrali skupaj s skladateljem   Janezom Biten-
cem, ki je napisal tudi pesmico; ta vseskozi zveni z odra, pojejo jo mladi gledalci skupaj z ani-matorkami, ki vodijo lutke. Melodija je prijetna, lahko gre v uho, zlahka si jo zapomnijo tudi najmlajši otroci, katerim je predstava pravzaprav namenjena.
»Po dveh zahtevnejših predstavitvah — Zgodbi o Ferdinandu in Grdem račku — smo se lotili predstave za najmlajše,« je povedal Janez Eržen, režiser nove lutkovne predstave. Z njo prihaja lutkovna skupina iz Besnice prav v času, ko se za lutke vse bolj zanimajo — poleg otrok, seveda - tudi odrasli. To je navsezadnje pokazalo letošnje spomladansko srečanje lutkarjev v Kranju. Besničani bodo z novo predstavo gostovali v naslednjih dveh mesecih po različnih slovenskih krajih, pa tudi na občin-
skem srečanju lutkovnih skupin.
Zanimivo je, da so Besničani trenutno edina lutkovna skupina, amaterska seveda, ki lahko ponudi otrokom kar tri predstave in to ne samo ob novem letu. Navdušeni lutkarji iz Besnice, trinajst jih je v skupini, zato kadarkoli med letom primejo lutke in pričarajo otrokom predstavo.
»Zadnjo predstavo smo pripravljali skoraj od maja letos,« pravi Eržen, ki je po likovali zasnovi Saša Kumpa tudi izdelal lutke. V lutkovni skupini pa že razmišljajo o naslednji predstavi, ki jo bodo začeli pripravljati že kmalu po novem letu. Lotili se bodo slovenskih ljudskih pravljic. Od ideje do uresničitve pa je kar dolga pot, tako da bo predstava nared šele leta 1988, ko društvo praznuje 80 — letnico.
L. M.
Kantavtor Bojan Rakovec
SPELA PRERASLA V TARZANOVO AFNO
Kranj, decembra - Mladi kranjski glasbeni ustvarjalec je zadnje čase resneje poprijel za kitaro. Želje po .čimvečjem številu koncertov je podkrepil z dvema novima radijskima posnetkoma.
Bojan Rakovec iz Stražišča ima namreč v arhivih Radia Ljubljana že spravljenih osem posnetkov.
Leto 1980 je bilo odločilno. Konec decembra je Bojan uspešno izvedel prvi javni nastop in obenem svoj prvi samostojni koncert. Pravi, da je bila takrat v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču kar lepa množica poslušalcev, ki je njegovo igranje toplo sprejela. To mu je dalo poleta za nadaljnje delo. Nastajale so nove pesmi, ki so, predvsem v začetku, govorile o ljubezni in življenjskih peripetijah. Lahkotna uglasbena besedila so počasi, a zanesljivo šla v ušesa. To se je potrdilo tudi na številnih nastopih. Bojan je pel tudi na Lskrini
prireditvi Zlata slušalka leta 1982, kjer je zmagal in s tem prišel do svojega prvega posnetka, pesmi z naslovom Špela.
Sodelovanje v oddajah Torkov glasbeni magacin, Demo top, Popularnih 20 in še nekaterih drugih mu pomeni pot do cilja, ki si ga je zastavil — priti do svoje velike plošče. Vmesna postaja na tej poti sta tudi najnovejša posnetka, nastala v Studiu So-und Boruta Činča, Stara mama in Tarzanova afna.
Pri delu mu je v veliko pomoč Zoran Urbane. Samo Bojanova akustična kitara pri nekaterih pesmih ne deluje tako polno, kot če se zvoku pridruži še Zoranov električni istrument.
Dejstvo, da danes pri nas kan-tavtorji niso ravno najboljše za pisani pri založbah in da tudi dc javnih nastopov pot ni lahka, Bojana Rakovca ne moti preveč.
Vine Bešter
PREMIERNI NASTOP CAPELLE CARNIOLAE
Radovljica - Sloviti flavtist in učitelj KLEMEN RAMOVŠ, ki ga poznamo tako iz delovanja radovljškega Društva ljubiteljev stare glasbe kakor tudi iz že petih zaporednih poletnih akademij za staro glasbo, se je pred novim letom spet pojavil na radovljiški glasbeni sceni. V Šivče-vi hiši je s sestavom treh kljunastih flavtistov (Klemen Ramovš, sopranska, altovska in basovska
kljunasta flavta; Mateja Bajt, sopranska in altovska kljunasta flavta ter Uroš Poljšak, tenorska kljunasta flavta) izvedel koncert pozne renesančne, baročne in moderne glasbene umetnosti. CAPELLA CARNIOLAE je tokrat predstavila sama neznana glasbena dela - razen sklepnega Zoltana Codah/ja, ki pa ga ravno tako v zasedbi za kljunaste flavte kar preredko slišimo na
NOVE PLOŠČE
Ljubljana — Ljubljanska založba kaset in plošč je poslala te dni na tržišče kar nekaj novih glasbenih izdelkov. Od licenčnih izdaj velja omeniti ploščo Wonderland, ki sta jo naredila Vince Clarke in An-dy Bell. V založbi Mute in tako prek ZKP RTV Ljubljana je pri nas izšlo tudi delo Depeche Mode z naslovom Black celebration
Od naših ansamblov pa se z novim vinilnim izdelkom ponašajo tako Gu —Gu-jevci z Mango banano, kot Agropop s Pesmimi s Triglava. Slednja z desetimi pesmimi ponuja poslušalcu tudi obilo reklamnega užitka. Po dolgem in počez je namreč prepredena z reklamnimi sporočili.
(vb)
običajni glasbeniški sceni. Tako smo v različnih zasedbah (trio in duo, največ za sopransko, altov-sko in tenorsko kljunasto flavto) prisluhnili delom Agricole, Hay-neja, des Presa, dveh neznanih skladateljev, Morleva, Giamber-tija in že omenjenega Codah/ja prisluhnili predvsem glasbi zgodnjega baroka in pozne renesanse. Intimni sestav treh ali dveh kljunastih flavt, ki se zadnja leta razvija tudi po zaslugi
odličnega razreda v radovljiški glasbeni šoli tudi v »šoli« Klemena Ramovša, se je izkazal z odlično pihalno tehniko ter zanimivim in stilno opredeljenim muziciranjem. Njihova glasba je zvenela v kar malce premalo odma knjenem »novoletnem« slavjv igranje Capelle Carniolae se je kljub priložnostnemu nastopu izkazalo za kar preveč resno glasbeništvo.
Franc Križnar
Gorenjska v letu 1986
Vznemirjali so nas predvsem bančni roparji
Kranj, 24. decembra — Povsem običajno leto, brez velikih posebnosti in razlik v primerjavi s preteklimi leti, bo porekel marsikdo. Pa le ni bilo tako. Marsikaj zanimivega, posebnega, vznemirljivega in pomembnega se je letos zgodilo pri nas. Volili smo, kongresovali in tarnali nad težavami — tako kot v večjem delu Jugoslavije. Smo~pa začeli graditi predor pod Karavankami, pripeljali gradnjo jeseniške elektrojeklarne h koncu, odprli vodno elektrarno v Mavčičah, najmanj dvakrat z mazutom onesnažili Savo ter počeli dobre in slabe stvari, kar je za človeško življenje normalno. Proti koncu leta pa smo vsi lovili roparje — uspešno!
Že prvi januarski dnevi za Gorenjce niso bili pusti. Začeli smo razpravljati in pisati, kako pomembne so stalne priprave na volitve in na bližajoče se kongrese družbenopolitičnih organizacij, našo pozornost pa je zbudila prva novica o tem, da so v Bosni in Hercegovini za novega predsednika zveznega izvršnega sveta predlagali izkušenega politika Branka Mikuliča. Veljati je začela nova devizna zakonodaja in kmalu po začetku delovanja so se slišali prvi glasovi o njeni neprimernosti, ki so bili kasneje iz meseca v mesec glasnejši. Izjemno uspešni direktor begunjskega Elana Dolfe Vojsk je prejel nagrado Borisa Kraigherja, kmalu zatem pa je bil izvoljen za  podpredsednika slovenske Gospodarske zbornice. Uresničile so se napovedi, da predora pod Karavankami ne bodo gradila samo naša podjetja, ampak tudi tuja. Za izvajalca del je bila izbrana zahodnonemška firma Polenskv Zollner. 29. januar je bil zaznamovan kot uradni začetek del, 12. avgusta pa je bila izvrtana prva vrtina. Za gradnjo jeseniške elektrojeklarne je bila izračunana nova vrednost: 49 milijard dinarjev. Visoke starosti ta številka ni doživela, saj je do danes zlezla na 70 milijard. Sava je zalila mehanizacijo graditeljev mavčiške vodne elektrarne, na Vršiču pa je plaz zasul štiri planince, ki so se z veliko sreče (in malo pameti) izma-zali. Kar precej Gorenjcev je obogatelo na račun akcije smučarjev Podarim-dobim, začetek leta pa je bil tudi po športni plati uspešen. Rok Petrovič je zmagoval kot za stavo, njegovo zmagoslavje je dopolnjeval Bojan Križaj, organizirali pa smo izjemni prireditvi v Kranjski gori in Bohinjski Bistrici. Dlani smo si množično greli v Planici in ponovno   potrdili,   da   smo narod uspešnih organizatorjev velikih športnih prireditev, ne pa tudi vedno dobrih športnikov.
Jezni
gospodarstveniki
Bele vrane so tisti gospodarstveniki, ki bi pohvalili letošnje pogoje gospodarjenja. Sicer je že v navadi teh ljudi, da pretirano radi ne hvalijo, kar jim marsikdo kvečjemu zavida, namesto da bi se po njih zgledoval, in smo jim vsi skupaj pripravljeni naložiti nova bremena. Vendar je bila njihova letošnja jeza upravičena. Tako opevani gorenjski izvoz na konvertibilno področje je upadal, bohotil se je izvoz na klirinško področje, posledica tega pa je bilo manj trdne valute v blagajnah podjetih in banke, pa še večino te je pobrala država za svoje potrebe. Razen tega tudi turizem ni dobil tistega, kar smo pričakovali, in bilanca ni mogla biti najboljša. Nekdaj dobri plačniki v tujino smo postajali tudi dolžniki, in vse skupaj je vnašalo dosti nemira in nezadovoljstva. Izgube so narasle, najprej se je pokazala v Creini, nato v elektrogospodarstvu, pa v lesarstvu in lesni predelavi ter v nekaterih tozdih, ki že običajno pišejo rdeče številke, vendar v manjših vsotah. Proti koncu leta smo se sicer popravili, vendar nekaj najtežjih izgubarjev prenašamo v prihodnje leto.
Sicer pa letos nismo veliko novega odpirali. Kar precej denarja, veliko več kot lani, smo namenili sodobnejši proizvodnji in tu je seznam kar dolg. Preskromni pa tudi ne smemo biti, saj je nove prostore odprl kranjski Ikos, kmalu zatem Iskra Te-lematika, za občinski praznik je dobil Kranj novo čistilno napravo, pognali pa smo tudi novo vodno elektrarno v Mavčičah. Če smo koga pozabili, naj nam oprosti. Velik napredek je bil storjen po krajevnih skupnostih, saj so bila le redko leta, ko
je bilo zgrajenih toliko telefonskih napeljav, vodovodov, malih elektrarn, cest, kanalizacij in javnih razsvetljav. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bili ljudje pomagali z delom in denarjem. Času primerne pa so bile naložbe v družbenih dejavnostih. Odprli smo šolo v Poljanah, začeli graditi novo šolo na Planini in vrtec v Tržiču, popravili nekaj šolskih poslopij, potem pa smo več ali manj pri koncu. Tudi prihodnje leto ne bo drugače. Vsaj tako nam obetajo sestavljalci in predlagatelji razvojnih dokumentov.
Tudi pohvalimo se lahko
Čeprav je bilo leto 1986 predvsem leto tarnanja in priseganja, da se bomo končno le vsi od vrha navzdol popravili, pa se vsaj na Gorenjskem lahko z marsičem tudi pohvalimo. Čeprav smo besneli zaradi podražitev ogrevanja, mesa, mleka, elektrike, avtobusnih prevozov in vsakdanjega kruha in si dopovedovali, kako preklemansko slabo živimo, nas statistika pouči drugače. Naša življenjska raven se je dvignila v primerjavi z letom 1985 za skoraj 7 odstotkov, zaslužili smo povprečno mesečno krepko nad 10 starih milijonov, bistveno boljše se je začelo goditi tudi dijakom, študentom in upokojencem. Uspelo nam je tudi, da smo rast osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih začeli izenačevati z dohodki v gospodarstvu, in to si lahko
štejemo v uspeh. Na splošno smo bili dobri gospodarji tudi zaradi tega, ker smo bili le prepričani, da je delavca treba plačati, da bo delal, vendar za plače ne smemo potrošiti toliko, da bo ogrožen razvoj.
Pohvalimo se lahko, da imamo na Gorenjskem dve največji slovenski naložbi: jeseniško elektrojeklarno in predor pod Karavankami, da oživlja nekaj obetavnih programov, gradimo cesto Trebija-Žiri, da imamo več dobrih tovarn kot slabih in da smo bili tudi zaradi tega deležni številnih obiskov od drugod. V čast nam je lahko, da direktorji gorenjskih tovarn dobivajo visoka družbena priznanja, da so cenjeni in da je direktor kranjskega Ibija prejel enega od najvišjih državnih odlikovanj.
Ko se razjezimo
O več ježah — najmanj pa o dveh — lahko pišemo. Hudo glasni so bili in so še Tržičani, ko gledajo podatke in na svoji koži občutijo, da njihov napredek v primerjavi z Gorenjsko in Slovenijo zaostaja. Razjezili so se Ra-dovljičani ob glasovih, da zajezitev Save še vedno ni dokončno zbrisana s slovenskih razvojnih papirjev in da so se poklicani in nepoklicani vtikovali v reševanje blejske obvoznice. Marsikomu je zavrelo, posebno v okolici Podnarta, ko je zmanjkovalo vode, čeprav se je leta govorilo in obljubljalo, da tega problema ne bo več.
Druga sorta jeze pa se je izrazila v štrajkih, stavkah, prekinitvah dela, izsiljenih sestankih,
pri čemer smo se na pobudo zveze komunistov končno odločili, da vse te dogodke imenujemo stavka in da ne izgubljamo moči ob poimenovanju, ampak raje ob odstranjevanju vzrokov za te primere.
Na Gorenjskem so za tovrsten uvod v leto 1986 poskrbeli šoferji in sprevodniki Alpetourovega tozda Potniški promet, sredi leta pa so enako pot do pravice izbrali tudi tržiški šoferji. Zaostati niso želeli tudi kranjski taksisti in so se kar s svojimi vozili zapeljali pred stavbo kranjske občinske skupščine. Močneje je v javnosti odmevala stavka v kranjski Savi in nezadovoljstvo med monterji, bile pa so tudi nekatere manjše prekinitve dela, če jih lahko še po starem imenujemo. Malo nenavadno se je slišalo, vendar so delo prekinile tudi strojepiske na sodišču, nad svojim položajem pa so močno tarnali tudi inšpektorji v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Proti koncu leta pa je tudi v javnosti dvignil veliko prahu spor med inšpektorji v kranjski davčni upravi in novo direktorico te uprave. Priča smo bili dvema neuspelima referendumoma o nagrajevanju: v jeseniški Železarni in Savi. Na Jesenicah je po ponavljanju uspel, v Savi pa ostaja ta problem še vedno odprt. Sploh so postali referendumi v sedanjih razmerah problematična zadeva, posebno, če gre za ostrejša merila pri nagrajevanju dela in znanja ter nedela. Žal smo še vedno najpogosteje potegnili s slednjim.
Černobili tudi na Gorenjskem
Zanesljivo nobeno leto ni bilo izrečenih in napisanih toliko besed v prid varovanju okolja kot letos. Temu ni botrovala samo strahotna černobilska jedrska katastrofa, ki ji je kmalu sledila podobna v Zvezni republiki Nemčiji, novembra pa še ones-nažitev Rena, ampak smo priča spoznanju, da živimo v vedno bolj nezdravem in nevarnem okolju. V Kranju je letos mazut kar dvakrat ušel v Savo, enkrat na Planini, drugič pa iz zdravstvenega doma. Probleme varovanja okolja so zaostrili v radovljiški občini, še posebej pa je bil ta problem letos izrazit v škofjeloški občini v primerih Termike na Trati in Rudniku Urana Žirovski vrh. Gozdovi vztrajno umirajo, kot gobe po dežju pa še vedno rastejo manjši, vendar vseeno nevarni izvori onesnaževanja. Ljudje nanje opozarjajo, terjajo ukrepanje, vendar je družba še vedno preveč gluha in otopela za te probleme.
Na Gorenjskem letos sicer ni bilo nesreč večjih razsežnosti, vendar so se redno dogajale: na cestah, v gorah in na delovnih mestih. Komaj odprta avtomobilska cesta je terjala že nekaj življenj, posebno odsek v bližini Nakla, prvo žrtev je terjala sicer zapoznela zima na cestah, tragično pa se je končala pot štirih tujih planincev v Kamniške Alpe. Bili so primeri vlomov, napadov, kraj in izsiljevanj. Vse to tudi sodi k naši varnosti, k naši samozaščiti, ki ju še vedno postavljamo v kot z izgovorom: saj se mi ne more nič zgoditi.
porov popihali še štirje zaporniki.
Kar ponosni smo bili, da so večino od teh ujeli delavci varnosti iz Kranja in čestitamo jim za ta uspeh. Povedati je treba, da jim je posebno priznanje izrekel tudi republiški sekretar za notranje zadeve, Gorenjec, Tomaž Ertl.
Upajmo, da bo to šola za vse tiste tičke, ki imajo enake namene, dovolj poučna, naj raje živijo pošteno, bolj sproščeno in srečno.
Športniki, ki jim ni para
Ne moramo mimo njihovih uspehov. Tudi letos smo obdržali sloves športno najbolj razvitega dela Slovenije. Imamo smučarske ase Bojana Križaja, Gregorja Benedika, Mateja Grilca, Mojco Dežman, Katjo Lesjak '*n veliko mladih dobrih smučarjev, imamo Jano Mlakar in obetavne tekače na smučeh, imamo izvrstne smučarske skakalce. Gorenjca sta svetovna mladinska prvaka v lokostrelstvu in padalstvu Simon Pavlin in Bogdan Jug, iz Škofje Loke je doma eden najboljših jugoslovanskih kegljačev Albin Juvančič, iz Kranja pa izvrsten dirkač Janez Pintar. Nepozabni so alpinistični vzponi Toma Česna, Marije Štremfetj in Andreja Štremflja, maratonci in supermaratonci Dušan Mravlje, Pavel Močnik in Franc KaučiČ so zmagovali na najtežjih tekih, Bled ima ponovno veslače svetovne vrednosti. Lesce pa padalce in letalce, ki so nastopili septembra na velikem letalskem mitingu na Brniku Letos smo proslavili tudi 60-le-tnico dirk na Ljubelju, visoke obletnice organiziranega športa na Gorenjskem in v Kranju, prenovili kranjski stadion, načrti za nov kranjski zimski bazen pa postajajo resničnost. Ne želimo preveč, vsaj to obdržimo!
Slavni zaradi roparjev
Le težko bi našli dogodek, povezan z Gorenjsko, o katerem se je v Sloveniji in Jugoslaviji toliko pisalo, kot o tukajšnjih bančnih in poštnih ropih. Različne naslove in komentarje smo brali in prav strah nas je postajalo, če se Gorenjska res ne spreminja v Chicago ali v kakšno mesto na divjem Zahodu. Še bolj slavni in poznani pa smo postali, ko so ljudje zvedeli, da so tudi storilci teh dejanj Gorenjci. Lasje so nam šli pokonci, ko smo pisali in brali o podvigih »vrlih fantov« na Gorenjskem in v Ljubljani. Da je bila mera polna, so jo skoraj istočasno iz radovljiških za-
Marsikaj drugega se je še zgo^ dilo na Gorenjskem. Gorenjski glas je, na primer, dobil novO vodstvo. Veliko dela so vsem ^ skupaj vzeli kongresi, volitve, Trubarjevo slavje in vsakdanje, večje ali manjše težave. O njil* smo dosti pisali in govorili, zato naj le rečemo, da bi bilo težaV manj, uspehov pri udejanjanju besed pa več. Živeli smo dokaj mirno, srečno. Da bi še dolgo pO" navijali: ko bi bilo prihodnje leW vsaj tako, pa bo v redu.
J. KO
SRH*
Tone Partijič, pisatelj in dramatik
Smeha, smeha nam manjka
V literarnih delih Toneta Partljiča prav gotovo ne manjka ironije. Taka so njegova dramska dela, na primer drama Moj ata, socialistični kulak, taksna je zadnja njegova knjiga Pepsialiprovincialnidonjuan.Ko je pokojni Bojan Stih pisal spremno besedo k zadnji Part-jjicevi knjigi je posebej omenil, daje njegov portret posameznika — kadar gre za takšno zgodbo — hkrati tudi portret družbe kot celote. S takim načinom si Partljičgradi most k m-alcu,on pa najde čezenj pot k svojemu pisatelju. Veselost, humor, komedija — kdo pravi, da jih naši strogi literarni kritiki ne cenijo; Prešernova in Crumova nagrada Partljiču sta dokaz, da so ta most našli tudi strogi literarni kritiki.
V zadnjem času — se zdi — se v javnosti niste pojavili s kakšnim razburljivim mnenjem o tej ali oni temi. Ali to pomeni, da ste se izolirali med štiri (dramske) stene, ali pa pišete že dolgo napovedovani roman? Morda pa so se na Slovenskem duhovne vode nasploh umirile?
»Ne prvo ne drugo ne tretje... Ce začnem na koncu. Duhovne vode se na Slovenskem zagotovo ne umirajo, ampak vse bolj bur-*tajo. Na žalost se nisem mogel zapreti med štiri (dramske) stene. Nasprotno. Jesen je zame običajno divje intenzivna. Zagon gledališke sezone, priprava in Vpeljava Borštnikovega srečanja, ko sem v 'pogonu' dvajset nre na dan, kasneje je bilo na Vrsti študijsko potovanje v Sovjetsko zvezo, vrste se sestanki v Društvu slovenskih pisateljev Pa še in še. Še prej, septembra, sem organiziral štatemberško srečanje pisateljev in na njem tudi sodeloval, potem je bila še nianifestacija v Vilenici... Ali ni dovolj poleg službe?«
Izpustili ste Plenum kulturnih delavcev na Bledu. Kot predsednika društva slovenskih pisateljev so vas med smetano slovenskega kulturnega razumništva
pogrešili, ko so narodu merili in tehtali njegov značaj. K tej temi bi tudi vi verjetno lahko dodali kaj svojega?
»Plenume kulturnih delavcev OF sicer obiskujem, letos pa sem bil takrat, kot sem že omenil, na študijskem potovanju po Sovjetski zvezi. Berem, kaj so govorili udeleženci na Bledu, in me veseli relativno visoka kultura dialoga med Slovenci, pa četudi gre za različna filozofska in ideološka vsebinska vprašanja. Jugoslovanski odmevi na naš plenum me skoraj spravljajo v obup, saj kažejo, kako ne more-
jo (nočejo?) drugod razumeti dogajanja na Slovenskem, kako, recimo, v pogovoru o enotnem slovenskem kulturnem prostoru vidijo separatistične, ne pa združevalnih ambicij. O slovenskem (torej tudi svojem) značaju pa res ne mislim najboljše, čeravno je prava misel, da je 'bajka' o hlapčevstvu netočna.«
Vaša 'diagnoza' aktualne slovenske kulturne situacije! Ali ni bilo pri nas v imenu kulturne politike že marsikaj hudo zavoženo: reforma šolstva, na primer, pa položaj učiteljev, sem bi sodila propadajoča kulturna dediščina in še kaj.
»Mislim, da so problemi in križi s kulturo nekega naroda stalni. Seveda je res, da stanje ne more biti dobro, če se neka socialistična družba odloči šteti zdravstvo, šolstvo in kulturo za 'porabo'. To daje znova čutiti, kot da nekdo (gospodarstvo) prinaša narodu dobrine, drugi (kultura, šolstvo, zdravstvo...) pa vse to porabi. In to seveda — preveč! O tem, koliko 'porabi' naše neučinkovito gospodarstvo (in gospodarski predpisi) samo, pa ne govorimo na isti način. Vendar bi bilo neresnično trditi, da se v kulturi marsikaj ne ureja. Pa še prav dobro: Cankarjev dom, Plečnikova razstava, 'novo' lutkovno in delno novo mariborsko
gledališče, uspehi slovenskih gledališčnikov v jugoslovanskem prostoru, bogato revialno življenje... Naše srednje šolstvo pa menda res ni posrečeno organizirano. Tiste, ki so to vnaprej napovedovali, pa so obsojali ma-lodane kot sovražnike naše družbe. Ukinjanje klasične gimnazije in gimnazij nasploh, siromašenje pouka slovenskega jezika, ideje skupnih jeder... o, moj bog!«
Pisatelji ste menda vedno dvigali svoj glas, kadar je šlo za temeljne probleme naroda. Koliko je te kritičnosti v sodobni slovenski literaturi?
»Pisatelji niso le 'menda' dvigali svojega glasu, ampak prav zares. 'Temeljni problem' slovenskega naroda se je pojavil leta 1941, pa kar poglejte, kako so dvignili svoje glasove Župančič, Vidmar, Kocbek, Bor, Kajuh...
To je naša dolžnost; tudi danes, ko so pred nami drugačni problemi, ki se vse bolj kažejo kot temeljni. Ta kritičnost je tudi v sodobni literaturi, saj smo se vendar z njeno pomočjo vsaj delno odzvali na nekatere 'tabuje' v naši zavesti: informbiro, Goli otok pa tudi že roški dogodki... Saj ne gre lahko, to vendar vsi vemo. Kritične duhove pri nas takoj razglasimo za 'sovražnike' družbe, socializma, samoupravljanja... Tudi pisatelji so imeli največ težav zaradi resnice in ne zaradi laži!»
Koliko časa pa bo morala vaša stanovska organizacije še trošiti energijo ob vprašanjih novega predsednika zveze pisateljev Jugoslavije, ko pa lahko rešuje marsikaj pomembnejšega? Ali pa je to le povod za reševanje vprašanj, o katerih bi sicer govorili drugače?
»Seveda je tudi za nas, slovenske pisatelje, pomembno, kdo je predsednik zvezne pisateljske organizacije. Vendar smo izčrpali res vse naše argumente, in, kot vidite, se zadnje seje na to temo nismo več udeležili, čeravno utegne to znova spodbuditi očitke o separatizmu ali kdove o čem. To je postal dialog gluhih in neke vrste 'afera'. Zagotovo pa gre za globja in bolj politična vprašanja, kot je videti. Srbski pisatelji namreč sodijo, da moramo njihovega kandidata sprejeti ne glede na njegove moral-no-etične lastnosti, ker so pač oni tako odločili. Gre za proble-matizacijo celotnega demokratskega načina razpravljanja in odločanja v državi.«
Pred dnevi smo na ljubljanski televiziji znova gledali vašo komedijo Moj ata, socialistični kulak. Morda veste, zakaj je ta vaša drama še vedno tako gled-Ijiva in tudi popularna?
»Zagotovo zato, ker je smešna, vesela in obenem žalostna. O hudih povojnih časih, o zasliševanju, agrarni politiki, in-formbiroju in drugem ne govorim s srdom in maščevalnostjo, ampak s smehom in odpuščajo-čim razumevanjem. Smeh pa med Slovenci ni tako pogosta stvar... Smeha, smeha nam manjka. Rekli boste: zdaj ni čas za smeh. Odgovarjam: zdaj je, bolj kot kdajkoli! Upam, da so na mojo komedij o tako gledali tudi 'zadrti' Gorenjci in da jim je ta štajerska igra povedala toliko, kot vsem drugim. Vidite, ta misel o zadrtih in skopih Gorenjcih je tudi ena od slovenskih neumnosti, ko smo zadovoljni, če nam le uspe ljudi stlačiti v nekakšne klišeje... Jaz imam na Gorenjskem odlične prijatelje, eden med njimi je pisateljski in ribiški kolega, piskajoči gromovnik Svetina. Ko pridem na Bled, se zaradi njega počutim kot doma. Pa tudi zaradi Bohoričevih iz Radovljice pa zaradi tovariši-ce, ki na Bledu prodaja ribiške dovolilnice, zaradi Melite Vov-kove pa še drugih. Zato sem vesel, da ste mi v Gorenjskem glasu dali priložnost, da se predstavim in vam vsem zaželim srečno novo leto 1987.«
L. Mencinger
Rojen v Trbovljah, živi v Žireh, s srcem pa ostaja v Sovodnju: janko Zabukovec
Ko se mesa prena ješ, zelje spet tekne
tiri, decembra — Težko je pisati o njem samo kot o dolgoletnem ljubiteljskem igralcu na sovodenjskem in žirovskem odru. Svoje življenje je izpolnil tudi z drugimi pomembnimi deli in radostmi. Zdaj, ko ježe celo desetletje upokojen, pa je predvsem je lovec m igralec; igralec, ki uživa v svoji vlogi in spremljanju slovenskih poklicnih igralcev, med katerimi večino izjemno ceni. V Sovodnju mu je všeč, ker tam ljudi napredek se ni do konca pokvaril. Upa, da bo ljubiteljska kultura spet kmalu bujno vzcvetela, da se bodo ljudje naveličali zdeti vsak zase.
Leta 1947 je, izučen trgovec, Prišel v Sovodenj, potem ko je služil novi domovini od 16. septembra 1943 do 4. januarja 1947. ^edaj, v prvih povojnih letih, je nova ljudska oblast ustanavljala zadruge. Janko Zabukovec je Prevzel knjigovodske oziroma računovodske posle v sovodenj-ski.
Leta obnove domovine, leta 9ntditve, leta kulturnega Prosveteijevanja. Nepozabna Ustvarjalna leta. Elektriko so Pripeljali v Sovodenj šele 49. ali So. leta. spominja se, s kolikšno zagnanostjo so gradili zadružni dom, kako so opremili zobno ambulanto. Kadar je hudo, gredo še uši skupaj, v prispodobi slika tisti čas.
France Bevk in Anton Peter-nelj sta znala navdušiti ljudi, spoštovali so ju, in kar sta rekla, je držalo. Srce tedanjega kultur-no-prosvetnega življenja v Sovodnju pa je bil pokojni učitelj Štefan ^argi, ki je vodil zbore, tamburaše, igralce... Škoda, ker danes učitelji niso niti senca ne-
i  kdanjih zagnancev, idealistov.
i 1*0 delu v šoli skoraj ne znajo narediti ničesar več.
Takrat so igrali po vseh va-' *eh. v dvoranah, na prostem. I Tudi v Sovodnju so veliko igrali. , Vsako leto so naštudirali po dve j igri. tal ne more najti kasete, ha katero Je strnil vse naslove ) del, v katerih Je igral. Okroglo So nastopov Je imel v sovodnju. f Veliko so tudi gostovali: od Medvod, Idrije, Cerkna, Tribuse,
Covejka, do Žirov. Bil je igralec in tajnik ali kaj drugega zraven.
Režiserji so mu zaupali zahtevne vloge. Težko reče, katera mu je bila najljubša. Morda trojna vloga služabnikov v Beneških trojčkih, ki je bila naporna, a pravi ustvarjalni užitek. Ali katera iz Molierovih ali Iz Držičevih komedij. Tudi v domačih dramah je rad igral.
Igralec mora imeti veselje. Če uboga režiserja, spustu je njegovo vodstvo in če režiser zna svoj
posel, če postavi pravega človeka v pravo vlogo, kot je to znal prav učitelj Žargi v Sovodnju, potem igra ne more zvodeneti. Četudi je »samo« ljubiteljska. Takrat so imeli še tO srečo, da so se na prosvetnem servisu v Lju-oljani dobili kostumi in pripomočki za maskiranje.
To, da sta z Matijem ivanušo ustanovila Termopol v Sovodnju, pove bolj mimogrede. Z večjim žarom pripoveduje o tem, kako je za krajevni praznik 18. oktobra 1956. leta od Idrijcev kupljen pokrpan kinoprojektor pokazal Sovodenjča-
nom prvi film Svet na Kajžarju, v katerem je igral Bert Sotlar. še danes ga živo vidi.
Ko so v Žireh ustanovili Tra-kotkalnico, sedanjo Etiketo, so ga povabili za direktorja. Trinajst let je bil, do upokojitve 1975. leta. Žirovska mentaliteta ga je »prisilila« v gradnjo hiše. V Žireh se je tudi vključil med igralce ljubiteljskega odra. Sodeloval je v petih predstavah. Letos je vse zamrlo, pa tako lepo prenovljeno dvorano in oder so Zirovci napravili v svojem domu. Kaže, da ni pravega anima-torja, ki bi znal privabiti ljudi. Napredek je pokvaril Žirovce; podobno kot ljudi v večini zlasti večjih krajev. Televizija, avto, malokateremu je še do skupnega dela.
A kakor se človek prenaje mesa In spet z veseljem seze po zelju, da mu počisti po želodcu In trebuhu, tako bodo ljudje prej ali slej spoznali svojo zapeckarsko zmoto in se spet začeli družiti; tudi na ljubiteljskih odrih.
Janko Zabrukovec se ni otepal, ko mu je sovodenjski režiser Ignac Kržišnik ponudil vlogo. Zaigral je Bahavca v Gosposki na kmetiji, komediji, katere poduk je, da je vsak mojster svojega posla. Igrali so jo že pred 21 leti. Zdaj so jo premiersko dali na oder 13. decembra, pred dnevi so jo ponovili, obetajo pa si tudi nekaj gostovanj.
Rad je hodil na vaje, četudi zaradi zapore ceste Trebija-Žiri po bolj grdih hribovskih potih. Prijetno je bilo: mladi so se učili od starih izkušenj, stari od mladih sproščenosti. Mora je bila le dvoizmensko delo igralcev, zaradi česar sc se vaje dvakrat dlje zavlekle
Vesel je, ker Sovodenjčanov napredek ni skvaril, ker še živi njihova kulturniška vnema. Ker se pripravljajo na gradnjo novega kulturnega doma, za katerega so kmetje že dali veliko lesa. vesel, ker obrat Jelovice in še posebej Termopol utripata s krajem. Tem zagnanim ljudem je treba čestitati. Še bo igral z njimi, če ga bodo le vprašali.
Zelo rad spremlja igre po televiziji, se ob tem tudi uči in kali v svoji igri. Slovenske poklicne igralce ceni: Valiča, Bana, Sot-larja, Bibiča, Šugmana, pokojnega Zupana. Imamo dobre igralce, ki nam veliko dajejo, po njegovem občutku pa za to premalo dobijo.
Rad ima jasno, razumljivo besedilo. Abstrakcija ga ne navdušuj^ niti na sliki niti na odru niti kje drugje. Preprosta, domača govorica mu največ pove. Partljičev Moj ata, socialistični kulak, ki ga je gledal dvakrat in bi ga še, je dober primer take igre in dokaz, da tudi v poplavi sodobnih, pogosto nerazumljivih besedil, praznih scen in 'nevrotičnih' iger vendarle še znamo napraviti dobro.
Tudi v lovstvu se odraža svojevrstna človekova kultura. Od 1948. leta je že član sovodenjske družine. Zadnja leta sploh ne strelja več. To je za mlade, pravi. Srečen je, ko gresta z brak jazbečarjem v gozd, ko posedi na kakšnem štoru, gleda mravlje, kako se trudijo s težkim tovorom. Žalostno ugotavlja, da se nekatere živalske vrste redčijo. Tudi gozdno življenje zahteva od nas več kulture.
H. JELOVČAN
S smehom v novo leto
Kdaj ponudimo posamezne pijače
Kako pregnati mačka ?
Vse mogoče svetujejo, kadar po mešanju pijač razbija v glavi. Eni priporočajo močno nesladkano črno kavo z limoninim sokom, drugi spet liter mleka, tretji v kis vložene gobice, četrti velik kozarec pomarančnega soka, peti pa prisegajo na ribjo juho. Tudi za slane ribje filete iz konzerve, ki jih jemo s črnim kruhom in maslom, sem slišala, da pomagajo. Nekaj od tega si le priskrbite pred prazniki, da ne bo zadrege in predolgih hudih ur na prvi dan novega leta. Gospodinjam, ki bi bile pripravljene
takšnim trpinom postreči z ribjo juho, pa naročam, naj v ribarnici kupijo nekaj različnih zamrznjenih belili rib, da jih bodo imele pri roki za kuho dobre zdrave ribje juhe. Recept zanjo je prispeval velik ljubitelj ribjih jedi Rudi Klemene iz Stražišča pri Kranju.
Ribja juha
Potrebujemo toliko rib, kolikor je pač bolečih glav. Zamrznjene ribe očistimo, odstranimo bodice, luske, rep in črno kožico, ki je pritrjena
v. notranjosti rib. Lahko so osliči, škarpine, šargi, tudi skuše in podobno. Očiščene damo kuhat v mrzlo vodo skupaj z dvema, tremi olu-pljenimi in na koščke zreza-nimi krompirji. Osolimo in dodamo lovor, zeleno in malo paradižnika. Kuhamo pol ure, le nalahko naj vre. Ko je skuhano, serviramo cele ribe na krožniku, posujemo na debelo s sesekljanim peterši-ljem in česnom, vso ribo pa polijemo z oljem, najbolje z olivnim. Vsaki ribi dodamo nekaj koščkov krompirja in prilijemo tudi malo juhice,
toliko, da namakamo kruh. Takšni ribji juhi pravijo pomorci 'lešada'. Kot povedo poznavalci, ta jed nikoli ne
manjka na kapitanovi mizi, posebno še, kadar omizje izprazni več buteljk. Lešada poskrbi, da je morje tudi v glavah mirno.
Govori se: dobri stari časi. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti.
BYRON
Za dopolnitev jedi je zelo pomembna prava izbira pijač. Če se z jedrni ne skladajo, pokvarijo celotni okus jedi, čeprav so še tako dobro pripravljene. Nekatere pijače tudi zelo hitro stopijo v glavo. Takih se raje izognemo, če nočemo pokvariti dobrega razpoloženja. Pri izbiranju pijač se držimo tehle starih in preskušenih nasvetov!
Aperitiv postrežemo pred obedom. Njegov namen je zbuditi tek, zato ga ne sme biti več kot en kozarček in ne sme biti premočan. Kot aperitiv so zelo priljubljene lažje mešane pijače, vermut s so-
Boste tudi vi silvestrovali doma ?
Večina nas bo novo leto pričakala doma, vsaj tako lahko sklepamo iz pogovorov med ljudmi. Po hotelih je predrago pa še obleko je treba novo pa čevlje pa žejen tudi ne moreš biti pri mizi...
No, doma bomo, pa pika. Dobro bomo skuhale in napekle že prej, naredile skledo francoske solate, da bo mir pred otroki, pa tudi njihovih priljubljenih pijač naj ne manjka v shrambi.
Čeprav morda ne bo smrekice, se ne odpovejmo zelenju v stanovanju. Dovolj bo že smrekova vejica na steni ali na mizi, malce okrašena s snegom, pentljo, stekleno kroglo, zvezdico ali podobnim.
Tudi na darila ne pozabimo. Če nam še tako manjka denarja, kaj malega le pripravimo za vsakega člana družine: nogavice, rokavice, senčilo za veke, malo boljši šampon za lase, šal, morda glavnik posebne oblike, voda za britje, kolonjsko vodo, morda mandljevo olje za obraz, kremo za roke, šilček za našega šolarja, posebne oblike svinčnik. Če je denarja več, naj bo kaj dražjega. Toda nekaj naj le bo. Ob vsakem novem letu se spominim Ane Frank, holandske Židinje, ki je v skrivališču v podstrešnem stanovanju, ko so se že mesece skrivali pred Nemci, našla drobno darilce za vsakogar od njih. Iz nič jih je pričarala...
Tudi če bomo doma, bodimo praznične, oblecimo svojo najlepšo svileno bluzo. Naj bo ta najlepši večer res lep. Čeprav smo doma zvečer najraje v trenirki, zdržimo v obleki vsaj do polnoči. Tudi za boljšo polovico naj to velja in za otroke. Naj se ve, da je v hiši praznik!
Stanovanje pospravimo že prej, tako da bomo imele na silvestrovo popoldne čas lepo pripraviti mizo. Pomaga naj vsa družina, vsak po svojih močeh, upoštevajmo tudi zamisli otrok in vseh drugih članov družine. Na mizo sodi ta dan najlepši porcelan, najlepši kozarci, kar jih premoremo...
Sicer pa, kaj bi vas učila, saj same veste, kako svoji družini pr;pravite lep in slovesen večer!
Vsem skupaj želim srečno, veselo in zdravo novo leto.
Za srečo v novem letu
Slovesno v novo leto
Pred leti je zdaj že pokojni beograjski novinar Duško Radović po radiu voščil svojim poslušalcem srečno novo leto. Podobno, kar je želel on, želimo tudi mi vam, drage naše bralke in spoštovani bralci.
Da bi vas ne bolelo tisto, kar vas je bolelo, in da bi vas ljubilo vse tisto, kar vas še ni ljubilo.
Želimo, da bi bili vaši otroci boljši od vas, da bi se bolj oni hvalili z vami, kot vi z njimi.
Želimo vam, da bi vam noge dobro služile, da bi na njih preživeli večji del novega leta, da bi imeli več dela kot časa.
Želimo, da bi bili vi bolj potrebni drugim, kot oni vam. Želite si tudi več, kot potrebujete, toda vse, kar boste imeli odveč, delite z onimi, ki ne morejo toliko, kot vi.
Ne jemajte veliko več kot da jate. Mislite malo tudi na one, katerim bodo morali vzeti tisto, kar bodo dali vam.
Želimo vam, da dobite stanovanje, če ga nimate, če ga pa imate, pa da bi se ga znali veseliti.
Želimo tudi, da bi tisto, kar imate, ne bilo manjše od tistega, česar nimate.
In na koncu vam želimo, da bi to leto imelo z vami več sreče kot prejšnje.
Če hočemo ob slovesnem dogodku učinkovati elegantno, moramo pri tem paziti na garderobo in Učenje. Sedanja moda nam nudi fine materiale in rafinirane kroje. Pri taki eleganci ne sme manjkati sijoče Učenje. Porcelanasta nežna koža deluje nežneje kot zagorela polt, spet prihaja v modo bledica, ki je bila priljubljena že v času naših babic.
Pri slovesnem ličenju ne sme manjkati puder, saj bo obraz le tako urejen do jutranjih ur. Barva senčila na vekah se mora ujemati z barvo garderobe, kar pa še ne pomeni, da moramo pri modri obleki senčiti veke z modrim senčilom. Siva, srebrna in zlata barva nosebno poudarjajo oči. Ne smemo pozabiti tudi na ustnice, ki jih najprej skrbno obrobimo s svinčnikom. Na lase in dekolte razpršimo bleščice, s katerimi dosežemo slovesnejši, sijoč videz.
Pomembno pa je, da si še pred Učenjem obraz osvežimo z domačo masko.
Za suho kožo priporočam masko iz enega rumenjaka, soka polovice limone in žličke olivnega olja. Maska naj deluje 15 minut, nato jo speremo z mlačno vodo.
Za mastno in mešano kožo priporočam dve žlički kvasa, zmešanega z malo ledu. Lahko dodamo tudi kislo mleko. Gosto masko nanesemo na obraz. Učinkuje naj 15 minut, nato jo speremo z mlačno vodo.
Želim vam prijetno silvestrovanje in se vam zahvaljujem za vaše zaupanje.
Dipl. inž. Barbara Kregar, kozmetičarka
do, sadni in nepresladki sokovi s sodo, amerikano, mar-tini.
K hladnim začetnim j^' dem in k juham ponudimo pivo ali lahko belo vino.    # .
K belemu mesu, perutnini in ribam damo suha in man] sladka vina, k črnemu mesa, divjačini in divji perutnini pa nepresladka črna vina.
Zelo pomembna je izbira vina k sirom. K ostrim in pi' kantnim sirom, kot so gorgonzola, kvargeljni, roque-fort, romadour in grover, damo suha nesladka bela vina Siri milejšega okusa, kot so ementalski, edamski, gauda, belpaeste, šalet, kajmak in podobni, zahtevajo sladka bela in črna vina ter pivo.
Sladke jedi dopolnimo s sladkimi belimi vini in liker-
Ce se nam zde gostje utrti' jeni in nerazpoloženi, jim ponudimo za posvežitev ledeno kavo, kavo s smetano, irsko kavo in podobne.
Ob posebnih slovesnih prt' likah, kot je to še posebej sil' vestrovo, odpremo za napi' tnico tudi steklenico šumečega vina, kot je šampanjec fruškogorski biser, biser slo-vin, bakarska vodica in po; dobna. Ta vina morajo biti zelo dobro hlajena, sicer so plehka in se preveč penijo.
Napolni vrč, kaj godel bi v& dni, ( da čas spolzi spod nog narfl-Jutri ni
še rojen. Včeraj pa je mrt&i že.
Če Danes je sladak, ceniti skrbi?
OMAR HAJAM
D. DOLENC
Otroški hišni svet v Ulici Jaka Platiše ne ho propadel
Mentor je zrna jal z glavo
Kranj, decembra — »Lani je novoletna zabava bila in je dobro organizirana tudi lepo uspett, Kar takole, da je letos menda ne bo, ne bo šlo... Mar ni bolje, da se otroci in mladina zbirajoj skupnem prostoru, kot da se preganjajo po stopnišču? Saj so še tako prehitro vsega oni kri}} če se kaj zgodi,« meni mentor Vinko Mohorič.
J
Pet glavnih vhodov ima velik stanovanjski blok v Ulici Jaka Platiše v Kranju. V bloku z vhodom številka 5, ki povezuje 41 stanovanj, že tretje leto deluje otroški hišni svet. Po naključju smo izvedeli, da tam otroci, mladina nasploh, redno ob prazni-
Da nas mame ne bi podile prezgodaj spat
Katja Sodnik iz 2. a razreda osnovne šole Matije Va-Ijaven v Preddvoru pravi, da se vsi otroci veselijo novoletnih praznikov, saj jih takrat obišče težko pričakovani dedek Mraz.
»Za praznike bomo postavili veliko novoletno jelko in jo bomo okrasili s pisanimi balončki, bombončki in s svečkami. Upam, da mi bo dedek Mraz pod njo pustil kakšno majhno darilo.«
»Tudi na razred ne bomo pozabili. Okrasili ga bomo z novoletnimi okraski in vejicami. Upam, da bo za praznike zapadlo veliko snega, da se bomo otroci nasmučali, nasankali in nake-pali. Rada si bom ogledala kakšno igrico ali risanko po televiziji.«
Katja še dodaja, da bo mamici, očku in sestrici pa še vsem drugim zaželela srečno novo leto.
Dobre želje
Učenci 3. in 4. razreda podružnične osnovne šole v Dražgošah pa so nabrali tale bogat šopek novoletnih že-Ija:
• Dedku Mrazu želim, da ga ne bi zeblo, ko bo nosil darila;
• stari,n mamam, da bi Se
dolgo časa živele in napletle veliko puloverjev;
• otrokom, da jih mame ne bi podile prezgodaj spat in da bi imeli v šoli same petice;
• očetom, da bi bili pridni in da bi ubogali mame in da bi imeli dobre avtomobile;
• kuharicam, da se jim celo leto ne bi kaj prismodilo;
• vsem ljudem pa, da bi pri akciji Podarim-dobim kaj zadeli in da bi bili zdravi in bi živeli v
Stran, angina!
Janez Bida iz 6. a razreda osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču ima pred vsakim koncem leta skromno željo:
»Za novo leto bi bil rad zdrav in vesel. Že par let sem bil bolan. Imel sem angino ali gripo. Upam, da se mi bo ta želja uresničila in da bom letos lepo preživel novoletne praznike.«
Janezov leto dni mlajši sošolec Matjaž Stritih iz 5. a pa želi, da bi bil v petem razredu prav dober. Zaveda se, da se bo moral zelo potruditi, posebno, ker mu slovenščina, matematika in družba ne gredo najbolje od rok. Kad bi se izučil za mehanika.
Zakaj se veselimo novega leta ?
Učenci 3. h razreda osnovne šole Petra Kavčiča v Škof ji Loki so takole odgovarjali na vprašanje, zakaj se veselijo novega leta:
»Zato, ker pride dedek Mraz, nimamo pouka, pokajo petarde, pod jelko dobim darila, si voščimo srečo, bom gledal risanke, bomo okrasili razred, se bomo v razredu obdarovali, bo prišla babica in se bova žgečkala, gre staro leto preč in čakamo novo, bom delal okraske za jelko, pisali bomo prijateljem, se imamo vsi radi in se igramo, bom lahko bedel do polnoči, bo sneg, bodo kmalu počitnice, bodo po televiziji dobri filmi, bomo prižgali kresničke, pokale bodo pasje bombice, svetile se bodo rakete, bomo vsi doma, okrasili bomo strope in stene, praznujemo, se bo dedek Mraz prisankal v dolino in prinesel otrokom zvrhan koš daril, bomo zakurili v krneč ki peči, bomo klali prašiča, bomo kmalu dobili spričevala, bom obiskala staro mamo, lahko po-ležim, bom naredil sneženega moža in iglu, bomo jedli same dobrote, se bomo igrali Človek ne jezi se, bodo na okno prileteli ptički in jih bom gledala, bomo prižgali svečke na novoletni jelki, bomo pekli piškote, bomo šli na koline, bo gotovo padel sneg, se bomo šli smučat na Stari vrh.«
čnih dnevih pripravljajo proslave za starše in druge stanovalce. Ko smo jih pred dnevi že precej pozno zvečer obiskali, je bilo pet deklet kar malo v zadregi. Vendar so se 13-letna Nuša Seražin, 12-letna Romana Klobučar, 15-letna Gordana Zogovič, 15-let-na Tehvida Ajdinovič in prav tako 15-letna Sedžida Ajdinovič v toplem, sicer pa kar nekam neuglednem skupnem prostoru v kleti hitro razgovorile; posebno še, ko je kasneje prišel tudi glavni mentor tega otroškega hišnega sveta, Vinko Mohorič.-
»Bilo je pred dobrima dvema letoma, ko so se starši razburjali nad nami, da se samo preganjamo po stopnišču namesto da bi
kaj pametnega počeli. Pa smo se spomnili na skupni prostor v tem delu bloka in vprašali, če se lahko v njem zbiramo. Nič niso imeli proti. Sestavili smo celo otroški hišni svet, ki ima tudi točno zapisana pravila. Imamo predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Za vse (člane) pa velja red, od kdaj do kdaj smo lahko v prostoru, kjer smo lahko v copatah, da ne smemo noreti in podobno,« so razlagale Nuša, Romana in druge.
Prvič so mladi člani hišnega sveta starše in stanovalce presenetili 1. maja pred dvema letoma. Povabili so jih na proslavo. Iz stanovanj so v skupni prostor prinesli stole, kasetar in še kak-
šen pripomoček. Zanimiv
kuj'1
Kakit je Gregor Eržen iz 4. razreda narisal sebe z novimi smučini, pa lahke vidite.
turni program s plesi in recitaC jami so pripravili člani mlajs* skupine, stari od 3 do 9 let, ki 9f si nadeli ime Svobodni otroC*1 Srednja skupina, od 9 do 12 le* nastopa  pod   imenom Mačk* starejša skupina, od 12 do 15 le* pa se predstavlja v programu' imenom Nore deklice. 35 kv* dratnih metrov velik prostor i( 8' bil takrat nabito poln. Vsi pa ^ P bili presenečeni in navdušel* h nad proslavo. Mladim so potenj H v hišnem svetu obljubili pomojk da bodo prostor lahko primertnb uredili in opremili... 1*1
Precej prazničnih dni je od takrat naprej in mladi član otroškega hišnega sveta so vefl no poskrbeli za proslave. Še vejtfc Da bi tudi sami prispevali nekih] denarja za prostor, so zbir^S star papir, steklenice in prisp^lt ke oziroma članarino. Začeli 9\ skrbeti tudi za red in čisUm okrog tega dela bloka. M »Čeprav so od takratne napjk] vedane podpore pravega hišnji) ga sveta ostale le obljube in jjjle kot kaže, zdaj predsednik hi.šinjl ga sveta celo drugačnega niijj« nja, naš otroški hišni svet ne lp propadel,« so poudarila dekle*! »Menda se ne strinja, da bi im*| letos takšno novoletno zabajt kot je bila lani. Čeprav nam JU; pomagajo, bomo ta skupni p^{< stor že nekako uredili. In doKJoj zali bomo, da nismo vedno Tu krivi, če je kaj narobe v stopnjK ču. In če bomo enkrat v pravejCj hišnem svetu, bomo drugače n\ magali otrokom v otroškem b»U nem svetu.« Jte Glavni mentor otroškega h!Ji| nega sveta Vinko Mohoroč pajbj zmajal z glavo: »O tem, kdo 14] dovoli novoletne zabave, se jlki mo še pogovorili... Naš hisj svet slabo deluje. Mi se, recinl nismo spomnili, da bi počisrj« okrog bloka, otroci pa so se. "m di prostor bomo uredili. Če že JJji kateri, otroški hišni svet v Ujjto Jaka Platiša 5 v Kranju prav W M bo propadel.« JALA^
SREČNO '87
TOREK, 30. DECEMBRA 1986____
Dr. Marija Bračko:
Topla beseda že napol pozdravi
Afe moreš biti samo delno dober, je nekoč dejal Tolstoj. Dober si ves in za vse, če si dober; če nisi, nisi za nikogar. Tudi zdravnik ne moreš biti le delno. Dr, Marija Bračko je svojo dobroto, svoje znanje, svojo skrb delila vsem. Morda je prav zato postala in ostala pojem požrtvovalne žene zdravnice po loških hribih od Ožbolta do Križne gore in od Bukovega vrha in Ga-jršfre gore pa tja do Jeprce.
7. STRAN
Dolgo je že, kar sem slišala Praviti o njej. Tako dolgo, da sem pred vrati njene hiše na Su-ski cesti pričakovala — starko, fa je vse prej kot to! Pri 72 letih ]fc pokončna žena, ki so jo utrdite večne poti, naglica, večno Vzpenjanje v breg. Kajti skoraj yes njen teren, razen malo Sorskega polja in mesta samega, je °il v bregeh.
Ko je leta 1945 prevzela zdravstvo v Škofji Loki, je imela na voljo samo kolo. Z njim do Vznožja in kolikor daleč se je že dalo, potem peš v breg. Kako visoko je bilo včasih. Najbolj daleč ^e ji je zdelo k Sv. Ožboltu, pa k Sv. Andreju, v Bukov vrh in na ^abrško goro. Tako visoko, da Sem videla samo še nebo, razmišlja danes. Najhuje pa je bilo, pe so jo po vrnitvi s terena prišli 'skat prav od tam. Pač niso vedeli, da se mudi v tistem koncu. Se sreča, da je po vsakem nosnem obisku lahko takoj zaspala.
Napori so bili hudi, a o njih tedaj sploh ni razmišljala. Treba Je bilo in šla je, kamor so jo pač Poklicali. Dopoldne delo v ambulanti, po šestdeset do sto pacientov na eno dopoldne, vse dni v tednu. Popoldne torbo v roke in J*a obiske. V veliko pomoč sta ji bili medicinski sestri Francka ^erčmanc in Kašmanova Silva. Skupaj so delale dvajset let. Takrat še ni bilo penicilina v tabletah, ne antibiotikov. Ljudje so Prihajali po injekcije, veliko je
bilo tudi težkih primerov.' Vse, kar je le mogla, je dr. Bračkova naredila sama: izrezovala črve iz prstov, šivala globoke ureznine, poškodovane ude. Če le ni kazalo drugače, je bolnika poslala v bolnico, četudi na socialnem tega niso radi videli, ker je bilo drago. Zaradi tega je dobila marsikatero črno piko.
V Markonovi hiši je stanovala in tam je imela tudi ambulanto. Nič kolikokrat je porodnice, ki jih je v ambulanti dohitelo, ali kakšnega težkega bolnika polegla kar v svojo posteljo.
Njen delovnik je trajal od jutra do večera, od večera do jutra. Malokatera noč je bila mirna. Vse porodnice so tedaj rodile doma in ko se je kaj zapletlo, so poslali ponjo. Vsaka krvavitev je bila za dr. Bračkovo sveta stvar. Nič je ni zadržalo, ne polna čakalnica ne noč ne sneg in mraz. S kolesom je lovila kolesnico, pa je šlo lažje. Prihajali pa so tudi z vozom, v lojtrniku, v košu so jo vozili v breg. Največkrat pa je morala peš. Vse življenje bo imela ljudi, ki jih je zdravila, v lepem spominu. Tod so doma dobri ljudje. Šilce žganja in kos kruha sta jo zagotovo pričakala, kadar je vsa vroča prihitela v hišo. In ko je opravila, je vedno naročala domačim, naj jo obveščajo o bolnikovem stanju. Za vsakega posebej je nanjo legla skrb, ki ni popustila, dokler ni slišala, da je že zdrav.
Dr. Marija Bračko: »Zdravnika teži skrb za bolnika vse. dotlej, dokler ne ozdravi.« — Foto: D. Dolenc
Počitka skorajda ni bilo. Morda so jo prav zato vsa ta dolga leta mučile strašne migrene. Velikokrat je moral šofer ustaviti rešilca, da je bruhala, in pri bolniku so, ko je ustavila krvavitev in nudila prvo pomoč, morali pomagati tudi njej. Slišala je, da proti migreni odlično pomaga akupunktura. A zdaj migrene skorajda ne pozna več. Ni več psihičnih pritiskov, ni več tekanja po hišah. Zdaj je dr. Bračkova že dvanajst let tisto, kar si je želela vse življenje: gospodinja.
Leta 1975 se je upokojila in to leto so se tudi preselili v svojo hišo. Pravo bogastvo se ji zdi, da lahko zjutraj poleži, v miru skuha kosilo, gre popoldne po nakupih, pocrklja vnuke, bere knjige in zvečer v miru pogleda televizijo. Koliko lepega je šlo mimo nje! Niti televizijske nadaljevanke, ki si jo je tako želela, si ni mogla ogledati. Še dobro, da je imela vsa leta ob sebi zlato, pridno taščo, ki je skrbela za njena otroka, da je bil mož veliko na poti in predvsem razumevajoč.
Če se odločiš, da boš zdravnik, moraš biti to ves, s srcem in dušo. Marijo je zelo vleklo v ta poklic! Kako vedoželjna je bila, kadar so doma klali prašiča. Za vsak najmanjši del organizma je hotela vedeti, kaj je to, zakaj je to... Mama ji je po svoje razlagala, želja v njej pa je rasla. Dekleta naj gredo v gospodinjske šole, fantje v trgovske, je bilo doma pri Kemperletovih na Češ-njici nekakšno nepisano načelo, čeprav je mama želela, da bi vsi otroci študirali tisto, kar bi radi. Marija je Dila dve leti v meščanski šoli v Škofji Loki. Ko pa je brat videl, kako rada bi uresničila svoje sanje, jo je vzel iz šole in poslal v ljubljansko gimnazijo. 1933. leta je maturirala, še isto leto se je vpisala na medicinsko fakulteto, naredila 5 semestrov, potem pa šolanje nadaljevala v Beogradu. 1939. leta je diplomirala in se poročila. V Beogradu je namreč spoznala svo-
Črno-beli muc se je grel na strehi fička pod napuščem in Pfedel. Čudoviti mir je bil tudi v pŠi. V kaminu so prasketala po-j^r»a, ata Stane je pospravljal po fosilu, v izbici tam zraven pa je Bb še čisto mirno. Zdajle spi, ta £]Un drobižek. O, saj ne bo dol-°°> ko se bo začelo...
I Male posteljice so pregrnjene, ?ve z modrim, ena z rožnatim 5'ftgom. Na sredini je torej Afla. ^Pijo mirno, spokojno. Vsi trije m trebuščkih, tako jim je naj-£-1] všeč, pa glavic ne potlačijo. £*kšne lepe bučke imajo vsi po ftsti! Da le nimajo več cevk. V fjiničnem centru sta imela de-mk sondi za hrano speljani v ži-$ na glavicah. Kako je mama panka trepetala zanju, čeprav I Vedela, da je to le hrana, da ^ko pač mora biti!
» 19. novembra, ko so bili stan te skoraj mesec dni, je prišla z £Jimi domov. Čudna je bila v za-tetku. Navajali so se na novo S^olje, na nove glasove, na dom. •J* so le doma! Bodo že zrasli. &kšna razlika je že od rojstva! frega, ki je imel ob rojstvu 1,52 5«. tehta zdaj že 3,10, Ana se je z }-85 zredila na 3 kg, in Samo, ki 1 imel 1,55 kg, ima zdaj 2,o5 kg.
(Jo. to je bilo pred dnevi, ko so Jdi v Tržiču na pregledu, v teh j^eh pa so pridobili že nove de-
> **xlai se je iz kamrice že nekaj Slišalo. Samo se zbuja. Izgle-A da bo spet prvi na vrsti. Ze je 2? rnizi za preoblačenje. Dokler mamica previja, zadovoljno le, ko pa ga odloži v dnevni Ji na kavč, da bo dobil hrano,
Vsak dan so večje, te njune štručke, vsak dan jih je bolj veselo previjati. — Foto: D. Dolenc
je neučakan. Ata Stane je že tu s prvo stekleničko. Kakšna lakota! Samo prehitro je in vmes je treba podreti kupček. Tudi Ana je že pripravljena. Pridna in ti-
ha je, le na vse mile viže se preteguje, da je mimogrede odejica pri nogah in se pokažejo njeni rdeči copatki. Medtem ko mamica previje še Grega, je Sumo že
»zmazal« vseh 120 gramov. Mama Blanka zdaj hrani Ano, Grega čaka na vrsto. Eden mora vedno čakati, saj sta na voljo le dve naročji. Stanko in Samo podre ta še zadnji kupček in na vrsti je steklenička za Grega. A Samo protestira. Zdajle bi ga morali pocrkljati, pa ga takole meni nič, tebi nič odlože. Nič ne pomaga, ko mu mama Blanka obljublja, da ga bo potem nosila po sobi. Samo žene svojo...
Za mamo Blanko je prav to najhuje: enega mora odložiti, potem pa jokata tisti, ki je že sit, in tisti, ki je še lačen. Dudka vedno manj pomaga. In ko mama Blanka nasiti Ano, jo odloži, da lahko vzame v naročje Sama. Zdaj je dobro. Vsi trije so zadovoljni. Fantka v naročjih, Ana se preteguje in zeha, in zadovoljna sta Blanka in Sčanko, da je spet ena nevihta mimo. Zdaj bo tri ure spet mir.
Najhujše so seveda noči. V začetku sta mislila, da bosta oba vstajala tudi ponoči. Toda ne gre. Vsaj eden se mora pošteno naspati, da je naslednji dan sposoben za delo. Zato se menjata. Sploh pa Stane mora biti na-span, saj mora na delo, Blanka pa kar z otroki vred lovi spanec.
Gnezdeče imajo prijetno. Blanka in Stane sta sama zidala to hišico. Postavljena je v breg, ves dan ima dovolj sonca. Če je zelo toplo, se skozi okno tako segreje, da popoldne sploh ni treba kuriti. Saj še veliko manjka. A bosta že, počasi. Zdaj sta le toliko uredila, da sta v svojem in so otroci na toplem.
Mamica bo doma dvajset mesecev in pol. Na vrtec ne mislita. Kdo bo tri otroke oblačil za vr-
jega moža, ki je tu študiral pravo in ekonomijo. 1940. leta so ga poslali na dodaten študij na Dunaj. Tudi Marija je šla z njim in se tam specializirala za otroško zdravnico. 1942. leta je povila hčerko, dve leti kasneje pa še sina. A je bilo njeno materinstvo vse prekratko: od 1945 do 1975 je bila le zdravnica.
Danes je zdravnikom lažje, razmišlja. Imajo vse pripomočke, lahko delajo timsko. Takrat pa je bila sama za vse. Ni imela ne rentgena ne laboratorija... Veliko primerov je morala reševati sama. Rešilni avto so v Škofji Loki dobili šele konec leta 1952. Taksist Štrekelj je vskočil, če je bila nuja. 1957. leta je kupila svojega fička. Potem je bilo lažje. Zdaj je v Škofji Loki velik zdravstveni dom z vsem, kar mu pritiče, in z avtom prideš do vsake hiše, pa če je še višje.
Dr. Bračkova je spregla. Ne takoj in ne povsem. Nekajkrat
na teden je še delala v domu slepih v Škofji Loki. Da prehod ni bil tako hud.
Kaj bi naročila mladim zdravnikom?
Morda to, da ni dovolj pri bolniku iskati bolezen, posvetiti se mu moraš kot človek. Kolikokrat topla spodbudna beseda zdravnika že napol pozdravi. Najbolje je to videla v domu slepih. To mora imeti zdravnik v sebi.
Zdaj si želi le še zdravja in mirnih let na starost. Nikamor je ne vleče, tudi na obiske k prijateljem ne. Preveč je bila včasih po tujih hišah. Šele zdaj čuti olajšanje. Težko breme je nosila kot zdravnica, nanjo je pritiskala odgovornost, skrb za bolnike. Tega zdravniku nihče nikoli ne bo mogel poplačati. Ne delo in teren in breg — skrb za bolnika, to je bilo tisto največje, s čimer se je vsa razdajala ljudem.
D. DOLENC
Otroci iz epruvete, Grega, Ana in Samo, so že mesec dni doma
Otroška sreča je doma v Polovicah
Mrzlo je vleko ta dan pod Dobrčo. Dež se je ponujal in še kakšna snežinka je padla vmes. Nedopovedljivo lepa temna modrina se je razlila čez lešansko polje, Brezje in čez Jelovico tam Zzdaj. Tudi sneg se je zdel moder. Morda se je hišica Bitežnikovih prav zato zdela še bolj bela "
Saj boš tudi ti kmalu spet na vrsti.
tec? Kako drugače se bodo morali znajti. Bo že kako! Da le rastejo, da so zdravi. Potem bodo razmišljali o denarju, kako bodo oblačili otroke, kako jih bodo hranili. Večji bodo, vsega bo treba več, pa obleko bo treba za vse hkrati novo, nič ne bodo mogli nositi drug, za drugim, pa kurjava... Ne, zdaj na to raje ne mislita. Zdajle jima ničesar ne manjka. Od vseh strani sta dobivala darila, pomoč. Gozdno gospodarstvo jima je pripeljalo 8 metrov drv, njeni sodelavci iz SGP Tržič so jima prinesli tri zimske kombinezone, socialno skrbstvo je nakazalo 12 starih milijonov, osnovna šola heroja Grajzerja, kamor spada tudi Stankova glasbena šola, 10 milijonov, SGP in Obrtno podjetje Tržič sta dokončala otroško sobo na vrhu, Sukno iz Zapuž je poslalo tri odejice, BPT blago, Ciciban iz Mirne pri Gorici tri komplete stekleničk, slinčkov in igrač, otroško varstvo iz Tržiča je naročilo voziček za trojčke, ti-stele tri medvedke, dva modra in enega belo-rdečega, je prinesel Blankin sodelavec Slavko. Najbolj pa so ju presenetili domačini. Cisto nova sta v vasi, komaj leto dni v hiši, pa je vsaka hiša prispevala, da so jima kupili tri odejice in tri nočne posodice in veliko ikebano na vrhu. In pred dnevi je sosedova Irenca prinesla troje copatk, ki jih je spletla njena mamica.
Vsem sta hvaležna od vsega srca. Nak, zdaj jima resnično nič ne manjka. Da so le tu, njuni
zlati otroci. Pred letom dni je bilo še tako malo upanja. Včasih, ko jih gledata, še vedno kar verjeti ne moreta, da je vse to res. Da so res tu dojenčki, lepi, zdravi. Deset leta sta čakala, epruveta je bila zadnje upanje. Nikoli se ne bosta mogla dovolj zahvaliti zdravnikom in sestram v kliničnem centru.
A skrb ne popusti. Zdaj se že sprašujeta, če jima jih bo uspelo vzgojiti v poštene državljane. Samostojni bodo morali biti, da se bodo v življenju znašli, da bodo znali sami delati. Zdajle jih bosta pa še crkljala...
Ko malo pozneje sedim v dvoranici osnovne šole v Križah na srečanju borcev Kokrškega odreda in poslušam zborček, ki ga vodi tovarišica Anka, razmišljam o Ani, Samu in Gregi iz Palo vič. Kdaj bodo takole veliki kot tile fantiči pred šolo? In Ana bo zagotovo takšna kot tistile deklic v svetlih kavboj kah v zboru, z lasmi, spetimi v čopek. Ali pa temnejša, kot ona v rdečem puloverju, ki poje solo... Mimogrede bo tudi to.
Do takrat pa bo ata Stanko pogrel še na tisoče stekleničk z mlekom, mama Blanka bo nič-kolikokrat pripravila sveže pleničke in pralni stroj se ne bo in ne bo nehal vrteti...
D. DOLENC
@®sassgaj©isnGLAS 8. stran
SREČNO '87
Tanči, Blažka, Rok, Jos... in zdaj še Desa uče in zabavajo našo mularijo
Bučen smeh iz Periskopove pisarne
Periskop je našim mladim prirasel k srcu. Všeč je tudi babicam, mamicam in očijem, ki z
—7-1 . ■—j—»—T—i •—71-77-'-•-• .—;-t:-;-;—;—c—;-i—s—i—;—. . -:-;-        jaz. Tako sem obtičala tam, na
otroki gledajo televizijo. Zanimiv, igriv m nagajiv je, kakršni so gledalci, ki jim je namenjen, začetku kot trgaika ta Kako je periskopovcem uspelo ujeti takšno vzdušje, je dolga zgodba, tesno povezana z ime- J^^ii^eie^me^no nom Tatjane Trtnikove iz Preddvora, šefice Periskopa. Pravi, da iz Periskopove pisarne često odmeva bučen smeh, da je njihova pisarna podobna tramvajski postaji in da bi bilo prav zanimivo enkrat posneti zakulisni Periskop. Idej imajo seveda še dosti, a so veseli tudi vsake, ki jo sporoče gledalci. Periskop se bo še naprej veselo dvigoval, še hitrje, saj je dobil res močno okrepitev, Peso, ki jo poznate iz Videogodbe in mnogi že kar pogrešateT
bil kdo drug, v vsakem,primeru je bil to najtrši oreh; ki smo ga štrli. Vdam se ne, nikoli.«
Strah pred kamero razblini praksa
»Po prvem letniku smo šli na obvezno prakso. Ker so šle prijateljice na Televizijo, sem šla še
Tatjani Trtnikovi teče beseda kot žuboreči potoček, ki poskakuje in se spotika ob kamenje, se včasih jezno zapeni in umiri šele, ko se razlije v ravan. Ne le besede, tudi njena narava je takšna.
Zlili smo njen žuboreči potoček na papir, nismo ga ustavljali, in napisal je življenjsko zgodbo neugnanega deklica, ki ga je premamil novinarski poklic, tako vabljiv in tako trd, včasih tudi grd. Po dvanajstih letih časnikarstva v televizijskem obzorniku in dnevniku zdaj že dve leti in pol vodi Periskopovo ekipo.
Uspešno, seveda.
»Kako, da ste se spomnili name?« je bila radovedna. »Nekaj čudnega se dogaja: kar naenkrat me kličejo od vsepovsod, dve leti pa se ni zame zmenil nihče. »Seveda nismo dogovorjeni, da bomo ustvarili novo televizijsko zvezdo, stvar je povsem naključna. In prav v tem naključju tiči
odgovor. Njeno delo je dobro in odmevno.
Je Gorenjka in ni
»V Kranju sem končala gimnazijo, živim v Preddvoru, Kranjčanka nisem, Preddvor-čanka tudi ne najbolj. V bistvu sem ena vesela mešanica, saj sem svojo kariero kot vekajoči dojenček začela v Ljubljani, nakar smo se selili na kmete, in sicer v Planino pri Rakeku, ker je moj oče, tudi nekoč novinar, menil, da morajo otroci zrasti v zdravem okolju. Tam smo preživeli veselih devet let, mislim, da so bila to moja najlepša leta. Nato smo se odselili v Postojno.. Petnajst sem jih imela, ko so se moji starši odločili, da so jim gorenjski hribi najbolj všeč. Bilo mi je težko. V letih, ko je ptf-membno druženje z vrstniki, so
me iztrgali iz mojega sveta. Tako smo deževnega dne prišli v Preddvor, nič ni bilo od tistih hribov, vse je bilo tako sivo in žalostno, da sem jokala.«
Najtrši oreh je bila kranjska gimnazija
»Po gimnaziji smo doma sedli za mizo in modrovali, kaj bi iz tega otroka naredili. Zanimalo me je vse in nič. Mama je potegnila črto in rekla: če. si pa že tak firbec, je najbolje, da se vržeš v novinarstvo. Pred sabo je imela Delo, v njem je bil razpis, tudi možnost nastanitve v domu, kar se mi je zdelo silno samostojno. Malo me je vlekel dom, malo novinarstvo, malo me je begalo, da se moram enkrat vendarle postaviti na svoje noge. Študij se mi ni zdel težak, čeprav sem se ga sprva bala. Najtrši oreh v moji karieri je še vedno gimnazija, s poudarkom na kranjska. Ne vem, ali sem bila jaz tedaj takšen problem ali je
Devetdeset let ho staro društvo skupne pomoči v Tunjicah
pijance ni pomoči
Tunjice, decembra — Pravila je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja menda prinesel s Tirolske takratni tesarski mojster iz Tunjic Janez Vrhovnik, znan po tem, da je zvonove v zvonike spravljal. Društva do danes še ni nihče ukinil, čeprav pravno-formalno tudi ni več ni-kjer registrirano. Vsaka hiša, 142 jih je zdaj v Tunjicah, je članica društva.
Današnji predsednik društva skupne pomoči, 75-letni Janez Vrhovnik iz Tunjic 32, nima menda nobene zveze z Vrhovnikom, tesarskim mojstrom, ki je zvonove v zvonike spravljal po Sloveniji v prejšnjem stoletju, in je menda s Tirolske prinesel pravila skupne pomoči, ki izhajajo od nekod iz Kanade. Je pa Janez Vrhovnik že od 1962. leta predsednik društva skupne pomoči, ki ga do danes ni še nihče ukinil, pravno-formalno pa tudi ni nikjer registrirano.
»Društvo je bilo ustanovljeno 19. julija 1897. leta in pod takrat sprejeta pravila so se podpisali Jaka Jamšek, Janez Vrhovnik, Grega Koželj, Florjan Pregled, Janez Mlakar in Verdnik, ki se je podpisal v imenu že pokojnega Franca Gerkmana,« razlaga sedanji predsednik Janez Vrhovnik. »Pravila so določala, da je treba pomagati vsakemu članu, ki doživi nesrečo zaradi požara, viharja, povodnji ali zaradi plazu. Tudi če govejo živino strela ubije, ima član pravico do odškodnine. Bila pa so pravila, pod katera se je 13. Februarja 1898. podpisal takratni C. kr. deželni predsednik Hein v Ljubljani, ze-
silci so veliko pomagali. Za naša, skoraj 90 let stara pravila, po katerih še vedno velja, da si morajo člani društva ob nesreči pomagati, se danes marsikje zanimajo. Čeprav imamo zavarovalstvo in gasilsko društvo, vsako leto poberemo članarino, ki je že od ustanovitve simbolična in znaša, kolikor stane liter žganja... Jaz sem že 24 let predsednik društva. Če mi bo zdravje služilo,
bom najbrž še nekaj časa. Prepričan pa sem, da tudi za
mano društvo ne bo propadlo. Ni pa to društvo nikakršna konkurenca zavarovalstvu. Še prav zadovoljni smo, če je tisti, ki ima nesrečo, tudi zavarovan.«
Morda imajo še kje podobna pravila o društvu skupne pomoči. Janez Vrhovnik ve za primere, ko društva sicer nimajo, si pa krajani v nesreči vseeno poma-
gaj0 A. ŽALAR
tanjugov. ne smeš nosiš
tisto škatlo urednikom, ki te pošiljajo po cigarete... Grozno grozno, ampak vseeno si pomemben, ker delaš. Potrebovali so mlajše dežurne novinarje, ostala sem, sčasoma postala starejši dežurni novinar... V tistem času sem si omislila tudi svojo življenjsko spremljevalko, se pravi otroka.
Najhuje je bilo, kb sem prvič stopila pred kamero, zgodilo se je na moj rojstni dan, 20. avgusta. Urednik Drago Pečko je bil navdušen nad novostjo. Zdaj bomo šli pred kamero, je rekel. Nalašč sem prišla z umazanimi lasmi, nič kaj lepo oblečena, tresla sem se kot šiba na vodi in upala, da bo rekel, da ni treba. Vendar ni šlo drugače, poslali so me v studio štiri, od koder odhajajo v eter tudi dnevniki. Zagorela je lučka, začela sem brati — s tristo na uro, na koncu je film ostal... Toda tudi tega se navadiš. Za televizijskega novinarja je vendar malo težak izgovor, češ jaz pa pred kamero ne grem. Najboljši način, da se otreseš strahu, so vaje pri Ani Mlakarjevi ali lektorici. Nauči te spodobnega govorjenja, bolje iečeno, tvoj temperament ti pomaga ujeti v spodobno govorjenje.«
Periskop je prišel kot strela z jasnega
»Pred dvema letoma in pol, prišla sem z dopusta, rjava in spočita, so me poklicali k odgovornemu uredniku. Tam je bil tudi urednik mladinskega in otroškega programa Janez Lom-bergar. Govorili so slovesno in me hvalili, kako da sem pridna, imam smisel za otroke, kako da sem napravila dober portret narkomana... in mi povedali, da iščejo pravega človeka za otroške oddaje, pravzaprav za najstniške, da so jih že šest preskusili in ni bilo nič in da bom jaz pravšnja. Bila sem tako razburjena, da jih nisem poslušala do konca. Slovo od redakcije dnevnika je bilo zame po dvanajstih letih težko, tam sem videla svojo bodočnost. Pol leta sem ga težko prebolevala. Vendar pa ta moja velika nesreča že dolgo ni več nesreča.
Dolgo smo tuhtali, kakšna naj bo oddaja, sodelavci Igor Šmid, Jan Zakonjšek, Mojca Valič, poleg je bil tudi Gojko Lešnjak. Vedeli smo, da mora biti tudi zabavna, poučna pa za vsako ceno, so nam rekli. Vsi smo bili zače-
tniki, pred nami je bilo nekaj velikega, želeli smo iznajti čarobno formulo, ki bo razveseljevala in poučevala hkrati. Izbojevali smo si obisk beograjskega in sarajevskega studija. Pot nam je vlila samozavest. Vrnili smo se z občutkom, da nekaj lahko napravimo.«
Vsak je dodal nekaj
»Ideje so padale, v burnih nočeh smo pisali scenarije, vsak je dodal nekaj. Oddaja je nastala skupinsko, kot vodja pa sem pazila, da tisto nekaj ni šlo čez. Iz Periskopove pisarne se je občasno razlegel bučen smeh, pa je urednik odpiral vrata in se jezil, naj bomo resni. Poskusno smo prvič snemali v Idriji, napeti kot strune. Narediti smo hoteli vse hkrati. Poskusna oddaja je bila dodatni poduk. Ugotovili smo,* da mora biti dinamična, da otroška zmogljivost ne presega dveh minut zbranosti. Tako smo napravili uvodno oddajo o televiziji, v Bistrici smo našli najstarejši televizor, skušali smo povedati vse o televiziji. Gledalci so se odzvali že na začetku in rekli, da sumijo, da smo pravi.
Sprva smo oddaje pripravljal vsakih štirinajst dni. Tempo je bil hud, tri dni snemanja na terenu, en dan v studiu, en dan za ogled, tri dni montaže... Teme so se nizale, zanimale so nas rake', te, fotografija, gledališče, živali« morje, ladje, lutke, ki so zelo vžgale, posebej songi iz teh oddaj. Potem je prišla novoletna oddaja, ko smo našega Josa zamenjali z Josom iz Belgije, in so vsi mislili, da se zafrkavamo, mi pa smo imeli z Brusljem res neposredno zvezo.
Jedro ekipe je ostalo, nekateri so se zamenjali, saj tempa niso vzdržali. Sama sem začela pisati tudi scenarije. Bolj ko nas imajo otroci radi — in ne le otifcći —' večja je obveznost, da kakovost ne bi zdrsnila.«
Periskop je dobil res močno okrepitev
»Za zadnjo letošnjo oddajo (na sporedu bo danes) smo pobrskali po glasbi. Za spremembo bo oddaja dolga celo uro. Bili smo tako neumni, da smo povabili celo Redga VValkmana, vrhunskega basista na jazzovski sceni, ki je imel te dni v Ljubljani glasbeno delavnico. Od samega presenečenja je privolil in prišel na snemanje. Njegov honorar je običajno tolikšen, da bi z njim lahko pokril poldrugo leto naše produkcije. Dali smo mu seveda le za skromno večerjo, za enega-
Moram pa reči, da smo dobili v našo ekipo novo moč, ki je zares močna. To je Desa, ki jo poznate iz Videogodbe. Vključila se je že v prejšnji oddaji o modi, moram reči uspešno, je zelo simpatična sodelavka. Upam, da jO bodo tudi gledalci kot JosovO družico lepo sprejeli.«
M. VOLCJAK
Janez Vrhovnik je že 24 let predsednik društva, ki bo kmalu staro 90 let.
lo stroga. Pijanci, ki jih je odbor društva opozoril, naj nehajo piti, a se razvade ni-niso
Odkar imajo v Tenetišah dom KS, žene vadijo
Možakarjem je pa lepo
šah že deset let, doma pa je iz Zirov.
90 let stara pravila
Če je kje, potem je prav gotovo v Tenetišah pri Kranju možakarjem lepo. Res so pred nekaj leti (skupaj z ženami) s samoprispevkom in prostovoljnim delom gradili dom krajevne skupnosti, vendar se jim zdaj to bogato obrestuje. Odkar so lani za krajevni praznik slovesno odprli novo dvorano v domu, se v njej vedno kaj dogaja.
V krajevni skupnosti deluje športno društvo Podgorje, v katerem so včlanjeni tudi sosednji Trsteničani. Že od lanske jeseni pa delujejo v društvu tudi ženske. Domačinka, saj že deset let živi v Tenetišah, Stanka Verbič, ki je po poklicu medicinska sestra, sicer pa doma iz Žirov, je lani na jesen po pogovoru s predsednikom krajevne konference SZDL Slavkom Čukom napisala vabila ženam v Tenetišah.
Tenetiše, decembra — »Saj smo tudi opeko nosile in samokolnice vozile! Zakaj pa se zdaj 3 dobili ob jjj dobivale v domu in malo pokramljale? Telovadimo pa zato, da naberemo kondicijo za sp& nesreči nobene pomoči. Prav mkidanska dela na vrtu,« pravi Stanka Verbič, po poklicu medicinska sestra, ki živi v Tenetv
tako je bil vsakdo dolžan povedati, če je vedel, kdo je za-žgal.«
Pravila tega društva veljajo še danes, ko je v Tunjicah že 142 hiš in je vsaka tudi članica društva. Janez Vrhovnik ima točen pregled od 1920. leta naprej. Od takrat do danes je bilo v Tunjicah 16 požarov. Največji je bil 29. aprila 1929. leta, ko je pogorela cerkev, a so jo potem člani društva še isto leto obnovili. Zadnji požar je bil pred tremi leti, ko je pogorelo pri Vovku. Pozimi, na soboto ponoči, je gorelo, na nedeljo je bila stanovanjska hiša že za silo pokrita. Še isto leto pa so jo člani društva obnovili.
»Tudi pri meni je gorelo 18. decembra 1953. leta,« pravi Janez Vrhovnik. »V ponedeljek zvečer je pogorelo, naslednji dan je bil sestanek, v nedeljo pa je bilo 60 kubičnih metrov lesa za poslopje že razžaganega. Ob letu je bila stavba obnovljena. Ga-
Nad odzivom sem bila presenečena. Veliko jih je prišlo. In čeprav se nismo poznale, smo bile vse takoj za to, da imamo enkrat na teden telovadbo. Kar tako, nestrokovno smo začele telovaditi. Blazin ni bilo, pa smo prinesle od doma kar tiste za na morje. Zakaj pa ne, smo bile enotne. Saj smo tudi opeko nosile in samokolnice vozile za ta dom! Potem pa smo vso zimo telovadile in nabirale kondicijo za spomladanska dela na vrtu.«
Pred dnevi so spet začele s telovadbo po enkrat na teden. Spet se je zbralo precej starejših oziroma »mlajših« upokojenk. Kaže pa, da bo dvorana v domu tudi to zimo zelo zasede-
na. Ob torkih od popoldneva naprej v noč bodo v njej mladinci, ob sredah žene, ob četrtkih člani športnega društva, ob petkih možje iz krajevne skupnosti ifl ob obotah spet mladina. Torej so takšen prostor v krajevni skupnosti zares potrebovali.
Pravijo, da pameten go' spodar ve, kaj hoče. Pa tudi da je lahko (četudi pod mi' zo), kjer hoče, se lepo sliši. V Tenetišah so si možje to do' bro zamislili in izpeljali-Medtem ko oni ob petkih možujejo v domu, žene ob sredah trenirajo (da bodo spomladi laže zagrabile zB delo na vrtu)...
A. ŽALAR
Naivnost ne pozna meja
Krava ga ne mara, ljudem pa lahko celo pomaga
Jesenice, 15. decembra — Še vedno smo precej lahkoverni, saj nam s trmo in vztrajnostjo Jahko prodajo tudi seneni drobir kot domači čaj. Jajca, kupljena na tržnici, se dobro prodajajo, če le trmasto vztrajaš, da so domača.
■ Ljudje se znajdemo na tisoč jn en način, a nas veliko igra na karto naivnosti. Lahkovernost, J-a prastara in večna ljudska lastnost, najde potrditev in uveljavitev kjerkoli že hočete, le malce spretnosti in premetenosti je treba, izbrati je treba pravi *raj in pravi trenutek. Če imate Se malo sreče, ste na konju.
Domača jajca in domač čaj
Včasih so trkale na vrata ciganke s culami in prosile za kakšno »koust«. Danes v stanovanjskih soseskah trkajo na vrata — poleg inkasantov — Prodajalci vseh vrst. Ponujajo Prtičke, vino, jajca, puloverje, knjige, domače maslo, sir... Ta nenadzorovana črna trgovina najbrž kar zadovoljivo cveti, čeprav je več kot jasno, da jo v šte-Yjlnih primerih lahko označimo cisto preprosto: maček v žaklju.
Zato, ker tovrstne trgovine ne beleži uradna statistika in ker Pravzaprav nihče ne ve, koliko $6 sploh donosna, smo se jo odločili preskusiti na lastni koži. Se Pravi: potrkali bomo na vrata jeseniških stanovanj in prav prisr-
čno, na veliko in na široko ponujali »domača« jajca in odličen »domač« čaj.
Drobir iz sosedovega hleva
Priprave so bile dosledne in temeljite, kot se za vse akcije v naši družbi spodobi.
Najprej je bilo treba po nekaj prepotrebnih navodil na jeseniško tržnico h »kolegom« in »kolegicam«. Svetovali so zmerno ceno za jajca in čaj, ne previsoke in ne prenizke. Torej smo »domača« umazana jajca, kupljena na tržnici za 54 dinarjev, prodajali po 60 dinarjev, kar obilne vrečke domnevno »domačega« čaja pa po 200 dinarjev. Največ preglavic je bilo s čajem. Nihče ni bil tako neumen, da bi mi za neko akcijo kar odstopil pravi domači čaj, se odrekel zdravilnim rožam in travam, ki jih je mukoma nabiral vse poletje. Zato sem doma sešite »žakeljčke« iz blaga napolnila s senom, zelenim drobirjem iz sosedovega hleva. Ker je le malce preveč zaudarjalo in bilo že na videz nekam čudno, sem na vrhu posula nekaj rožic rumene kamilice.
»Meta! To je meta!«
V eni roki košara domačih jajc , v drugi žakeljčki čaja. Bil je plačilni dan in veliko več upanja, da bodo stanovalci radodarno odpirali vrata in — kupovali.
Pri prvih vratih je bila roka, ki je pritisnila na zvonec, resda tresoča. Kaj bo? In kaj, če sploh nič ne bo?
Vrata je s treskom odprl čokat možakar in črno pogledal. O, mati moja!
Vrgel je divji pogled na jajca, nekaj zabrundal in spet treskoma zaloputnil vrata. Hvala bogu!
Pogum bi bil za vekomaj splahnel in akcija bi se bila klavrno končala, še preden se je sploh začela, če ne bi bil po stopnicah navzdol pristopical moži-ček, ki je bil očitno tisti dan dobre volje. Pri priči se je zapičil v jajca, jih otipaval in strokovnja-ško ogledoval. Še bolj pa so mu bili všeč čaji in ko jih je začel ovohavati, mi je srce res padlo v hlače.
»Meta!« se je zadri, »to je meta! Kamilice in meta! Voham jo, poznam jo.«
Kupili iz sočutja
Dvomim, da seno iz kravjega hleva res diši kot meta, a mpži-ček je kupil dva zavitka. Ko je izginil za sosedovimi vrati, me je tako jadrno odneslo iz bloka, da se je kar kadilo. Naj zdaj tisto svojo meto strese iz zavitka in naj malo manj družabna žena ugotovi, kaj je kupil? V tisti stanovanjski blok me ne bo nikoli več...
Akcija se je nadaljevala na povsem drugem koncu mesta. Tam so bili bolj nejeverni, predvsem glede čaja. »Jajca bom že kupila, čaja pa ne«, je rekla upokojenka in se skoraj že premislila, ko je ugotovila, da so na tržnici prav taka jajca za šest dinarjev cenejša. Mikalo me je, da ji povem in se ji opravičim, a kaj, ko ta akcija ni bila socialna.
Pri naslednjih vratih so spet kupili jajca, niso pa bili ljubitelji čaja. Tudi za polovično ceno ali že skoraj zastonj ga niso hoteli, češ da čaja sploh ne pijejo.
Zato pa je bilo več veselja in več razumevanja za zdravilne rože v naslednjem bloku.
Praznovali so, kaj vem kaj je slavilo domala vse stopnišče. Vrata so se odpirala in zapirala, sem in tja so hodili, dokler me
V Kranju se pripravljajo na gradnjo pokritega bazena olimpijskih mer
Športno srce Kranja
Kranj je plavalno mesto. Veliko imen bi lahko našteli, ki so se odlično zapisala v zgodovino plavanja, marsikateri Kranjčan pa rad pove, da je v mladih letih plaval ali igral vaterpolo. Mesto je letni olimpijski bazen dobilo teta 1941, zimskega 25-metrskega leta 1964, 23 let kasneje torej. Prihodnje leto bo spet minilo 23 let, v športnem parku Stanka Mlakarja pa bo'Ho pripravili zemljišče za gradnjo pokritega bazena olimpijskih mer, kakršnih je danes v Jugoslaviji že 28. Gradnjo v Kranju že nekaj let odlagajo, čeprav sta stara dva bazena že zdavnaj pretesna, saj se je mesto krepko razraslo. Je razlog res denar aH pa je morda šele zdaj dozorelo prepričanje, da pokritega olimpijskega bazena ne potrebujejo le športniki, temveč tudi otroci, ki se uče plavati, in odrasli, ki si s plavanjem krepe zdravje?
Za pogovor smo prosili Slavka brinovca, predsednika skupščine kranjske telesnokulturne skupnosti, ki je poznan kot stva-ren in razsoden človek. Torej !*am je lahko vsestransko obraz-Jpžil načrt o gradnji pokritega bazena in natančno odgovoril tudi na vprašanje, zakaj bodo ba-*en gradili v športnem parku.
*»Kako daleč so priprave?«
»S pripravljalnimi deli bomo *ačeli prihodnje leto, graditi leta
1988, bazen bi moral biti zgrajen v 18 mesecih, kar pomeni, da bi Sa odprli ob 29. novembru leta
1989. Gradnja bazena je v srednjeročnem planu kranjske občine. Takoj ko je bil plan sprejet, snio se za-eli pripravljati. Osno-van je bil gradbeni odbor, ki ga vodi Martin Košir. Gradbeni od-°or je sestavil časovni načrt, Podpisal je že pogodbo z izdelovalci načrtov. Izdelal jih bo Arhitekt biro iz Tržiča, glavni projektant pa je Franc Nadižar. Z
i bomplanom je podpisana pogodba za pridobitev lokacijskih dovoljenj. Menimo, da bodo na-frti nared februarja prihodnje 'eto, pregledala pa jih bo se ne-
I °dvisna projektantska organizama, ki bo ocenila njihovo kako-v0st«
• »Ravnate torej zelo odgovorno!«
»Tako je. Menimo, da bo načrte pregledal ljubljanski Imos. To ^Orno naredili zato, da kasneje, Pri gradnji, predvsem pa Prl
vzdrževanju bazena, ne bo večjih problemov. Hkrati naj bi bila nared tudi vsa lokacijska dokumentacija in poleti bi lahko začeli s pripravljalnimi deli.«
0»Kaj vsebujejo pripravljalna dela?«
»V prihodnjem letu je to priprava gradbene jame in ureditev dovoznih cest, skratka vse, da bi spomladi 1988. leta lahko začeli betonirati temelje.«
O »Ste zemljišče že pregledali?«
»Zemeljske sondaže so bile že napravljene, teren sta pregledala Zavod za raziskavo materiala in Geološki zavod. Naredili so 11 poskusnih vrtin; teren je trd in dosti enakomeren, kar je pomembno za gradnjo. Raziskave so potrebne zaradi pridobitve dovoljenj.«
• »Kako bo bazen postavljen ?«
»Stal bo na stebrih, čeznje pa bo potegnjena streha. Bazen ne bo vgrajen v tla, temveč bo znotraj objekta »visel v zraku«, zato bo njegovo vzdrževanje lažje, tudi izolacija bo boljša. Ogledali smo si nekaj takih bazenov v Evropi, kjer korit ne vkopavajo več v zemljo, zato je na obodu dovolj prostora za instalacije.«
O »Imel bo seveda olimpijske mere.«
»Meril bo 50 krat 25 metrov. To je izredno hjmembno, saj bo
taKo vsestransko uporaben. Za tekmovanja so nujne petdeset-metrske dolžine, za treninge, učenje plavanja in rekreacijo pa bo lahko razdeljen na polovici. Torej bo na voljo to, česar v starem bazenu ni. V tem bazenu bi lahko igrali tudi vaterpolo, saj ne smemo pozabiti, da je Kranj nenehno pri vrhu druge zvezne lige, seli se v prvo in spet nazaj.«
•»Ker vaterpolisti nimajo razmer za obstanek v prvi ligi, mar ne ?«
»Ne bi rekel, da zaradi bazena, temveč zaradi denarja. Prva liga je dejansko profesionalna, to pa zahteva na leto nekaj starih milijard, najbrž pa bi morali v Kranj pnpeljati tudi igralce. Sodimo, da dejavnost, ki nima lastnega kadra, ne more živeti, saj profesionalizem ni več športna dejavnost; to je cirkus, zato v tej smeri ne razmišljamo. Podobno se je dogajalo s hokejem. Če lahko s svojimi igralci gredo tako daleč, ni razloga, da v Kranju ne bi zbrali dovolj denarja, če pa tega niso sposobni, je denarja škoda. Če bi nekdo prišel sem služit denar, to ne bi bil več špor-t.«
• »Kako razkošno bo grajen novi bazen ?«
»V spodnji etaži bo bazen, ob njem tribune, zgoraj prostori za športne dejavnosti, v podaljšku restavracija ter seveda prostori, ki sodijo k bazenu. Na voljo bodo tudi drugim športnikom, ki se bodo tam pripravljali na tek-
movanju, atletom, nogometašem itd. Grajen ne bo razkošno, vendar tako, da se bodo športniki tam lahko sestajali. Danes so prostori raztreseni po mestu in ljudje, ki delajo v športu, se pogosto niti ne poznajo med seboj. Zaradi športne tradicije, kakršno Kranj ima, to seveda ni normalno. Športna dejavnost je v Kranju zelo razvejena in zasluži skupen življenjski prostor. Ko smo zadnjič podeljevali Ručiga-jeve plakete, smo jih izročali svetovnim, evropskim, balkanskim prvakom, da ne govorim o desetinah državnih prvakov.«
O »Novi bazen in z njim športni park bo torej športno shajališče Kranjčanov.«
»To bo kranjski športni dom. Z bazenom bo sklenjena lokacija centralnega športnega parka. Ne bo le zbirališče vrhunskega in tekmovalnega športa, temveč tudi mladih, ki se s športom še ne ukvarjajo redno, in starejših, ki si žele rekreacije. Lokacija ima za to idealne razmere, po neprometnih ulicah je dostopna iz starega dela mesta, s Planine, Zlatega polja in Vodovodnega stolpa. Želimo, da bi bil tam tudi organizator rekreacije, ki bi ljudi sprejemal in usmerjal, s čim vse se lahko ukvarjajo. Športni park bi dejansko lahko postal športno srce Kranja.«
• »Kakšni so bili še. razlogi, da ste se odločili za to lokacijo?«
vendarle ni opazila ženska srednjih let. Najbrž jo je pretresla pojava bednega bitja v prekratki jakni in obledeli kapi, ki si, kaj veš zakaj, mora tudi tako služiti kruh.
»Daj ovamo, sine! Koliko tražiš?«
Kupila je dvajset jajc, vrečko čaja pa najbrž le zaradi usmiljenja.
»Otkud si, zlato?« »Iz Ribnega,« mi je padlo v glavo.
»A gde ti je to?«
Krava ga ne mara, a morda komu le pomaga
Povabila me je na kavo, na sendvič. A zato, ker je pač kupila slamo iz sosedovega hleva.
sem se morala čim prej pobrati. Ne samo iz bloka, ampak tudi iz naselja, kajti kaj veš kateremu ljubitelju domačega čaja se za-bliska in odkrije prevaro, nato pa še mene.
A je bila trma hujša kot strah, še nekaj vrečk čaja je bilo treba prodati. Priznam, silno težko, veliko bolje bi šla v promet jajca, ko bi jih še kaj bilo v košari. Čaj sta kupili še dve upokojenki — če nič drugega, sta rekli, je že imenitni »žakeljček« toliko vreden.
Tako. Očitno se z veliko trme in nekaj sreče pri nas res vse proda, le vztrajen moraš biti. Tudi mačka v žaklju, kar so dokazali vsi tisti, ki so kupili drobir iz sosedovega hleva. Tega niti krava ne povoha, kot čaj pa morda komu celo pomaga...
D. SEDEJ
»Strojnica in druge instalacije v bazenu so projektirane tako, da bi lahko kasneje povezali z njimi še druge objekte, celoten kompleks bazenov. Letni bazen služi kopalcem in športnikom. Ko v poznih popoldanskih urah pridejo športniki, morajo kopalci ven. To pa ni normalno in niti pošteno. Normalno ni, ker delavec, ki dela do dveh, pred tretjo uro ne more biti v bazenu, ob petih pa ga že vržejo iz vode. Če bi ljudi v vodi pustili do večernih ur, športniki ne bi mogli trenirati. Če želimo ta problem rešiti, bi morali omogočiti hkratno uporabo letnega in zimskega bazena in zgraditi še enega letnega. Kranj ima zdaj 40 tisoč prebivalcev, v enem petdesetmetrskem bazenu pa se ne morajo kopati vsi, ki bi se radi. Kopanje v Kokri in Savi tako rekoč ni več možno, ljudje pa tudi vse manj hodijo na morje.«
0»Bo novi zimski bazen odprt vse leto?«
»Vse leto.«
0 »Povejte še, zakaj se niste odločili za lokacijo v Savskem logu, kar vam nekateri očitajo?«
»Tam ni več dosti prostora, tople odpadne vode iz Takstilindu-sa ni več, tretji razlog, ki so ga navajali pri Gorenjskem sejmu, da imajo oni odpadno energijo, pa ni preverjen in točen. Nobenega razloga ni, da bi bil bazen tam. Že drsališče ne opravlja povsem namena, za katerega je bilo zgrajeno.«
0»Koliko bo bazen stal?«
»Računamo, da 2,5 milijarde dinarjev.«
0 >Kn ko boste zbrali denar?«
»Nekaj s prispevno stopnjo, nekaj s pomočjo gospodarskih organizacij. Mislim, da bomo našli podporo.«
0»Da bo Kranj spet pravo plavalno mesto?«
»Ljudem moramo omogočiti kopanje. Če bo to delala mladina, bomo kasneje lahko rekli, da je 50-metrski bazen pomenil takšno prelomnico za kranjski šport, kot jo je pomenil 25-metr-ski, saj je plavanje tedaj zelo napredovalo. Kranj je bil absolutni prvak v vseh kategorijah, zelo so napredovali tudi vaterpolisti. Drugod že zaradi tekmovalnih uspehov gradnja takšnega bazena ne bi bila vprašljiva. Mi pa ga ne gradimo le zaradi tekmovalnega športa. Mislimo, da se bodo naučili plavati vsi osnovnošolci, o uporabi bazena se pogovarjamo tudi z JLA, skratka novi bazen želimo čim bolj odpreti za rekreacijo.«
0» Kaj ne bo vzdrževanje bazena še težja naloga kot gradnja sama?«
»Že prihodnje leto nameravamo začeti zaposlovati ljudi, seveda takšne, ki se spoznajo na stroko in ki do športa nekaj čutijo. Prav pripravam ljudi nameravamo dati veliko pozornost. Ne bo jih preveč, pa tudi premalo ne, da ne bi trpelo vzdrževanje.«
0»Kaj bo s starim zimskim bazenom?«
»To je še težko reči, verjetno z dograditvijo novega ne bo več v uporabi, saj so stroški za vzdrževanje visoki.«
M.VOLČJAK
IVAN TORKAR: Nekdaj kmet in zidar, danes diplomirani ekonomist in kranjski župan
Od zidarja do župana
Strma je bila Torkarjeva pot navzgor, kakor so strme steze njegovega rodnega kraja. Vasica v bregeh pod Rodico in Črno prstjo v Baski grapi. Revščina je bila doma v tolminskih hribih, Torkarjevim je vojna pustila požgano domačijo. Ivan je bil odličnjak, rad je hodil v šolo, toda denarja ni bilo, štipendije tedaj tudi ne, saj je bila revna tudi tolminska občina. Ostal je doma, bil kmet, tesar, samouk, krovec, žagal je les na žagi, se po odsluženju vojaščine zaposlil kot nekvalificiran gradbeni delavec. Šolal se je ob delu in pred dobrim letom diplomiral na ekonomski fakulteti. Vselej je našel tudi čas za politično delo. Bil je kranjski in gorenjski sindikalni predsednik. Spomladi so ga izvolili za kranjskega župana.
Torej naslov — od zidarja do župana — ni povsem točen. Ko sem bil zidar, sem bil že na konju, je šaljivo odvrnil, ko smo mu pred dobrim letom čestitali za diplomo na ekonomski fakulteti in pristavili, kako daleč je prišel. Ni pozabil na strme bregove Baške grape, povsem sproščeno govori o svoji življenjski poti. Zidar je lep poklic, saj vendar vedno sezida kaj novega.
Bistvena je poštenost, pravi, ko klepetava o vrlinah življenja in dela. Poštenost je težka in hkrati najlažja stvar v življenju.
Ob vstopu v novo leto smo ga povprašali, kaj in kako dela kot kranjski župan, kako gleda na vprašanja in probleme današnjega dne.
»Kakšne so vaše prve županske izkušnje?«
»Letošnje leto, kar opravljam to delo, mi je minilo zelo hitro. Zaradi zavzetosti nimam časa razmišljati, kam bi šel ob koncu tedna, kaj bi tedaj delal. V pomoč mi je, ker občino poznam, vendar je pogled na probleme zdaj le drugačen. Ugotavljam, da bi nekatere stvari lahko hitreje rešili, druge naloge pa so dosti bolj zapletene, kot si človek predstavlja, dokler se ne ukvarja z njimi. Mislim, da je bi-
lo letos dosti narejeno, kar je seveda še zasluga mojih predhodnikov, in trdno sem prepričan, da bomo vsaj nekatere naloge uresničili. Ni pa jih malo.«
»Povejte na kratko, kaj je bilo letos v Kranju narejeno?«
»Za Kranj in za čisto Savo je izrednega pomena čistilna naprava, še večjega pa bo imela, ko bo vanjo speljana vsa kanalizacija. Mesto je dobilo novo pekarno, ne bo nas več nenehno skrbelo, ali bo kruh pečen ali ne. V industriji velja omeniti Ikoso-vo in novo tovarno Telematike ter Gorenjskega tiska. Golnik ima nov otroški vrtec, ob avtocesti je bila odprta nova črpalka, Elita in Kokra sta obnovili prodajalne v starem mestnem jedru, obnavlja jih Merkur. Ob Kokri je bila odprta prva, Povš-narjeva mala vodna elektrarna, in upam, da ni zadnja. Za vasi pod Krvavcem je pomembna ureditev vodovoda. Za ureditev mesta Kranj je razpisan javni natečaj, ureditveni načrt pa bo dal odgovor, kje bodo avtobusna postaja, tržnica in parkirišča, kakšne bodo cestne povezave znotraj mesta. Tudi sedanje naložbe bodo prispevale k hitrejšemu razvoju.«
»Kaj Kranju najbolj manjka?«
»Razen nove avtobusne postaje, tržnice in drugih objektov, ki jih bo predvidel ureditveni načrt, še nadaljnja prenova starega mestnega jedra. Sestavili bomo nov odbor, stari je nekako razpadel, poskusili bomo tudi z novimi načini financiranja.«
»Koliko resnice je v tem, da v starem mestu ne boste več odpirali krčem?«
»Dobil sem nekaj pripomb, da jih je tam zdaj že dovolj. Mislim,
da brez njih ne gre, seveda pa morajo biti to lepo urejeni, solidni lokali. Urediti bi morali predvsem več trgovin, manjših prodajaln posebnega blaga. Staro mestno jedro bi moralo dobiti življenje, da se bodo tam naseljevali tudi mladi ljudje. Brez njih mesto ne bo živelo.«
»Kranj se je širil predvsem na Planini, zraslo je veliko stanovanjsko naselje, ki mu še marsikaj manjka.«
»Tako je, predvsem večja blagovnica; tam je že pošta, gradijo osnovno šolo, Planina pa bi potrebovala še lekarno in zdravstveni dom.
»Med pomembne kranjske gradnje sodi pokrit olimpijski bazen«
»Po obravnavi v združenem delu je prišel v srednjeročni plan. Moja dolžnost je, da poskušamo zapisane naloge uresničiti. Bazen bo zgrajen za Kranjčane. Mladim vendar moramo nekaj dati, vsi smo namreč odgovorni, starši in drugi, da otrok nimamo na cesti. To vlogo naj bi odigral tudi bazen. V Kranju je dosti zanimanja za rekreacijo delavcev, pa tudi plavalni šport bo veliko pridobil.
Seveda pa bazen ni majhen zalogaj .«
»Za vasi so najpomembnejša stvar ceste. Pri popravilih ste bili letos v Kranju zelo uspešni.«
»Obdržati nameravamo dodatno prispevno stopnjo, ki je bila spoi..dadi uvedena v višini 0,57 odstotka, naprej pa naj bi bila 0,50-odstotna. Pripravljena so merila za razvrstitev cest. Mislim, da je to prvi poskus, kako bi naredili oceno pomembnosti posameznih cest. Narejen je bil popis vseh, ki so potrebne popravila ali asfaltne prevleke, in čaka nas precej dela, ki je zdaj ocenjeno na okrog 7 milijard dinarjev. Za Kranj je to presenetljivo, vendar takšnega popisa doslej ni bilo. Vključene so tudi mestne ulice. Menimo, da bi probleme lahko rešili v petih do desetih letih.«
»Kranj je industrijsko mesto, občina velja za bogato. Vsak šesti občan pa prejema socialno pomoč. Kako gledate na to?«
»Ocena o bogati občini ima več plati. Bogata je, če jo gledamo skozi stopnjo zaposlenosti, skozi možnost za popoldansko delo, hkrati je treba reči, da so ljudje zelo pridni, saj je samo priden človek pripravljen delati ves dan. Dejstvo, da vsak šesti prejema socialno pomoč, je presenetljivo, vendar je to posledica izredno hitrega in morda tudi neustreznega gospodarskega razvoja. Imamo predvsem predelovalno industrijo, ki je spodbudila hitro doseljevanje delavcev, zato je v Kranju še vedno veliko problemov s stanovanji. Z doseženim seveda nismo zadovoljni. Šele takrat bomo lahko, ko bosta osebni in družbeni standard visoka, kar bo odvisno od gospodarskega razvoja v smeri višjih oblik predelave, boljše tehnologije, če bomo razvijali proizvodnje, ki bodo tudi na tujem dajale dobre rezultate.«
»Plače so letos boljše, v Kranju pa je stavk vse več. Kako si to razlagate?«
»Kdor ne pozna vsebine razmer, je presenečen. Rezultati V posameznih kolektivih so različni, osebni dohodki tudi, delavci pa jih primerjajo. Razvojni nemir narekuje boljše nagrajevanje strokovnega kadra, kar je nujno, vendar moremo razlikovati med dobrim in slabim delom, med dobrim in slabim strokovnjakom.«
»Delavci vedo, kdo dobro dela ?«
»To so vedno vedeli in zdaj vedo.«
»Povejte nam ob koncu, kako se počutite v Kranju, saj niste Kranjčan, Gorenjec tudi ne.«
»Februarja bo minilo deset let, odkar sem prišel v Kranj, zgolj naključno, ko sta se jeseniška Sava in kranjski Projekt združila v Gradbinec. Ukvarjal sem se z vajenci in štipendisti, izobraževalni center pa je dobil sedež v Kranju in tako sem prišel sem. V Kranju sem se vedno dobro počutil, čeprav sem na začetku preživljal usodo priseljenca.«
»Kaj to pomeni?«
»Nisem poznal ljudi, razen nekaj sodelavcev, spoznati sem moral novo okolje, ljudi, se navaditi na novo delo, se kot delavec znova uveljaviti. Seveda pa je to včasih tudi prednost.«
»Kaj bi glede na vaše izkušnje rekli mlademu človeku, ki ima možnosti, da hodi v šolo, pa se mu ne ljubi učiti?«
»Ko sem se ukvarjal s štipendisti, sem jim vedno govoril: uči se, zagrabi to šolo, dokler si mlad, mnogo lažje se učiš kot kasneje. Ko si mlad in nimaš drugih obveznosti, je treba šolo končati. Prepričan sem, da jo lahko vsak s povprečno pametjo in povprečno resnostjo.«
M. VOLČJAK
Anton Dolenc iz Gorice
Kmetije ne ustvarja en rod
Gorica pri Radovljici, decembra — Anton Dolenc iz Gorice, magister živinozdravništva, vodja živinoreje na KŽK-jevem posestvu v Poljčah, človek, ki se je po spletu okoliščin vrnil iz stanovanjskega bloka v Radovljici na domačo kmetijo v Gorico, je na robu travnika, nasproti bencinske črpalke v Radovljici, postavil hlev bodočnosti, v katerem naj bi že prihodnje leto, kot predvideva naložbeni program, namolzli prek 300 tisoč litrov mleka.
0Upoštevali ste izkušnje kmetijsko razvitih držav in hlev postavili sredi kmetijskih površin. Kako ste se s tako zamislijo prebili skozi zapletene administrativne postopke?
»Obredel sem domala pol sveta, bil sem v Ameriki in v vseh kmetijsko razvitih zahodnoevropskih in alpskih državah. Na svojih potovanjih in tudi ob prebiranju strokovne literature sem spoznal, da mora hlev nujno stati sredi travnikov in pašnikov ali ob njihovem robu — zato, ker je paša najboljši način krmljenja in kravji gobec najcenejša mehanizacija... Kdor se ne razume na kmetijstvo, je bil presenečen, ker sem splob dobil lokacijsko dovoljenje. Za vse kmetijske strokovnjake v pravem pomenu besede je bilo to samoumevno. V Radovljici mi pri vsem tem niso delali večjih težav. Sicer pa sem takšen hlev nameraval postaviti že pred več kot desetimi leti, toda takratni odnos družbe do kmetijstva tega še ni dopušča«
Manjka še računalnik
9 Hlev stoji, ob njem tudi stanovanjska hiša. Gradnja je »požrla« prek tisoč kubikov betona, štiristo kubikov lesa — in na desetine milijonov denarja. Poldrugo leto je v njem tudi živina. Bi kaj spremenili, če bi ponovno gradili?
»Ne. Hlev se je, odkrito povedano, v tem času izkazal kot /,t lo funkcionalen  TVhi   '      > "I.....
ma ustreza evropski ravni. Živina ni privezana, imam prosto rejo. Molzišče in porodnišnica sta ločena od hleva. Naenkrat je mogoče molsti osem krav. Posebej nameščeni elektronski merilci, ki so del (bodočega) računalniško vodenega dodajanja močnih krmil, ugotavljajo ob vsaki molži, koliko mleka da posamezna krava. Zelo pomembna za kakovost krme je sušilnica na sončno energijo oziroma na segreti zrak, v veliko pomoč pa nam je tudi transporter krme. Računalnika še nimamo, problem je pač denar, saj stane po zdajšnjih cenah okrog 15 milijonov dinarjev. Računalnik bi »hranil« banko podatkov o zdravstvenem stanju živali, obolenju vimen, o plodnostnih motnjah. Uravnaval bi avtomatsko dodajanje močnih krmil, tako da bi jih vsaka krava dobila glede na mlečne sposobnosti — dobra molznica več, slaba manj. To bi pocenilo prireio ali prispevalo k večji mlečnosti.«
Osemsto litrov mleka na dan
mmm^mmmmmm—omm—mmmmmmmvm
0Pred nedavnim ste rekli, da vas je gradnja utrudila: ne le delo na gradbišču, temveč tudi večni boj za denar, za posojila, za razna soglasja in uvozna dovoljenja za opremo... Hlev zdaj stoji in že vrača vloženi denar. Kolikšna je prireja ?
»Zdaj je v hlevu 35 krav, več od letošnjega povprečja, ter razen teh še prav toliko mlade živine — telic in pitancev. Vsaka krava je letos v povprečju dala 9000 litrov mleka. Od te količine sinodu UUUO litrov, oddali v uile k tirno. 1n0(i lilmv so ifr\ popiln
teleta, nekaj ga porabimo sami, nekaj pa ga oddamo strankam za doma. Več kot polovica krav dosega mlečnost 10 do 12 tisoč litrov. Zdaj ga oddajamo na dan po osemsto litrov, prirejo pa bo mogoče še povečati — ne z večjim staležem molznic, temveč z boljšo selekcijo. Poleti porabimo za prirejo enega litra mleka 10 do 15 dekagramov krmil, pozimi 25. Samo z osnovno krmo bi se mlečnost sukala okrog 5000 litrov. S hektara oddamo približno 12 tisoč litrov mleka; če pa 'spremenimo' v litre še telice in drugo goved, pridemo do številke 15 tisoč litrov (Mimogrede povedano: po nekaterih ocenah je slovensko povprečje okrog 1700 litrov na hektar. — op. p.)«.
Živina pol leta na paši
0Nekateri se paše hranijo, češ da prinaša le doda t tu t delo; drugi bi radi pasli, vendar jim velika razdrobljenost in oddaljenost kmetijskih zemljišč tega ne omogočata. Vi ste prav zaradi paše vztrajali, da nuna hlev stati sredi kmetijskih površin.
»Ob hlevu imamo približno 14 hektarov zemlje, razen te še okrog sedem hektarov v okolici. Deset hektarov je naše zemlje, drugo sem najel od zadruge in od bližnjih kmetov. Z zadrugo sem sklenil desetletno pogodbo, s kmeti petletno. Dobro bi bilo, če bi zaradi paše pridobil še nekaj zemljišč v bližini; nastali pa bi veliki problemi, če bi ostal samo z lastno zemljo. Pri nas se živina pase sest mesecev na leto. Travnike dvakrat pokosimo in še osemkrat popasemo. V času paše je prireja mleka 10 do 30 odstotkov cenejša kot sicer.«
Kakovost je treba plačati
0Če so stroji vedno polno obremenjeni, se radi kvarijo. Podobno je tudi s kravami: znano je, da so dobre mlekarice bolj občutljive za razna obolenja kot tiste, ki dajajo na dan le nekaj litrov mleka. Kakšno je zdravstveno stanje živine, kako je s kakovostjo mleka ?
»Živina je zdrava. Vnetje vimena (mastitis) se pojavlja le pri starejših kravah — pri tistih, ki jih v času, ko smo čredo le večali, nismo izločili... S kakovostjo mleka doslej nismo imeli nobenih težav. Če se prav spominjam, so ob vsakem preskusu našteli v tisočinki litra mleka manj kot milijon bakterij, včasih le par sto tisoč. (Pravilnik o kakovosti mleka postavlja mejo med crnim' in 'belim' mlekom pri treh milijonih. Nobena skrivnost pa ni, da so na Gorenjskem tudi kmet|<\ ki /. milditrom mleka oddajo prek slo milijonov' bakterij. — op. p ) Število bak-
terij v mleku še lahko zmanjšamo, tudi na vsega 50 tisoč v tisočinki litra, vendar je za to potrebno dodatno delo, razkuževanje vimena in podobno. Kakovost pa je treba tudi dodatno plačati.«
Usklajevanje cen kasni
0Ko smo že pri plačilu in denarju: je prireja mleka donosna?
»Odkupna cena mleka je zdaj približno za četrtino prenizka. Cene reprodukcijskega materiala in cene kmetijskih pridelkov bi morali zaradi visoke inflacije usklajevati vsake tri mesece, v kmetijstvu pa ti popravki kasni-jo za pol leta. Poznam razmere na Zahodu: tam so surovine za 30 odstotkov cenejše kot pri nas, mleko pa je za 30 do 50 odstotkov dražje. Pri nas lahko krijemo s ceno le izdatke za gnojila, krmila, uporabo strojev, za plačilo delovne sile, medtem ko v ceno ni mogoče vračunati nikakršne naložbe. Brez vlaganj v živinorejo pa bomo še naprej capljali za drugimi. Domala vse družbene mlečne farme se kopljejo v izgubah ali poslujejo na robu rdečih številk. Izgube pokrivamo z denarjem iz raznih skladov,  z  nižjimi obrestnimi
merami za posojila ali s prelivanjem denarja iz drugih kmetijskih dejavnosti, kar pa navsezadnje tudi ni najbolj pošteno.«
Maksimum ostaja, vole so nadomestili traktorji
0 V zadnjem času se kar vrstijo razprave o zemljiškem maksimumu. Na katero stran bi se postavili — k nasprotnikom ah zagovornikom ?
»Naše kmetije, omejene z maksimumom, so kljub desetkratno povečani storilnosti dela ostale enako velike kot v času, ko smo orali z voli in kosili na roke. Res je, da lastnina sama po sebi ne vpliva na pridelavo hrane, vendar pa je za dolgoročnost 'proizvodnje' in za socialno varnost ljudi, ki to zemljo obdelujejo, zelo pomembno, da z njo tudi razpolagajo, kajti kmetije ne ustvarja en rod, temveč več-Vseeno pa je, kako rečemo zemlji — lastnina ali proizvajalno sredstvo.
Še noben živinorejec ni obogatel
0Čeprav je naš cilj bogata družba — bogat kmet, bogat obrtnik in bogat delavec — se nekateri kat pretirano bojijo, da napredni veliki kmetje ne bi obogateli.
»Mislim, da je pri nas veliko ljudi za delo, ki ga opravljajo, prebogatih. Ti ljudje niso zaposleni v kmetijstvu. Ne poznam kmeta, ki bi obogatel z obdelovanjem zemlje, predvsem pa ne z govedorejo. Kdor ne verjame, lahko poskusi: na Kočevskem je zemlje dovolj.«
C. ZAPLOTNIK
DREK, 3i. DECEMBRA 1986
5*£Ć¥0 97
11. stran (^MSsgaMsncaLAS
Viktor žakelj
Nauki za varnejšo pot
V megleno prihodnost
—_____
4ANKZ BOHORIČ
Učinkovito gospodarjenje, tkladnejši razvoj in kakovostnejše življenje
*ETRA ŠKOFIC
Kaj le hoče ta mladina
Beseda urednika
Na pokušino vam tokrat ponujamo novo prilogo Gorenjskega glasa Odprte stran., ki bo prihodnje leto izhajala enkrat na mesec na štirih straneh. Zamislili smo si jo tako, da bi v njej objavljali poglobljene, polemične, kritične in spodbudne prispevke iz najrazličnejših področij. Kot že ime pove, priloge ne bomo pisali le sami, temveč bomo njene strani odprli vsem dobromislečim in pišočim Gorenjcem in vsem drugim, ki se bodo želeli skozi Gorenjski glas odzivati na dogodke na Gorenjskem, v Sloveniji in Jugoslaviji. Posebno bomo veseli kritičnih in spodbudnih besed tistih naših rojakov, ki so se uveljavili na različnih področjih dejavnosti: v kulturi, umetnosti, politiki, znanosti.
Želimo, da bi vas ob branju Odprtih strani zagrabilo, da bi sami vzeli pero v roke in napisali odgovor, mnenje ali kritiko k določeni obravnavani temi in ga nam poslali. Prav tako bomo veseli, če vas bodo napisane vrstice spodbudile k razmišljanju,kaj bi v prilogo lahko sami prispevali.
Za novoletne Odprte strani smo pripravili razmišljanje ob vstopu v novo leto Viktorja Žaklja in Igorja Slavca, referat Vekoslava Grmiča na blejskem kulturnem plenumu OF, razmišljanje Petre Škofic o mladiniterintervjuja z Janezom Bohoričem in dr. Blanko Druškovič.
LEOPOLDINA BOGATAJ
DR. BLANKA DRUŠKOVIČ
Rastlinam se slabo piše...
Ali tudi živalim in ljudem?
VEKOSLAV GRMIČ
Vernost slovenskega človeka nekoč in danes
IGOR SLAVEC
Upanje naj postane zaupanje
Nauki za varnejšo pot v megleno prihodnost
§£>et stopam v svet (ne)poklicnih tipalcev v megleno prihodnost. Z nekaj ducati besed naj jakoga opogumil. Opogumil zato, ker je črnih prerokov ta čas več kot preveč. Klicati ne-£gčo ali jo napovedovati, ne kaže. Saj vedno pride sama, pravi ljudska modrost. Ce pa je ^srečanje z resnico pred vrati, ta res ne bo razveseljiva, a ne kaže jadikovati. Bolje je ^misliti, kaj storiti, da bo drugovanje s to črno gospo čim krajše. In kaj bi Gorenjec Go-!^njcu mogel svetovati? Na kratko, izbrano — skratka varčno, kot se rodu, ki mu pripajam, spodobi, bi rekel naslednje.
VIKTOR ZAKELJ
Človek je naše največje bogato! Tolikokrat izgovorjena mi-X ^a se je mnogim že zdavnaj ^iskutila. Toda, smo jo kot po-^nezniki in kot narod povsem .šumeli in se po tej maksimi Pli ravnali? Na neki način prav ?°tovc. Osvobajajoča socialisti-misel in včasih kruta realso-'Mistična praksa, čeprav pogoji povsem sprti med seboj, sta >«lekli in nasitili slovensko rev-I irio. Koliko iskrene vere je biki v množičnost, splošno egali-£rnost, tone in kilometre? Po m kriterijih smo merili razvoj, pastvo in nazadnje tudi člove-Sp srečo. Toda nenadoma to m SO več res. Količine navkljub ^Povedani resnici niso hotele
preskakovati v kakovosti. Krivulje rasti so svojo ost usmerile nazaj proti x osi. Spet smo — za-poznelci — začeli spoznavati, da smo sami svoje (ne)sreče kovači. Siva substanca pod bujnim la-siščem ali svetlečo se plešo postane (spet) najbolj iskana dobrina, odločujoči proizvodni tvorec, ki je v posmeh vsemu, menda edina enakomerno porazdeljena dobrina med narodi sveta. Tako človek (vsaj pri velikih narodih) spet postaja bogastvo. Ali pa bo tudi pri nas, je odvisno le od nas samih. In kaj nam je storiti? Poskusimo za začetek, vsaj tu, na Gorenjskem, odpirati delovna mesta le za kvalificirane delavce — naše otroke.
Nihče prav natančno ne ve, od kod smo prišli in koga vse smo potomci. Zagotovo pa je eno: v tem trdem svetu so se mogli ohraniti le neuklonljivi značaji. Protestantje, puntarji in skrivači so tod dobivali streho nad glavo. Vse, kar je od kjerkoli prišlo, se je moralo prej ali slej pogore-njiti — in končno posloveniti (v jeziku državotvornih okolij bi rekli poregionaliti). Ostali smo, ker nismo hoteli začeti jodlati, in ostali bomo, če se ne bomo vdali miku pastirske piščali, ki vabi k poskakovanju. Da bo gospodar prihodnosti — računalnik — znal zapisati tudi naš č, potem moramo že danes biti klenega značaja in odprtega duha.
V trdno skupnost — s komerkoli že — lahko vstopamo le, če se imamo za svobodne in enakopravne. Kako sveže sape vejejo v zadnjem času s slovenskih vrhov! Zatohlost nekega časa izginja. Tu in tam pa se še povija strupena meglena belina, ki duši. Ne odpirajte nikjer deponij strupa preteklosti, naš čas ima dovolj lastnih 'ekoloških' problemov! Današnji deli celote so drugačni kot tisti od včeraj, pa tudi več jih je, zato je potreben nov skupni imenovalec, da bi jih zložili v celoto. Tisti, ki ne pozna te aritmetike, ne more ukazovati učiteljici (kot mi je bilo te dni potoženo) razuma in poguma, ki je na ogled postavila iz njenega kraja vse, kar zna ostati na rešetu (vsaj krajevne) zgodovine. Pokončna drža, odprtost za novo in napredno, spoštovanje drugačnosti in drugače mislečih je drugi zavitek popotnice na Kal-varijo prihodnosti.
Naš čas je zaklet. Vsi se razumemo na vse. Vsi vse vemo in, kar je najhuje, o vsem vsi tudi odločamo — če je le mogoče, seveda. Danes je bela vrana tisti, ki na delavskem svetu, skupščini ali v klepetavi druščini prizna, da česa ne ve. Paradoksal-
no pa je, da vsaj novoveški človek še nikoli ni polagal toliko upov v sile zunaj sebe kot prav danes. Razni cekaji, vseh vret vlade in vplivni posamezniki naj bi reševalf tudi stvari namesto nas, ko jih po definiciji, bi rekel, ne morejo. Na ta način odlagamo skrb za svoj in skupni razvoj na nekoga zunaj nas in bentimo, če nam v željah in zahtevah ni ustreženo. Pri nas v Jugoslaviji je to že kar stil življenja. Recimo samo, koliko ljudi se pri nas ure in ure 'ukvarja' s tako imenovanimi makroekonomskimi vprašanji; prav nič pa jih ne zanimajo kadrovski, organizacijski in drugi problemi njegove organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ali občine, pa čeprav je prav od njih odvisna debelina njegove rezine kruha. To je posebna oblika bega od odgovornosti, na državni ravni pa v takem obnašanju koreninijo konflikti, ki imajo nevarna nacionalistična obeležja. Druga zakleta zmota pa je vera v (samoupravne norme, ki naj bi mogle naglo menjati tok življenja. Toda človek je lepo bitje. Počasi menja svoje navade, prepričanja, vere..Marx ni zastonj govoril o nujnosti prehodne do-
be kot vmesni postaji (z — da nes že vemo — dolgo čakalne dobo) na poti v 'carstvo svobode in sreče'. Mnogi so pri nas — zlasti zadnja leta sedemdesetih let — jemali 'po potrebah', a žal ne tedaj ne danes, a bojim se, da tudi jutri ne, ne mislijo 'dajati' v skladu s svojimi možnostmi. V tem (ne pa, na primer, v naši zadolženosti) izvira večina naših problemov, vse do inflacije, ki je seštevek vsega našega (ne)dela.
- Tretji nauk bi se torej glasil: začnimo se (vsaj Gorenjci) ukvarjati s tistim, kar vsak od nas zna, ne igrajmo se velike politike, ne precenjujmo samega sebe ter vsakemu izmed nas dajmo veljavo, primerno rezultatom njegovega 'živega in minulega dela.
Nič novega nisem povedal, nič stavkov, vrednih Pitije, se mi ni zapisalo (zato ne iščite preroško-sti v vejicah). Z nasmeškom Ko-bilčine kofetarice, ampak samo nasmeškom, sem, Apel, megleno podobo prihodnosti na ogled postavil. Srečno pot v prihodnost, pa četudi je ta čas še meglena — vseeno: naša je! Hočem reči, da jo kljub vsemu imamo.
JANEZ BOHORIČ
podpredsednik izvršnega sveta slovenske skupščine
Učinkovito gospodarjenje, skladnejši razvoj in kakovostnejše življenje
»Jekiarna bo dala rezultate, če bomo znali kakovostno jeklo predelati v zahtevnejše izdelke, predor in avtomobilska cesta se bosta izplačala, če bomo z njima znali zaslužiti. Na tisoče izdelkov bomo prodali, če bodo kakovostni, sodobno oblikovani in po primerni ceni. Ce bo gorenjsko gospodarstvo lovilo korak s časom, se moderniziralo in organiziralo tako, da bo poslovno učinkovito, konkurenčno in bo znalo razviti tudi kaj novega, bo uspešno. Prihodnost Gorenjske sta tudi znanje in skrb za sposobne in izobražene delavce.«
• Kot podpredsednik slovenske vlade posebej skrbite za go-. spod a rs ka vprašanja. Kako ocenjujete letošnje gospodarjenje v Jugoslaviji in Sloveniji, kje smo v državi in republiki naloge iz letošnjih resolucij uresničili?
»Za prvo leto uresničevanja srednjeročnega plana Jugoslavije do leta 1990 je značilno: visoka inflacija, slabši rezultati v zunanjetrgovinski menjavi v primerjavi z načrtovanimi, številne • neuresničene naloge pri dograjevanju gospodarskega sistema in nepopoln informacijski sistem, ki povzroča dvome v podatke, na osnovi katerih ocenjujemo gospodarske rezultate. Neustrezen in že velikokrat spremenjen obračunski sistem v mnogočem nerealno odslikava gospodarski položaj, še vedno omogoča prikazovanje lažnega dohodka ter njegovo delitev, prikrivanje izgub, nastajanje tako imenovanih 'dubioz', ki so vnaprej potrošen še neustvarjen dohodek. Kljub administrativnim pritiskom in prizadevanjem so se cene dvigovale po inflacijski spirali, osebni dohodki pa so jim, ne oziraje se na rezultate dela, sledili in jih tudi prehiteli. Spremembe deviznega sistema niso spodbujale konvertibilnega izvoza, prav tako pa tudi ne ukrepi ekonomske politike, ki so prišli dokaj pozno. Manjši izvoz na konvertibilne trge spremljajo še težave pri plačilu s konverti-bile uvoženega blaga, kar nekatere kolektive ob koncu leta pušča v hudih škripcih. Zato v celoti ni mogoče oceniti, da smo bili pri premagovanju gospodarske krize v Jugoslaviji letos posebej uspešni, kar je najbolj prizadelo najbolj nerazvite dele države. Izgube so se povečale. Takšno stanje je spodbujalo različne oblike prerazporejanja dohodka od poslovno uspešnih k manj uspešnim, kar lahko nevarno ogrozi prizadevanja za boljše gospo-
stotno rast. Rekordna sta bila letina in hektarski donos koruze (12,5 milijona ton), pa sončnic in oljne repice. Sladkorja bo prek 750.000 ton in ga ne bo treba uvažati, uspešna pa je bila tudi setev pšenice. Posejali smo jo na 45.000 hektarih več kot lani. Uspešni smo bili v gradbeništvu in turizmu, kjer bo po oceni letošnji devizni priliv 1,3 milijarde dolarjev. V primerjavi z lanskim letom so investicije narasle za 94 odstotkov, v Sloveniji pa celo za 132. Gradimo 31.189 objektov, od katerih jih je bilo 29 odstotkov začetih letos. V primerjavi z lanskim letom so osebni dohodki v letošnjih desetih mesecih v Jugoslaviji narasli za 107 odstotkov, v Sloveniji za 121 odstotkov, splošna in skupna poraba pa sta v državi porasli za 121 •odstotkov, v Sloveniji pa za 143,7 odstotka, brez spiza pa 136 odstotkov. Izvoz se je v drugi polovici leta nekoliko popravil, vendar je v celoti še vedno za skoraj 3 odstotke pod lanskim, uvoz pa je bil za 1,2 odstotka manjši. Slabše je na konvertibilnem področju, kjer je ii.voz za 0,2 odstotka večji od lanskega, uvoz pa večji za dobrih 5 odstotkov. V Sloveniji so ta gibanja še manj ugodna. Izvoz je za 3,4 odstotka manjši, uvoz pa za 15,8 odstotka večji kot leni. Inflacija je bila novembra kar 93,4 odstotka. Ob tem je treba povedati, da smo v Sloveniji presegli načrtovano gospodarsko rast, izraženo z rastjo družbenega proizvoda, čeprav se je ta rast preveč oklepala domačega trga in premalo izvoza. Intenzivno moderniziramo proizvodnjo, začenja se kakovostno prestrukturiranje gospodarstva, proizvodnja je kvalitetnejša in ekonomičnejša, zvišala pa se je življenjska raven (glede na ustvarjeno celo preveč), prekinjeno pa je nazadovanje investicij. Ppmemben dosežek je zagotavljanje boljše gmotne osnove izobraževanju in
darjenje, saj se bohoti miselnost, da bo morebitno izgubo že nekdo 'pokril'. Neustrezna politika obrestnih mer ne spodbuja varčevanja, ampak povzroča beg denarja v potrošnjo, zlasti v nakup trajnejših dobrin ali v nezakonit nakup deviz, neustrezna tečajna politika pa spodbuja uvoz, ne pa izvoza, ki postaja dohodkovno vedno manj zanimiv. Ob upoštevanju teh dejstev je treba ocenjevati letošnje gospodarske rezultate, ki v številkah sicer niso tako slabi. V enajstih mesecih je bila v Jugoslaviji rast industrijske proizvodnje 4,2-odstotna (v Sloveniji 1,8-od-stotna), načrtovali pa smo 3-od-
znanstvenemu delu, položaj delavcev v družbenih dejavnostih pa se je precej izenačil s položajem delavcev v gospodarstvu. Pomembni so premiki v infrastrukturi, ki pa jih bomo morali nadaljevati in končati v prihodnjih letih. Mislim na začetek gradnje predora pod Karavankami, ki se mora končati z gradnjo avtomobilske ceste Jesenice-Zagreb. Čaka nas povečanje zmogljivosti luke Koper, modernizacija železnice, graditev vodne elektrarne na Savi, modernizacija PTT in RTV omrežja, investicije v urejanje zemljišč, namakalnih naprav, vodovodov in vodotokov. Povsod nas seveda
omejujejo sredstva, marsikje pa tudi slaba organiziranost, nizka stopnja pripravljenosti projektov ter pomanjkanje sposobnih in strokovnih ljudi.«
00 zvezni resoluciji za prihodnje leto so mnenja različna, jih bomo uspeli uskladiti do taksne mere, da bodo dobra za večino, predvsem pa za uspešne gospodarje? Bodo takšni tudi spremljajoči dokumenti?
»Slovenski izvršni svet je svoj pogled na ekonomsko politiko države v prihodnjem letu povedal v uvodu k osnutku republiške resolucije. Izhodišča je obogatila razprava v republiški skupščini 25. novembra, pred tem pa v SZDL, sindikatih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, ki je vedno osnova za dejavnost slovenskih delegatov v zvezni skupščini. Naša skupščina je 17. decembra poslušala poročilo delegacije v zboru republik in pokrajin o usklajevanju in uveljavljanju stališč, v sredo pa se bo razprava nadaljevala. Ne bi rad napovedal, kako se bo usklajevanje končalo, vendar menim, da je v Jugoslaviji prevladalo spoznanje, da le s spoštovanjem ekonomskih zakonitosti, povečanjem proizvodnje in višjo kakovostjo lahko povečamo konvertibilni izvoz, se spopademo z inflacijo in hitreje uvajamo realne faktorje ekonomije. Tako bomo tudi okrepili samoupravni položaj delavcev. V tem duhu so besedila resolucije in spremljajočih aktov že usklajena, obstajajo pa še sporne točke, zlasti pri nekaterih sistemskih zakonih, kot so obračunski zakon, zakon o sistemu družbene kontrole cen, zakon o financiranju federacije, spremembe zakonov o ekonomskih odnosih s tujino, položaj, vloga in odgovornost Narodne banke Jugoslavije pa hitrejši razvoj nerazvitih. Dela bo še veliko. Če predpisi ne bodo spodbujevali, prisiljevali in omogočali boljšega gospodarjenja, bodo slabi.«
0 Predlog slovenske resolucije tudi pravi, da mora biti prihodnje leto tudi naše življenje boljše, kakovostnejše, ima cilj realno osnovo?
Ko smo sestavljali republiško resolucijo, smo želeli napraviti kratek, jasen, konkreten in mobilizacijski dokument, ki bo priganjal k boljšim rezultatom, ne pa ponavljal že zapisanega. Mislimo, da nam je to uspelo, saj smo kar polovico od 150 predlogov iz razprave o osnutku resolucije smiselno vgradili v njen .preglog, o katerem se bo skupščina izrekla 24. decembra. (Pogovor je bil narejen dan pred zasedanjem skupščine — op. J.K.). Osnovni moto resolucije za prihodnje leto je, čeprav drobno zapisan v začetku 2. poglavja, učinkovitejše gospodarjenje, skladnejši razvoj, kakovostnejše življenje. Cilji so realni. Verjamem vanje, uresničevanje pa bo odvisno od nas. Kakovosti ži vljenja pa ne gre razumeti le kot izboljšanje ali ohranitev osebnega in družbenega standarda, ampak širše, od izboljšanja oko lja, boljših medsebojnih odnosov do naše organiziranosti in višjega koriščenja človekove neobnovljive dobrine: delovnega in prostega časa. Sem sodijo tudi smotrni sestanki, smiselni in učinkoviti, ne pa posedanje brez
učinkov. Kakovost naj se poveča tudi v zadovoljevanju kulturnih in duhovnih potreb, v večji odprtosti v svet in podobno, za kar so možnosti.«
0Stopiva na Gorenjsko. Kakšna je vaša ocena letošnjega gorenjskega gospodarjenja? Kje bi lahko več naredili, kje smo uspeli, kje zastali?
»O gorenjskem je težko govoriti ločeno, saj je del slovenskega, jugoslovanskega in zaradi svojega izvoza tudi svetovnega gospodarstva. Razni statistični podatki o industrijski rasti v regiji, o izvozu in uvozu, gibanju cen, pokritju uvoza z izvozom so neka povprečja zelo raznovrstnih dejavnosti na neki ravni, ki pa malo povedo, kaj se dejansko v tovarnah dogaja, kako uspešne so, kje bi lahko naredile več, kje niso izkoristile možnosti. Za tako oceno je treba pogledati vsak kolektiv posebej. Če vseeno poskušam ocenjevati, ugota-
Janez Bohorič je Gorenjec, rojen v Tržiču, po poklicu diplomirani inženir kemije. Zaposlen je bil v tedanjem Standardu, kjer je delal pri nabavi kemikalij in razvoju kemičnih izdelkov ter umetnega usnja. Po združitvi Standarda s Savo je vodil tehnološko pripravo proizvodnje gumenotehniških izdelkov in proizvodnjo, ki je bila prenesena iz Standarda. Nato je bil imenovan za direktorja tovarne umetnega usnja oziroma direktorja tozda. Ko je postala Sava sestavljena organizacija združenega dela in je prevzel Filip Majcen vodstvo sozda, so Janeza Bohoriča izbrali za generalnega direktorja Save, ostal je sedem let. Leta 1984je bil izvoljen za podpredsednika republiškega izvršnega sveta in to je še danes. Odgovarja za ekonomsko politiko in gospodarski razvoj.
vljam, da je v tem nadpovprečno industrializiranem delu Slovenije zaposlenost večja kot drugje, saj je zaposlenih kar 77.007 ljudi od 179.250 prebivalcev v petih gorenjskih občinah ali 43,3 odstotka (SRS 39,81 odstotka), da industrijska proizvodnja narašča hitreje kot v Sloveniji, da pa so razlike med občinami precejšnje. Najvišjo rast ima Kranj, najmanjšo pa Jesenice in Tržič. Pri ekonomskih odnosih s tujino je stagnacija večja kot v Sloveniji, kjer je indeks 101, na Gorenjskem pa 99, precejšnja
pa je selitev izvoza s konvertibi-le na kliring (konvertibila 93, kliring 111). Pri uvozu je bila Gorenjska gospodarnejša. Turizem beleži malo ugodnejše ra-zultate, pri gibanju dohodka in osebnih dohodkov pa je položaj od občine do občine različen, povprečja pa so blizu slovenskim. Enako velja za izgube, kjer sta kritična lesarstvo in elektrogospodarstvo, druge bilance delovnih organizacij na so pozitivne, čeprav se v posameznih njihovih tozdih pojavljajo izgube zaradi neustrezne poslovne politike, negativnih učinkov ekonomske politike pri izvozu in administrativnega določanja cen. Kot trdim za slovensko gospodarstvo, trdim tudi za gorenjsko, da organizacije združenega dela niso v celoti izkoristile letošnjih relativno manjših stroškovnih pritiskov v korist akumulacije in modernizacije sorazmerno visoko izrabljene opreme, da niso izkoristile vseh možnosti za izvoz in možnosti, ki jih zlasti v turizmu in prometu daje zemljepisni in zemljepisno-poli-tični položaj Slovenije ter naravne lepote Gorenjske. Tudi v pogledu nekaterih sodobnejših pristopov in razmišljanj o gospodarjenju bi se lahko več naučili od tujine. Te trditve — tako kot vse, ki se opirajo na povprečja — ne drže za vse gorenjske kolektive. So takšni, ki so lahko marsikomu v marsičem za zgled. Neizkoriščena je tudi ostala možnost, ki jo že dolgo daje razvoj drobnega gospodarstva na Gorenjskem.«
0 Kakšen je vaš pogled na gorenjski jutri, na razvoj turizma in naložbe, ki so začete na Gorenjskem in so republiškega pomena? Bodo dale pričakovane rezultate?
»Prihodnost Gorenjske in njenega gospodarstva je večje uveljavljanje znanja in skrb za kadre, modernizacija, posodabljanje in notranje prestrukturiranje tradicionalnih gorenjskih industrij, nadaljnje odpiranje do Jugoslavije in sveta, boljše vnovčevanje naravnih lepot in prometne lege, razvoj turizma in vsega, kar sodi zraven, drobno gospodarstvo, tako zasebno kot družbeno, in tudi razvoj tistih kmetijskih panog, za katere
ima dobre naravne razmere. Ob vsem tem pa varovanje zdrave ga in lepega okolja, enega od gc renjskih bogastev, tudi taifl< kjer je bilo že načeto. V Gorenj' ski banki je prijavljenih 142 iff vesticij s predračunsko vreff nostjo 183.059 milijonov dinaf jev. Večina vlaganj je usmerja na v izvozno proizvodnjo, stanO* vanjsko in komunalno gosp"" darstvo, v tehnološko intenzivfl* naložbe in turizem. Vsako <X» njih je treba skrbno pretehtat1 in jo podpreti, če so v prid raZ' vojnim ciljem in boljši izkorišča nosti primerjalnih prednosti' Naložbe v jeklarno bodo dale rc zultate, če bomo znali kakovO" stno jeklo predelati v zahtevnej' še izdelke, ne pa, da bomo p& dajali ingote. Predor in avtom0" bilska cesta se bosta izplačal* če bomo ob njiju znali zaslužit1' Telefonske centrale, števce, č* vije, gume, stroje, lesne izdelki smuči, športna letala, čolne, tk* nine, pletenine, montažne hiš* in tisoče drugih izdelkov bofl10 prodajali doma in po svetu, z8' služili, če bodo kakovostni, & dobno oblikovani in s primeru" ceno. Če bo gorenjsko gospoda*" stvo lovilo korak s časom, se toP derniziralo in organiziralo tak0, da bo poslovno učinkovito j-! konkurenčno, če bo znalo razvif tudi kaj novega, bo uspelo.«
0 Kakšno je vaše novoletno & šalo? Ste za prihodnje leto op& mist in kakšne so še vedno v<& vezi z Gorenjsko, kjer ste bili & jeni in dolgo tudi zaposleni?
»V letu 1987 želim drugim | sebi predvsem mir in blaginjov svetu, doma pa uspešno obvladovanje gospodarske in družbe^ krize ter hiter izhod iz nj* Vsem ljudem želim veliko ose* ne sreče, zdravja in delovoi-1 uspehov. Ne pričakujem, da S? bo vse to prihodnje leto uresntf1' lo, da bo s tem konec vseh teža^ Sem pa optimist v tem, ker v£r jamem in pričakujem, da bofl1" na tej poti napredovali. Na G°. renjsko me pa važe mnogo rev1, predvsem pa to, da sem tam $ ma, da imam tam mnogo prij* teljev, zato se na Gorenjsko v«**" no znova rad vračam.«
POGOVOR PRIPRAVIL: J. KOŠNJEK
TOREK, 30. DECEMBRA 1986
SREČNO '87
13. STRAN @©IBSS$JJgSSIGLAS
Vekoslav Grmič
Vernost slovenskega človeka nekoč in danes
V zvezi z razpravo o preoblikovanju slovenskega narodnega značaja se ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja nedvomno moramo na kratko dotakniti tudi vernosti slovenskega človeka in se pri tem ozreti v preteklost, sedanjost in prihodnost. Ker je vernost del kulture nekega naroda, je zato najbrž samo po sebi umevno, da ima vernost vsakega naroda neke svoje posebnosti, pa naj je še tako univerzalna in naj še tako presega tisto, kar imenujemo narodnost. Narodna bit pomeni v resnici osnovo, temelj, ki na njej zida tudi verstvo. Seveda pa je razumljivo, da potem verstvo prav tako
oblikuje to osnovo. Gre tedaj za medsebojne vplive in medsebojno oblikovanje.
Vse tisto, kar je na narod vplivalo v njegovi zgodovini in kar imenujemo tudi zgodovinsko usodo, je vtisnilo svoj pečat prav tako njegovi vernosti. V vsakem pogledu gre za zgodovinski proces in ne za nekaj statičnega, se pravi, da se je vernost kazala v različnih oblikah glede na različna obdobja ali različno usodo, ki jo je narod doživljal. Kljub temu pa so nekatere posebnosti te vernosti ostale skoraj nespremenjene ali so se znova in znova pokazale.
Res pa je tudi, da vernost slovenskega človeka ni tako monolitna, kakor bi kdo utegnil misliti, temveč so se v njej kazale in se kažejo še danes razlike med posameznimi deli naše domovine, ki pomenijo značilne poteze na značaju njihovih prebivalcev in zato nujno odmevajo tudi v njihovi vernosti.
Prav tako pa niso ostali brez odmeva nastopi posameznih ljudi, ki so s svojimi idejami pustili neizbrisne sledove v verski ali sploh kulturni fiziognomiji ljudstva, iz katerega so izšli, ali so mu posebej posvetili svoje delovanje, med katerim so delovali.
Zanimivo je naposled, kako so nekatere verske ideje od zunaj našle„svoj odmev predvsem v tistih predelih naše domovine, ki so jim njihovi prebivalci po svoji miselnosti nekako bili sorodni, tako da so jih sprejemali, medtem ko so drugod ostale brez odmeva. Seveda pa pri vsem tem *e smemo pozabiti na odločilen vpliv cerkvenega vodstva, duhovnikov in še posebej škofov.
Opozoriti še moram, da bom v tem kratkem razmišljanju upošteval predvsem tiste oblike vernosti, ki jih je mogoče takoj opaziti, kakor hitro se ustavimo ob tej vrsti človeškega obnašanja.
IGOR SLAVEC:
I. Vernost slovenskega človeka je bila nekoč močno povezana z agrarno kulturo, se pravi, da jo je na poseben način oblikovala kmečka miselnost, ki pa je bila odsev kmečkega izkustva. To izkustvo je bilo večplastno: kmet je doživljal močan občutek nemoči nasproti silam, ki jih ni mogel obvladati, doživljal je dalje povezanost z naravnim ritmom, ki se je vsako leto ponavljal in je bil zanj prav tako skrivnosten, doživljal je prepuš-čenost sam sebi, kolikor se ni zanašal na Boga, doživljal pa je tudi trenutke, ko je čutil potrebo, da se zahvali za uspešnost svojega dela, kadar mu je narava dala bogate sadove. In ker je slovenski človek splošno močno čustven in misli v resnici s srcem, zato je vse to njegovo doživljanje bilo močno čustveno obarvano in se je tudi celostno nanj odzival. Prav tako pa je razumljivo, da so duhovniki opravljali svoje poslanstvo ustrezno takšni miselnosti.
Če pomislimo hkrati na tegobe, s katerimi se je srečeval naš človek v preteklosti, posebej na turške vpade in kužne bolezni kakor tudi na ravnanje tuje fevdalne gospode z njim, potem pač • lahko razumemo vse tisto, kar mu je očital Primož Trubar: češ-čenje svetnikov, zidanje cerkva, romanja in nagnjenje k raznovrstnemu praznoverju. Podoba pa je, da je Primož Trubar vse te stvari grajal predvsem zato, ker je duhovščina zlorabljala takšen položaj in vernike naravnost silila k početju, ki jim je prinašalo samo še večjo revščino in jih zavajalo v resnično praznoverje.
Posebej pa bi nedvomno morali omeniti najrazličnejše oblike ljudskih pobožnosti in ljudsko petje, ki se je vedno uvelja-
vljalo v slovenski vernosti. To so bile pač oblike, ko se je lahko izrazilo slovensko srce. In v tem pogledu je bil slovenski vernik še posebno tradicionalen.
Zato pa ni našla globljega odmeva reformacija in še manj pozneje janzenizem, čeprav je najbrž v času reformacije slovenski človek začutil, da mu »nova vera« prinaša neko olajšanje in da mu hoče resnično dobro. Nekoliko drugače je bilo vsekakor v času janzenističnih vplivov, ki se nikakor niso mogli meriti z vernostjo, kakršno je npr. širil na Štajerskem škof Slomšek. Zato so se dejansko janzenistični vplivi uveljavljali samo na Kranjskem.
II. Slovenski človek pa je kljub vsemu ka^.al tudi neko samostojnost v verskem pogledu, zato se ni dal preprosto samo voditi od duhovnikov, če je začutil, da sploh ne gre več za vero, temveč npr. za politiko. To se je pokazalo posebej v času klerikalizma, ko so mnogi kljub svoji tradicionalni vernosti hodili svojo pot, se pravi, da se niso povsem identificirali s Cerkvijo in njenimi nauki. Na nekatere je vedno bolj vplivalo mladinsko gibanje in križarstvo, na druge pa krščanski socializem. Uvelja vljale pa so se tudi ideje, ki so bile še bolj tuje absolutni cer-kvenosti, kakor so bili npr. kmečki fantje in dekleta in sploh ljudskofrontno gibanje med kmečkim prebivalstvom.
Kar se tiče Katoliške akcije, ki je zagovarjala popoln verski in cerkveni integralizem, je za nirnivo, da je našla pravi odmev predvsem v ljubljanski škofiji, ne pa tako v mariborski. Poleg drugih razlogov za to dejstvo go tovo ne smemo prezreti različno škofijskih vodstvih  in \
značaju prebivalcev obeh pokrajin.
III. Tudi v času narodnoosvobodilne vojne sta se pokazali samostojnost in kritičnost slovenskega vernika. Mnogi so se zaradi obnašanja cerkvenega vodstva v takratni ljubljanjski pokrajini oddaljili od Cerkve. Delno so zdvomili nad vero sploh, kolikor so jo poistili s takšno Cerkvijo, ki se je opredelila zoper OF. In tako je bila podoba po osvoboditvi, da bo večina Slovencev obrnila hrbet Cerkvi. Vendar so nevšečnosti, ki so se po osvoboditvi vrstile za tiste ljudi, ki je na njih Cerkev še vedno zidala, za kmečko prebivalstvo namreč, te ljudi zopet vodila v Cerkev. Tako niti ni prišlo do tistega prečiščenja vernosti, ki so ga nekateri pričakovali.
Za delavstvo se Cerkev niti ni posebej zanimala, čeprav se je struktura slovenskega ljudstva naglo spreminjala v prid delavstva. A danes kažejo statistike, da se vernost uveljavlja med delavstvom kljub brezbrižnosti Cerkve zanj. Tudi ta del prebivalstva se danes zaradi »neizpolnjenih pričakovanj« in krize vrača v Cerkev. Večkrat gre za pravo religioznost krize. In najbrž bi se delavci še bolj približali Cerkvi, če bi jim ta posvečala več pozornosti.
PETRA ŠKOFIC
IV. Po 2. vatikanskem cerkvenem zboru so se nekaj časa uveljavljale nekatere nove oblike vernosti, ki so bolj ali manj izključevale čustveno stran verskega doživljanja in se dale voditi predvsem razumu. Rekli bi lahko, da so izpodrivale mistično plat verskega doživljanja. A danes se zopet uveljavljajo ljudske pobožnosti, ki jih seveda duhovniki podpirajo, posebej kolikor so množične in budijo v vernikih zavest varnosti in moči. Zato je v zadnjem času tudi veliko govorjenja o praznovanju božiča, o verskih oddajah na televiziji, kakor to kaže tudi slovensko javno mnenje. Podoba je, da vse to nekako spada k stalni obliki slovenske vernosti. A z druge strani je tudi res, da je za duhovnike najlaže zidati na tej osnovi in da to ustreza današnji splošni usmeritvi v katoliški Cerkvi, ki ji daje ton poljski katolicizem, čeprav ne pomeni posebej poglobljene vernosti.
Ne smemo pa pozabiti, da imamo med mladimi opraviti s pojavi, ki pomenijo nekakšna »alternativna gibanja«, nastajanje »Cerkve od spodaj.« Gre v resnici za osamosvajanje mladih in oddaljevanje mladih od Cerkve, čeprav se še tako zanimajo za duhovnost in vernost. In še ne smemo spregledati pojavov,  ki  gredo  naravnost v
praznoverje v tem kriznem obdobju, kar pomeni religioznost krize v najožjem pomenu. Ponekod se srečujemo tudi s pojavi verskega in cerkvenega integra-lizma, ki spretno izrablja obdobje krize v svoje namene.
Tako je slovenska vernost danes dokaj nehomogena, reči bi smeli, da je pluralistična in je zato ni mogoče poistiti preprosto z nazori uradne Cerkve.
V. Sekularizacija v zadnjem času tudi pri nas pojema. Vernost se vsaj zopet utrjuje. Dobiva sicer nekoliko drugačne poteze, kakor jih je imela včasih, več samostojnosti in kritičnosti je v njej. A kažejo se prav tako tradicionalne oblike, ki jih je zaradi današnje krize mogoče z lahkoto oživljati, kar pa pomeni tudi utrjevanje cerkvenosti. Ljudje iščejo trdno oporo.
Podoba pa je kljub vsemu, da se veča jarek med vernostjo in tradicionalno usmerjeno cer-kvenostjo, posebej med mladimi. Zato bo Cerkev tudi v Sloveniji prej ali slej prisiljena postati Cerkev od spodaj. Takšen razvoj ne bo pozitiven samo za Cerkev, temveč prav tako za socialistično družbo, ker ne bo več šlo za nasprotja institucij, temveč za skupno zidanje humane družbe, za dialog v službi takšne družbe, v službi človeka, čeprav bo družba pluralistična. Bled, novembra 1986 (referat na kulturnem plenumu OF )
Kaj le želi ta mladina
Ljubljanski študentje, ki so pred dnevi na Plečnikovem trgu v Ljubljani demonstrativno iz hloda žagali štafetno palico, zbirali podpise za ukinitev štafete, proti dosedanjemu načinu praznovanja dneva mladosti, o priznavanju posebnega statusa političnih zapornikov v Jugoslaviji, o referendumu,na katerem bi se soodločali o gradnji jedrskih elektrarn in za peticijo o civilnem služenju vojaškega roka, so doživeli oster protest jugoslovanske jav- *
nosti
Pravzaprav je vse leto minilo v duhu ogorčenja nad stališči slovenske mladinske organizacije in nad delom novih družbenih organizacij, ki so našle nekakšno politično zavetje v ZSMS. Vnaprejšnje odklanjanje pobud zgolj zato, ker prihajajo iz Slovenije, in popolna nepripravljenost na pogovor so privedli do neenotnosti znotraj Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Morda bo sedaj postalo jasno, da ima jugoslovanska mladina različne interese in da ne živimo vsi v enakih razmerah. Prav zato je treba zavreči tista mnenja, ki postavljajo na prvo mesto ne-
Upanje naj postane zaupanje
Leto 1987. Kaj nam bo prineslo? Ko bi to mogel vedeti!
Morda je bolje, da ne vem. Morda pa tega sploh nočem vedeti. Ali bo moja domovina, ta prekrasna zemlja naših dedov in naših vnukov, srečnejša ali v še večjih problemih, gospodarstvo, ki bi nas edino lahko izvleklo iz težav, v še večji krizi, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti na še večji preizkušnji? Želim le upati, da se take in podobne črne napovedi ne uresničijo. Ne zato, ker se ne bi mogle, temveč tudi zaradi tega, ker se ne smejo!
Težka pot je pred nami. V Jugoslaviji živi danes štiriindvajset narodov in narodnosti, ki se med seboj razlikujejo po ekonomskih razmerah, zgodovini, kulturi, jezikovni in verski tradiciji in še kaj bi se našlo. Živimo in kljubujemo na tem malem koščku zemlje, na tem strašnem prepihu med Vzhodom in Zahodom. Zato sta naš obstoj in napredek kljub različnostim zelo odvisna od razumevanja in strpnega medsebojnega sporazumevanja iskrenega bratskega sožitja, spoštovanja vseh in vsakogar ter medsebojnega zaupanja in pomoči. Za vse to pa nam je potrebna zvrhana mera kulture v medsebojnih odnosih, predvsem pa kultura dialoga. Brez kulture niso mogoči niti manjši,■ bližnji cilji, ki jih lahko vsak dan sproti dosegamo in so vredni, da se zanje potrudimo: streha nad glavo, hrana na mizi, pogled na rože v soncu in v zvezdnato noč ponoči; spoštujoči in razumevajoči ljudje, radosten svet družine, njihovo intimno zadovoljstvo in mirna sreča, tudi to so cilii socializrra!
Bojim se, da mnogi ljudje nimajo te sreče, da živijo v revščini, brez potrebne ljubezni in pozornosti. Vse preveč je bilo takih, ki so se le na jeziku trudili za srečo delovnih ljudi in ki so na veliko veliko samo obljubljali...
Precejšnje življenjske probleme imajo danes mladi ljudje s šolanjem in z zaposlitvijo, starejši, predvsem mnogi upokojenci, ki so marljivo delali 35,40 in več let, pa doživljajo veliko življenjsko — delovno razočaranje in krivico. Ugotavljajo, da bi bilo mnogo koristneje slabo delati na dobrem delovnem mestu kot pa dobro na slabem, oziroma v tistih tovarnah, ki so svojo borno akumulacijo dolgo vrsto let odstopale za hitrejši razvoj drugih...
Žal je tako še danes! Naj ponovim že stokrat ponovljeno resnico, da brez znanja ni napredka, brez reda, discipline organizacije dela, delovnih na vad in delovnega vzdušja pa ne uspeha. Rabimo veliko sposobnih ljudi za proizvodnjo in za prodajo izdelkov/ zato, da bomo
živeli in preživeli. Svet brez nas lahko obstaja, mi brez njega ne moremo. In v tako izjemno težkih časih nenadoma ugotavljamo, da naš šolski sistem še nikoli ni bil tako na psu... »Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti«, govori kitajski pregovor. Nad tem se morajo globoko zamisliti vsi zavestni snovalci prihodnosti našega djudstva!
V Sloveniji vsako leto pozid-mo ali kako drugače uničimo približno 33 tisoč hektarov plodne zemlje. Kako se nam bo to še maščevalo! S črnimi črkami bi morali v zgodovino slovenskega naroda vpisati vse tiste občine in občinske može, ki niso prej spoštovali in niti danes še ne spoštujejo Zakona o zemlji. Skrbite za svoj priimek, dragi tovariši, ta bo živel d'je od vas in bo odgovarjal za vse vaše napake in neumnosti!
Januarja 1987 bo, poteklo 140 let, kar je dal »neki dr. France Prešeren« pri Blazniku v Ljubljani v lastni založbi natisniti svoje izbrane Poezije v nakladi 1200 izvodov Ob njegovi smrti, 8. februarja 1849. leta, so pri
njem našli še 750 neprodanih knjižic Poezij...! Kako značilno za usodo duhovnih stvaritev naših velikih ljudi!
Želje za leto 1987? Da bi pošteno, sami od sebe, odnehali vpliv-neži s pomanjkljivim znanjem in sposobnostmi, karieristi, neutrudni turisti na državne in tovarniške stroške in vsi nasilni birokratski osrečevalci naših delovnih ljudi. Za leto 1987 si še želimo, da bi povsod prevladovalo ustvarjalno delovno vzdušje, da bi spet vzpostavili kult dela, poštenja, znanja, sposobnosti, da bi dosledno uveljavili pravico in dolžnost polaganja računov za dobro ali slabo opravljeno delo, pa tudi računov za tisto delo, ki bi moralo biti opravljeno, pa ni bilo.
Upanje naj postane zaupanje.
Tisoč načinov je, kako ljudje lahko poravnavamo svoj dolg do domovine, a tudi domovina ima do nas svoje dolžnosti in obveznosti:
da bi nam bilo srečnejše novo leto 1M7
kakšno enakost jugoslovanske mladine. Skozi aktivnosti se mora manifestirati prav njena različnost, namesto da skušamo za vsako ceno dokazati enotnost in enakost.
Štafetna palica je tudi nekakšen simbol enakosti. Zunanji izrazi pa se kažejo v nemladin-skih prireditvah. Otresti se moramo socrealističnih obredov, ki ostajajo večno zvesti nekim pravilom in poznajo eno samo resnico. Dogajajo se zaradi navade in usklajenosti s tradicijo in predvsem niso nujno potrebni.
Mnogi očitki slovenski mladinski organizaciji letijo predvsem na račun demokracije oziroma skrbi zanjo. Prav to »varovanje« demokracije pa se potem pokaže kot rušenje demokracije. Prepoved protestnih demonstracij, zborovanj, javnega izražanja mnenj in stališč je velik odmik od poti k demokratizaciji družbe. Jugoslovanska javnost se sprašuje, kako je mogoče, da so ljubljanski študentje sploh dobili dovoljenje za demonstracije
proti štafeti in takoj zatem razglasi takšne prireditve kot boj za lažno demokracijo in lažno svobodo. Mar ni demokracija p.av v tem, da se javnosti predstavi več možnosti, tudi alternative, in se potem odloči za najboljšo. Počasi se moramo začeti zavedati, da tudi štafeta, JLA ali državne manifestacije niso nedotakljiva svetinja, v katero nihče ne sme drezati.
In vedno znova sledijo očitki, da se mladina ukvarja s problemi, ki so nepomembni, se mladine ne tičejo in vnašajo nemir v javnost. Ta nemir ni le sad protestiranja mladih, temveč še vedno rjavo-rdeča Sava, Černobil, onesnažen zrak pa stavke in drugo. Razkol med ideali in stvarnostjo nas je pripeljal do drugačnega razmišljanja, tudi do protesta. Morda je slovenski mladinec sedaj prvič začutil, da je član ZSMS. Da se torej ZSMS kot družbenopolitična organizacija bliža dejanskim interesom mladih in končno postaja njihov legitimni predstavnik.
DR. BLANKA DRUSKOVIČ
iz Inštituta za biologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
Rastlinam se slabo piše... Ali tudi živalim in ljudem?
Naši gozdovi ne kažejo znakov propadanja le na zunaj (z rumenenjem iglic, s presvetljenimi kronami, z manjšim prirastkom...), temveč tudi znotraj — s poškodbami genetskega materiala oziroma dednih snovi. Citoge-netske raziskave, katerim se veliko posveča naša sogovornica, dr. Blanka Druškovič iz Inštituta za biologijo, celo dokazujejo, da je stanje naših gozdov še slabše, kot kažejo rezultati, kakršne so z opazovanjem in s kemično analizo smrekovih iglic dobili gozdarji.
# Omenili ste citogenet-ska raziskovanja. Nam lahko na poljuden, vsem razumljiv način pojasni^ te, kaj preučuje ta veja biologije?
»Osnovna naloga citogenetike je raziskovanje genetskega materiala, ko se na stopnji delitve celic oblikuje v kromosome, pod mikroskopom vidne kot nekakšni črvički in paličice. Oblika in število kromosomov sta za vsak organizem določena in se ne smeta spremeniti, če hočemo, da rastlina, žival ali človek ohrani takšne lastnosti, kot jih ima. Vsaka sprememba v stoletjih in tisočletjih oblikovane »osnovne sheme« povzroči spremembo lastnosti pri organizmu ali celo njegov propad. Dedna snov se lahko poškoduje zaradi sevanja, kakršno je bilo, denimo, letos maja po nesreči v Černobilu, ali zavoljo kemičnih snovi (žveplo-vega dioksida, dušikovih spojin...), ki jih spuščajo v zrak znani in neznani onesnaževalci. Takšne poškodbe dednih snovi, ki jih opazimo že z navadnim mikroskopom, so resno opozorilo, da je rastlina zelo »bolna«.
Pri preučevanju dednih snovi se je pokazalo, da povsod tam, kjer opazimo s prostim očesom
vidne zunanje spremembe rastlin, opazimo tudi spremembe kromosomov oziroma poškodbe dednih snovi. Še več: pokazalo se je, da se poškodbe dedne snovi pojavilo celo nekoliko prej kot zunanje spremembe na rastlini — v obliki rasti, prirastku, zmanjšanem številu iglic... Prav v zgodnjem odkrivanju prizadetih rastlin, ko še ne kažejo zunanjih znakov propadanja, je največji pomen tovrstnega raziskovanja; to pa je bil tudi razlog, da smo hkrati s »popisom« gozdov in kemično analizo smrekovih iglic (to je opravil inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v sodelovanju s slovenskimi gozdnimi gospodarstvi), tudi ugotavljali, koliko je onesnaženi zrak že poškodoval dedne snovi pri smreki. Naj povem, da bomo ena prvih držav na svetu, ki bo gozdove tudi genetsko ovrednotila.
Citogenetika je že dala odgovore na vprašanja, zakaj je v območjih, ki so močno onesnažena, prirastek lesa manjši in zakaj je moteno naravno pomlajevanje, zakaj v ekološko obremenjenih predelih nekatere drevesne vrste ne uspevajo, zakaj jelka prej propade kot smreka, zakaj smreka prej kot bor — in tako dalje.«
Jelka, smreka, bor...
#Nam na zadnje vprašanje lahko tudi odgovori
te? Jelka propada že tri desetletja, ne le pri nasT
temveč v vsej Evropi, vendar pa se dolgo ni vedelo" zakaj.
»Američani so veliko razisko vali, kakšen je vpliv radioaktiv nih snovi oziroma atomske bom be na rastline (in na druge organizme). Ugotovili so, da sevanje ni enako prizadelo vseh; nekate re je bolj in druge manj. Podob no smo spoznali v našem inštitutu pri raziskavah v Mežiški doli ni, kjer pa so za razliko od Ame rike na poškodovanost rastlin (gozdov) vplivale kemične in ne radioaktivne snovi. Zastavili smo si vprašanje, zakaj so posa mezne drevesne vrste različno poškodovane in prizadete, in dobili odgovor, da je občutljivost rastlin odvisna od povprečne ko ličine dednih snovi, ki so za vsa ko rastlino določene. Čim več teh snovi ima rastlina, tem bolj je občutljiva za onesnažen zrak in toliko hitreje propada. Ker ima jelka več dednih snovi kot smreka, hitreje propade; smreka jih ima več kot bor, iglavci več kot listavci in tako naprej.«
Pokljuka ni več čista
i Rezultati raziskovanja
dednih snovi pri smreki
so menda celo bolj gro-
zljivi kot razultati opazo^
vanja in kemične analize
smrekovih iglic. M-ar ne?
»Rezultati našega inštituta in inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo se v 75 odstotkih ujemajo. Tam, kjer so gozdarji za beležili veliko vsebnost žvepla v smrekovih iglicah in zunanje znake propadanja, smo tudi mi ugotovili precejšnje poškodbe dednih snovi. Na nekaterih dru gih mestih, denimo na Planini pod Golico, pa je dedna snov ekološko zelo obremenjena in 68-odstotno poškodovana, če prav na zunaj smreka ne kaže nobenih sprememb. Večjo po škodovanost dedne snovi na tem območju smo tudi pričakovali saj leži kraj neposredno nad je seniško Železarno. Precej prese neča Martuljek, znan turistični kraj. Visoke vrednosti poškodo vane dedne snovi (49 odstotkov) niso zanj najboljša reklama Najbolj zanimiv je primer Bo hinjske Bistrice, ki je od Jesenic ali od drugega možnega onesna ževalca precej oddaljena, zato bi pričakovali mnogo manjše po škodbe dedne snovi. Vse kaže da se onesnaženi zrak širi po do lini navzgor in se na koncu doli ne zaradi zaprtosti terena ver jetno celo zgosti. Da bi preverili rezultate, dobljene v Bohinjsk Bistrici, smo jih primerjali z do gnanji s Fužinskih planin. Dobi h smo podobne rezultate (49-od stotno poškodovanost dedne snovi), zato je nesporno, da je zrak v tem koncu resnično pre
cej onesnažen. Za Pokljuko se je dolgo časa mislilo in govorilo, da je čista, da še ni »obremenjena« z onesnaženim zrakom. Resnica je, žal, precej drugačna: tudi na Pokljuki so gozdovi že nekoliko poškodovani, tudi pokljuška smreka ima poškodovan genetski material. Edina svetla lisa je za zdaj Jelovica, kjer smo lani jeseni ugotovili le 28-odstotno poškodovanost dedne snovi.
Kaj pomenijo odstotki? Rastlina, ki ima 30 odstotkov poškodovanega genetskega materiala, je še v normalnem stanju, druga stopnja je 30-do 40-odstotna poškodovanost, tretja 40-do 60-od-stotna in četrta več kot 60-od-stotna poškodovanost dedne snovi. Bohinjska Bistrica, Martuljek, Planina pod Golico, Fužinske planine, Zajama, Ljubno, Davča, Žiri, Javorov vrh in tudi Lubnik sodijo v tretjo ali četrto stopnjo, kar pomeni, da bodo gozdovi na tem območju le težko prenesli ekološke obremenitve. Sicer pa ni tako le na Gorenjskem. Kar tri četrtine slovenskih gozdov kažejo precej težke poškodbe dednih snovi.«
So obremenjene le rastline?
# Na Gorenjskem ste preučevali zunanje vplive na dedne snovi smreke še na
dveh mestih, v Ljubnem in Todraški dolini. Kaj
ste opazili?
»V Ljubnem je 41-odstotna poškodovanost genetskega materiala predvsem posledica bližnje ceste in prometa, ki tudi precej prispeva k splošni onesnaženosti zraka. V Todražu, kjer smo zabeležili kar 90-odstotno poškodovanost dedne snovi pri smreki, gre prav gotovo za vpliv radioaktivnega sevanja. Govori se vse mogoče, marsikaj se tudi skuša prikriti, vendar je resnica taka, da je Todraška dolina z Rudnikom urana Žirovski vrh in z naravno radioaktivnostjo že ekološko zelo /elo obremenjena.«
Ena in ena ni vedno dve
#Kaj pa v gornjesavski dolini: je za stanje kriva le Železarna?
»Velik del krivde mora sprejeti na svoja ramena, ni pa edini onesnaževalec. Tu so še posamična kurišča, velik promet... Za Planino pod Golico, ki je neposredno nad Železarno, je vse jasno: precejšnja poškodovanost dedne snovi je posledica domače svinjarije. V Že'ezarni sicer pravijo, da so žveplov dioksid uničili, da ga ne spuščajo več v zrak, toda jaz temu povsem ne verja-mam. Ni dolgo, ko sem ga vohala na Mežakli. Žveplov dioksid je posebej nevaren, saj ob prisotnosti drugih škodljivih snovi še povečuje poškodbe genetskega materiala. Ena in ena v takšnih primerih ni vedno dve, temveč je lahko tudi deset ali celo
dvajset. Prav zato so tudi problemi največji tam, kjer spuščajo v zrak žveplov dioksid — v Mežiški dolini, Šoštanju, Zasavju, na Gorenjskem...«
Poškodbe tudi na živalih in ljudeh
'Govorite le o rastlinah,
natančneje o gozdovih in o    njeni najznačilnejši
drevesni vrsti. Ali lahko
onesnaženi   zrak vpliva
tudi na poškodbe dedne snovi živali in ljudi?
»Dedne snovi so pri vseh organizmih enako kemično sestavljene, zato se poškodbe dednih snovi pojavljajo tudi pri živalih in ljudeh. Razlika je le v tem, da so rastline zaradi načina življenja, pritrjenosti v zemljo, stalno izpostavljene vplivu onesnaževalcev, medtem ko ljudje in živali niso vseskozi na istem mse-tu, se gibljejo in niso vedno pod enakim vplivom okolja. Pri rastlini se poškodbe dednih snovi izrazijo, na primer, v drugačni barvi in obliki cveta, pri živalih lahko v spremenjeni barvi dlake... Poškodbe vplivajo na manjšo vitalnost organizmov in tudi na manjšo sposobnost razmnoževanja. Če onesnaženi zrak poškoduje dedno snov v spolnih celicah, ne pride do oploditve ali pa se motnje pokažejo v večjem številu spontanih splavov, tako pri ljudeh kot pri živalih. Ne vem, ali se v Todraški dolini posledice že odražajo v takšni obliki ali ne. Za to nimam nekih oprijemljivih podatkov; skoraj pa si upam trditi, da niso »obremenjene« le rastline, temveč tudi še kaj drugega. Iz podatkov, da so dedne snovi pri smreki v Todražu poškodovane desetkrat bolj, kot bi še bilo normalno, je mogoče marsikaj sklepati. Zdravstvena služba bi morala beležiti vsaj to, koliko je pri ženskah splavov; živinorejsko-vete-rinarski zavod bi moral natančneje preučiti osemenjevanje živali... V Mežiški dolini so, na primer, ugotovili, da morajo oseme-njevalci večkrat kot drugod v Sloveniji poskusiti, preden krava ostane breja, in da je tudi po porodna doba (čas od telitve do ponovne obrejitve) nekoliko daljši kot na drugih območjih. Dobro bi bilo, če bi podobne raziskave naredili tudi v Poljanski dolini.«
Kako izločiti vpliv gnojil in škropiv
Preučevali ste le gozdo-
ve. Kaj pa poljščine?
»Raziskovali smo le vplive onesnaženega zraka in sevanja na dedne snovi smreke, ker smo lahko tako dobljene rezultate primerjali s kemijskimi analiza mi vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah. Pri poljščinah je edini problem v tem, da je pri razisko vanju težko izločiti vplive gnojil in škropiv. Vsekakor pa bi bilo tudi takšno preučevanje potreb
no in koristno, saj bi na ta način dobili tudi podatke o tem, koliko škodljivih snovi se vnaša v ljudi z zelenjavo, drugimi kmetijskimi pridelki in živino.«
Černobil dolil olja na ogenj
Letošnje leto je bilo za citogenetska raziskova-
nja izjemno, predvsem zaradi razsežnosti nesre-
če v jedrski elektrarni v Černobilu   v Sovjetski
zvezi. Kako so sevanje, S je seglo do nas, »prežive-
le« testne rastline v' vm-
šem inštitutu?
»Poškodbe dednih snovi so bile 5. maja še enkrat večje kot prej in so dosegle vrhunec po prvem močnem deževju 11. meja, ko so bile kar sedemkrat vetfe kot pred nesrečo v Černobilu, rto 16. maju so se zmanjšale in eo ob koncu maja dosegle raven, pri kateri je potlej bolj ali manj ostalo. Ta raven je še vedno dokaj visoka in kaže na to, da so poškodbe dednih snovi še vedno dvainpolkrat do trikrat večje, kot so bile prej. Visoke vrednosti so potrdile tudi zadnje, oktobrske meritve. Če bi testne rastline postavili maja v že močno ekološko obremenjeno območje Žirovskega vrha, bi bili podatki še hujši. Učinke dodatnega sevanja bi lahko ponazorili s tem primerom: če je človek že malo pre-hlajen, veliko hitreje in v težji obliki dobi gripo kot tisti, ki je povsem zdrav.
Pri černobilskem sevanju smo že imeli nekaj izkušenj, ker smo pred leti poskusno obsevali naše testne rastline na onkološkem inštitutu s štiristo rentgeni. Štiriindvajset ur po sevanju smo pri teh rastlinah beležili 41-od-stotno poškodovanost genetskega materiala. Pri sevanju iz Černobila so bile poškodbe hujše, čeprav je v tem primeru kot »fil-ter«delovala še zemlja.
Resnica boli?
#Z dejstvi in podatki verodostojno opozarjate na probleme, na stanje, ki zelo vznemirja. Pa vendarle: nekateri kot da nočejo pogledati resnici v oči.
»Ne moremo reči, da podatkov ne upoštevajo. Mislim, da jih le premalo resno jemljejo, da se ne zavedajo dovolj resnosti problemov in da se tudi malce bojijo, da resnica ne bi povzročila panike med ljudmi. Letos je končno tudi Jugoslavija podpisala mednarodno konvencijo, po kateri mora za 30 odstotkov zmanjšati onesnaževanje z žveplovim dioksidom. Glede na to, kakšno škodo povzroča, je ta delež veliko premajhen.«
C. ZAPLOTNIK
Ansambel Ivana Ruparja vošči: da bi bili zdravi in bi naše pesmi radi poslušali
V pevskem triu petelin z lojtrce
Andrej nad Zmincem — Ivan Rupar, harmonika, bas, duša ansambla, doma s Sv. Andreja, edini profesionalec; Jožica Brdnik, pevka, doma s Pungarta, dela v loški Odeji; Darko Tušek, pevec, saksofonist, iz Cerkna, zaposlen v Eti; Jure Lapajna, kitarist, iz Škofje Loke, dela vAl-petouru; Andrej Sušnik, bas, harmonika, iz Vaš pri Medvodah, zaposlen v glasbeni Kranj. Na Martinovo je bilo štiri leta, kar so prvič zaigrali in zapeli skupaj. V tej, že tretji zasedbi po vrsti, kar je pred več kot desetletjem vzšla zvezda ansambla Ivana Ruparja na nebu slovenske narodnozabavne muzike.
•Kdaj se je vse skupaj pra vzapra v začelo ?
»Bili smo generacija iz doline Hrastnice, ki smo že v osnovnošolskih klopeh razmišljali, kako bi prišli do instrumentov.«
•In kako ste?
»Meni je kupila harmoniko sestra. Dolgo sem varčeval zanjo ln ko sem končno imel skupaj °krog 150 jurjev in sem jo že naročil pri mojstru v Srednji vasi, rne je brat pretental, da sem na hitro kupil primo. Čez par dni je Prišla pošta, naj pridem po harmoniko. Tako je pomagala sestra. Priznam, da ji denarja še nisem vrnil.«
•Kaj pa drugi?
»Po šoli smo poprijeli za različna dela, tudi drva smo pripravljali, da smo zaslužili za instrumente.«
O Ste bili samouki?
»Sprva da, potem pa sva šla s kitaristom 1973. leta v glasbeno Solo. Če hočeš resno igrati, ne §re brez glasbenega znanja.«
• Katera je vaša prva Uspešnica ?
»Spet so polja ozlatela. Na radiu jo v jutranjem programu še *daj kdajpakdaj slišim.«
•Z vašim glasbenim triom so peli Puštalski fantje. Zakaj ste se razšli?
»Vzrokov je bilo več, glavni pa da nas je bilo za potovanja številne nastope preveč.«
Prijetne so vrtne Veselice
*Ste edini profesionalec y ansamblu. Za druge je konjiček najbrž naporen ?
»Če je veliko nastopov po vrsti, nastanejo včasih razne napetosti, če jih je premalo, je spet narobe. Mislim pa, da smo vsi z dušo in srcem za glasbo in nam zato nič ni pretežko.«
O Kje igrate?
»Po Sloveniji, poleti na Jadranu, precej tudi na sosednjem Koroškem in včasih še dlje v tujini. Letos smo bili v Franciji.«
ONa kakšnih prireditvah radi igrate?
»Na vrtnih veselicah, ki jih prirejajo gasilci. Organizacija 'klapa' in zrak je čist. Na mladinskem plesu je vse v 'božjih rokah'. Zato redko nastopamo na mladinskih plesih.«
Ansambel Ivana Ruparja je bil v Ptuju štirikrat zlat, ima nagrado števerjanskega festivala za instrumentalni trio, najnovejša 'trofeja'pa je petelin z lojtrce domačih.
O In kje vas najbolje sprejemajo?
»Izjemno hvaležna publika je štajerska in dolenjska. Opažamo, da tudi mladih ni več sram poslušati našo glasbo.«
9 Kaj pa doma, na Loškem?
Zadnje čase bolj poredko gostujemo. Ni, da bi se nas ljudje naveličali. Enkrat, dvakrat na leto je kar dovolj. Zadnjič smo igrali na izseljenskem pikniku.«
OS kakšno muziko polnite program?
»Približno pol narodnozabav-nih viž in pol zabavne glasbe. Lastnih pesmi imamo 24, posnete so tudi na dveh ploščah in ka-
setah, igramo pa še Miheliča, Slaka, tudi malo Avsenika.«
Jeseni tretja plošča
OSnemate za RTB. Kako to, da ne za ljubljansko produkcijo?
»V Ljubljani dolgo ni bilo nič. Potem sem srečal Borisa Kova-čiča, ki zastopa RTB, in je bil brž za posel. Zdaj snemamo tretjo ploščo. Štiri pesmi smo že posneli.«
O Kdaj bo izšla?
»Pot je dolga. Verjetno šele na jesen.«
O Zakaj?
»Težko je dobiti proste termine za snemanje, potem pa se precej zavleče še v Beogradu.«
O Kako dolgo traja snemanje ene pesmi?
»Zelo odvisno od našega razpoloženja. Včasih pet minut, včasih uro, dve, včasih sploh preložimo, če ne gre. Snemamo v Ljubljani, v studiu 14. Producent je Tomaž Tozon, tonski tehnik Vinko Roje s pomočnikom Milanom Zrimškom«
O Kdo vam piše besedila?
»Največ Ivan Sivec, s katerim odlično sodelujemo, in pevec Darko Tušar.«
O O čem pojete?
»O domači, kmečki zemlji, življenju in ljudeh. Loški krajini smo posebej zapeli nekaj pesmi.«
O Imate doma kmetijo?
»Ja, le da jaz ne delam. Ni časa. Mati tudi ne more, žena je zaposlena. Zemljo dajem večinoma v najem.«
O Ste že vsi iz ansambla oddani?
»Vsi.«
O So žene (mož) kaj ljubosumne ?
»Mislim, da ne.«
JPrva plošča ima naslov Praznik v naši vasi, druga Naj živi vesela družba. Poleg naslovnih pesmi so postale uspešnice še nekatere druge, na primer Rop-hop polka, Hribovska mornarica, Očku za praznik.
Snemanje za reklamo, veselica za denar
O Pa se splača biti muzikant?
»Če bi gledal gole račune, potem bi kot zasebni šofer, če bi toliko delal kot delam v ansamblu, gotovo bolje zaslužil. Veliko pomeni, da delaš z veseljem.«
O So donosnejša snemanja ali veselice? Snemanje je pri nas bolj za reklamo, uveljavitev, kar je ravno nasprotno kot v tujini, kjer ansambli služijo s snemanji. Od prodane kasete ali plošče dobimo vsak svoj delež; avtorstvo za besedilo ali glasbo je posebej plačano.«
O V soboto ste zgrabili petelina z vrha lojtrce domačih na sklepni prireditvi v Mariboru.
»Res je. Lani, ko smo prvič sodelovali, smo ga le za las zgrešili.«
O Kaj menite o lojtrci?
»Da je dokaj posrečena, da spodbuja ansamble k višji kakovosti. Na finalu me je motilo le to, da smo imeli ansambli z lojtrce na voljo skupaj le pol ure, nastopajoči (iz drugih republik) pa trikrat toliko.«
O Kaj pravite o kritikah, da je naša narodnozaba-vna glasba kič ?
»Vsaka glasba ima nekaj svojega in vsaka je dobra, če je dobro zaigrana. Ce je ljudem všeč, ne vem, zakaj bi bila slaba. In ljudem je všeč. To spoznavajo tudi nekateri zabavni ansambli, ki so začeli vključevati harmoniko, ritem polke in valčka. Mislim, da bodo mladi, študirani glasbeniki v narodnozabavni glasbi našli novo smer, da jo bodo postopno več ali manj stopili z zabavno glasbo.«
Naslov ansambla: Ivan Rupar, Podlubnik 167, Škofja Loka.
Mladi pišejo za slike
O Dobiva te ka j pošte ?
»Kar precej, največ s Štajerske in z Dolenjske. Če lahko sklepam po pisavi, piše tudi precej mladih. Prosijo za slike in plakate. Starejši včasih pošiljajo besedila; predlagajo, naj jih uporabimo, če so uporabna.«
O Pa jih?
»Sodelovanje z Ivanom Sivcem nas zadovoljuje in ga ne želimo postavljati na kocko.«
O Katere druge ansamble najbolj cenite?
»Težko bi rekel. Miheliča, Slaka, Alpski kvintet, Avsenike.«
O Kako se ansambel pri nas sploh uveljavi?
»Glavna vstopnica za radio je ptujski festival. Bolj trnova pot je na televizijo. Nam še ni uspelo. Ni vedno dovolj, da je ansambel dober, tudi prebiti se mora znati.«
O Kaj pravite na to, da je domača zabavna glasba ob vse pevce soliste?
»Ja, včasih so se zmrdovali, zdaj pa, kdor le more, poje narodnozabavne melodije. Želja je eno, kruh drugo. Opažam, da so z njimi koncerti veliko pridobili. Bolj sproščeni so na odru.«
Silvestrovo v Gorenji vasi
O Kako pa vi poskrbite za show?
»Pomaga nam Boris Kopitar, ki povezuje program, pripoveduje šale, vodi zabavne igrice, poje...«
• Kje boste na silvestrovo?
»Igrali bomo v Gorenji vasi. Kar obstaja ansambel, smo bili samo enkrat prosti. Nerad igram v najdaljši noči, tudi zato, ker je vzdušje navadno slabše kot na običajni veselici.«
O Kaj želite našim bralcem?
»Da bi bili zdravi. In, seveda, da bi radi poslušali našo glasbo in bili ob njej dobre volje.«
H. JELOVČAN
Helena Blagne, pevka z Jesenic:
Makedonci so me odlično sprejeli
Jesenice, 28. decembra — Helena Blagne je dolgo časa pela pri ansamblih Sybila, Veter in
. Zdaj zelo uspešno nastopa na skopski televiziji in na makedonskih odrih zabavne glasbe. »Samo s samodisciplino in trdim delom si lahko kos zakulisja, ob katerem se ti včasih £gs jezijo lasje«
h.23-letna Jeseničanka Helena J*gue zbuja pozornost kjerkoli ji že pojavi. Postavna rjavola-B*i nadvse čedna, se modno ' v P°g°voru Pa 1° simpatijo neposredna in zbuja.vtis, da ! • kaj noče.
Helena v svet naše zabavne glasbe ni stopila naključno. »Kar pomnim, sem rada prepevala, bodisi doma, bodisi v šoli, in zatorej ni čudno, da sem se prijavila na pevsko tekmovanje za prvi glas Gorenjske,« pripoveduje Helena. »Uspeh je bil spodbuden, saj sem bila druga. Nato sem pela še na Glasu Goriške pa na prireditvi Glas jeseni in strokovna žirija in občinstvo sta me še kar dobro sprejela. Ko sem bila stara šestnajst let, sem začela peti pri jeseniškem ansamblu Nočna izmena in nato pri ansamblih Sybila, F+ in Veter.
Ne hodi mi preblizu, da te ne pojem...
, Tistihje.t se še najraje sponu njam: peli smo v znhavo samim
sebi in drugim, veliko smo nastopali na Primskovem, v Škofji Loki in drugod. Ob tem sem vztrajno študirala solo petje-operno smer, ker sem želela postati dobra solistična pevka.
I/, anonimnosti sem prišla tedaj, ko sem zapela pesem z dokaj nenavadnim, humornim besedilom: Ne hodi mi preblizu, ker te lahko pojem. Odprla so se mi vrata v Pop delavnico, na prireditve Melodije morja in sonca, na Veselo jesen, zagrebški festival zabavne glasbe, Split... Največji uspeh sem dosegla v Skopju, na festivalu, ki je tako pomemben kot splitski ali zagrebški. Tam sem dobila tri nagrade: občinstva, žirije in nagrado So-koja, zveze jugoslovanskih kom-pozitorjev.
Skladba Ko te ni mi je osebno najbolj všeč, kot je bila tudi skopskemu občinstvu. Povabili so me, naj ostanem — in zdaj vsak konec tedna preživim v Skopju.
Makedonščina mi ne dela preglavic
Res je, da mnogi niso verjeli, da sem Slovenka. Dobro sem se naučila izgovarjati makedonska besedila in se sploh ne opazi, da makedonščina ni moj materni jezik. Preden stopim pred mikrofon, študiram skladbe domala noč in dan. Pravim, da se mora sleherna pesem v »meni u ležati«, sama jo moram povsem obvladati. Tudi jezik, ki mi za-čuda, sploh ne dela nobenih preglavic. Makedonsko razumem, a četudi ne znam govoriti, mi je uspelo, da izgovarjam njihov 1 tako kot Makedonci sami. Glas 1 ima prav post-h no intonacijo, ki dela tujcem nemalo preglavic.
Makedonci so me izredno dobro sprejeli in sploh ne morem povedati, kako gostoljubni in pozorni so vsi — tisti, s katerimi neposredno sodelujem, ali ljudje na cesti. Pevce cenijo in razumejo, da je tudi petje trdo delo, napor in odrekanje.
Na vsak način ostati
Ko se vsak četrtek odpravim na pot, dobro vem, da me v naslednjih treh, štirih dneh čakajo vaje, nastopi, vaje... Nobenega razvedrila ali počitka ni, kot si morda kdo predstavlja. Zdaj, decembra, sem nenehno snemala, zdaj za skopsko, zdaj za novosadsko televizijo, izšla bo moja prva plošča skopskega kompozi-torja, januarja začenjam turnejo po jugoslovanskih diskotekah. Tudi v Nemčiji bo izšla moja plošča, ki jo bom posnela še v slovenščini.
Skratka, komaj čakam, da se vrnem domov in nekaj dni poči-jem. A moram vztrajati. V zabavni glasbi veljajo namreč zlata, nenapisana- pravila: na vsak način je treba ostati, nastopati tedaj, ko te želijo in sprejemajo, in si ne dovoliti, da bi za nekaj časa odnehal. In tudi priporočljivo ni, kajti predobro se spominjam časa, ko nekaj mesecev nisem nastopala. Bilo je grozno in zdelo se mi je domala nedoumljivo: izgubila sem vso rutino in sem stalu na odru, kot da bi me nekdo tja povsem naključno postavil. Mikoli \ec.
»Šalji mi novac...«
Čep rav kar dobro zaslužim, si ne morem privoščiti, da bi obleke kupovala po modnih butikih. Vse, kar imam, mi je sešila sestra. Ko je izšel moj plakat v neki jugoslovanski reviji, sem nosila res lepo obleko. A ni bila kupljena v nobenem italijanskem butiku, sešita je bila doma. Tedaj mi je pisala neka deklica iz majhne bosanske vasi tako pretresljivo pisemce, naj ji pošljem kakšno obleko, da sem ji dve res poslala. Pošte imam sicer veliko in jo rada preberem, načelno pa ne pošiljam daril, sploh pa ne denarja. Pismo, ki se začenja z »šalji mi novac,« pri priči odložim.
Dobro se zavedam, da je slava zelo varljiva stvar, minljiva, in strah me je, če se vse skupaj nekega dne konča. Samo peti si želim, v tem najbolj uživam, to je edino, kar me privlači. Ostati na odru dolgo časa, to je silen napor in terja samodisciplino, ki je edina lahko kos zakulisju, ob katerem si ti včasih res jezijo lasje.
Fanta nimam, bil bi mi ovira. S prijateljem sva se razšla samo zato, ker mi je dal vedeti, da bom po poroki morala petje opustiti. To pa ne!« Helena Blagne je preprosto, stvarno dekle, ni domišljava in ne prevzetna. Še vedno se nelagodno počuti, kadar buljijo vanjo in duhovičijo za njenim hrbtom. Tisti ali tiste pač, ki so ji nevoščljive in zavistne, bodisi zaradi čedne postave in lepega obraza ali zaradi njenega hitrega in uspešnega vzpona na oder naše zabavne glasbe... D- SEDEJ
šport
Tridesetič Po stezah partizanske Jelovice
Spominske smučine Jelovice
Škof ja Loka, 26. decembra — V soboto in v nedeljo, 10. in 11. januarja, bodo v počastitev občinskega praznika Škofje Loke in 45. obletnice bojev v Dražgo-šah na sporedu 30. jubilejne prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Lani je na njih sodelovalo nad 4000 ljudi.
Prireditveni odbor za ene naših najmnožičnejših prireditev, Po stezah partizanske Jelovice, ima nared program za letošnjo, 30. prireditev, ki bo obenem tudi proslavitev 45. obletnice boja v Dražgošah. Odbor vodi Janez Luši-na-Mali, ki zagotavlja, da bodo januarske prireditve dostojne jubileju. Začele se bodo v soboto, 10. januarja, in končale v nedeljo, 11. januarja.
Osrednja športna prireditev bo smučarski biatlon na 15 kilometrov za jugoslovanski smučarski pokal imenovan Maršal Tito. Biatlon tečejo razen v Dražgošah še na Igmanu, Zlatiboru, v Mavrovem, na Žabljaku in v Mrkopalju. Letošnje tekmovanje bo na območju Kamnitnika nad Škofjo Loko, start pa bo v soboto, 10. januarja, ob 11. uri. Prijave sprejema do 3. januarja Smučarski klub Alpetour. Geslo tega tekmovanja je Razvijajmo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti! Zanimiva prireditev bo tudi 16. odprto tekmovanje smučarskih patrulj enot teritorialne obrambe Slovenije, JLA in milice. Tekmovanje bo v Dražgošah, začelo pa se bo v nedeljo, 11. januarja, ob 8. uri. Geslo tega tekmovanja je V pohodu na smučeh pripravljeni na boj. Tradicionalno je tudi že tekmovanje ekip, ZRVS in ZSMS Po poti heroja Kebeta. Start letošnjega teka bo v nedeljo, 11. januarja, ob 8. uri v Kropi.
V letošnji športni del sta vključeni tudi veleslalomsko in sankaško tekmovanje. V nedeljo ob 10. uri se bo na Slemenu v Dražgošah začel veleslalom za cicibane. Geslo tekme je Junaški boj Cankarjevega bataljona je ponos najmlajših. Če bo slabo vreme, tekmovanja ne bo. Sankaško tekmovanje v vseh kategorijah pa bo v Dolenji vasi. Geslo te tekme je V naravi krepimo svoje moči in spoznavajmo našo lepo domovino.
Na sporedu bodo številni množični rekreativni pohodi.
Prvi bo Po poti Cankarjevega bataljona od Pasje ravni do Dražgoš. Pohod se bo začel 10. januarja ob 23. uri s Pasje ravni. Pohodniki bodo naslednji dan opoldne v Dražgošah. V Soteski v Bohinju se bo v nedeljo ob 7. uri začel pohod Po poti Gorenjskega odreda. Pohodniki za pohod Po poti heroja Iva Slavca-Jo-kla bodo v nedeljo ob osmi uri zjutraj krenili s Čepulj. Pohod po poti Škofjeloškega odreda pa se bo začel ob šestih zjutraj v nedeljo v škofjeloški vojašnici. V Selcah se bo ob pol desetih začel pohod Po poti Otona Vrhunca-Blaža, v Rudnem ob 10. uri pohod Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča, v Kropi bo začetek pohoda Po poti heroja Antona Dežmana-Tončka, na Jesenov-cu pa pohod Po poti Prešernove brigade. Svoje prireditve pripravljajo tudi taborniki.
Vse športne prireditve in pohodi bodo končani v nedeljo do 12. ure, ko bo pri spomeniku v Dražgošah osrednja proslava v počastitev 45. obletnice boja Cankarjevega bataljona. Na slovesnosti bodo tudi razglasili rezultate in podelili kolajne.
Že tokrat vas pozivamo, da se za pohode vremenu primerno opremite. V Dražgoše naj, če je le mogoče, čim več ljudi pride peš in ne z osebnimi vozili. Tako se bodo izognili nepotrebni gneči.
Dražgoše nas torej pričakujejo!
J. Košnjek
CERKLJANSKI MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK „GORENJSKEGA ODREDA"
Skrbne priprave
Cerklje — 24. decembra — Organizatorji sedmega cerkljanskega množičnega smučarskega teka Gorenjskega odreda so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so novinarje seznanili z dosedanjimi pripravami na to veliko iportno-rekreativno prireditev. Prireditev v Cerkljah bodo organizirali v ne-ieljo, 11. januarja, s startom ob 10. uri pod pokroviteljstvom Iskre-Delte. Za sedmi tek so pripravili tudi več novosti, je med drugim dejal predsednik organizacijskega odbora Janez Martinčič. Progi sta dve, in sicer na 10 in 25 km. Na krajši, 10-kilometrski progi so štiri kategorije, in sicer pionirski tek za pionirje in pionirke, rojene 1972. leta in mlajše, trimski tek, kjer ni starostnih omejitev, ter tek na 25 km, kjer sta po novem le dve kategoriji: ženske in molki Prijave bo organizator sprejemal samo na dan teka, to je v nedeljo, 11. januarja, v prostorih Zadružnega doma v Cerkljah, kjer bo tudi v neposredni blizini start in cilj te prireditve. Startnina za odrasle je 1.000 dinarjev, pionirji m pionirke v Cerkljah ne bodo plačali štartnine, kategorizirani tekmovalci pa lahko sodelujejo le zunaj konkurence. Cerkljanska proga poteka skozi sest krajevnih skupnosti pod Krvavcem in mimo petih spominskih obeležij iz NOB. Na dan prireditve bo pri teku sodelovalo več kot 250 krajanov, v veliko pomoč pa so jim tudi delovne organizacije z Gorenjske in Ljubljane ter obrtniki cerkljanskega območja, častni odbor pa vodi predsednik izvršnega sveta SO Kranj Henrik Peternelj. .
Za vse udeležence cerkljanske prireditve so pripravili priznanje o udeležbi, bilten teka, posebno zlato, srebrno ali bronasto spominsko značko, pač odvisno od tega, koliko časa je tekmovalec zaostal za prvouvrščenim nekategoriziranim tekmovalcem ali 20 oziroma več kot 51 odstotkov časa za prvouvrščenim. Po prihodu v cilj pa bodo prvič za vse tekmovalce pripravili toplo malico.
Cerkljanski tek Gorenjskega odreda na 25 km šteje tudi za akcijo RTV Ljubljana Brazde vzdržljivosti kaveljc — korenina, ki jo vodi Mito Trefalt.
Za borce Gorenjskega odreda in drugih domicilnih enot pa bodo pripravili prvič manifestativni smučarski tek borcev na 10 km. Prvič pa so vključili v akcijo tudi učence in učenke osnovnih šol in pohodnih enot, ki nosijo ime Gorenjskega odreda in vse pohodne enote. Do 5. januarja naj namreč napišejo spise s tematiko Življenje in akcije borcev Gorenjskega odreda v času NOB. Sprejemal jih bo Občinski odbor Združenj borcev NOV Kranj, Trg revolucije 1, najboljši spisi pa bodo nagrajeni. V osnovni šoli pa je na ogled razstava o delovanju Gorenjskega odreda.
J. Kuhar
Koroški Slovenci izbrali najboljše športnike_
Tudi deželni in državni prvaki
Železna Kapla, 26. decembra — Glasili organizacij Slovencev na Koroškem, Slovenski vestnik in Naš tednik, sta tudi letos na osnovi ankete izbrali najboljše športnike v letu 1986, ki so člani slovenskih športnih klubov. Najprej je treba povedati, da je bil novinar Slovenskega vestnika iz Celovca in ustanovitelj ter dolgoletni predsednik Slovenskega planinskega društva med letošnjimi dobitniki Bloudkovih plaket, ki so jih podelili v Ljubljani.
Za najboljšega slovenskega športnika na Koroškem so izbrali smučarskega skakalca Francija Wiegeleja iz Zahomca, člana avstrijske državne reprezentance v smučarskih skokih, leta 1985 pa je bil mladinski svetovni prvak v smučarskih skokih. Najboljša športnica je postala ena najboljših avstrijskih atletinj Ani Muller-Klemenjak iz Podgorja. Je koroška in avstrijska prvakinja v teku na 1500 in 3000 metrov, prav tako pa je tudi zmagovalka v krosih. Za najboljše moštvo pa so bili izbrani nogometaši Slovenskega atletskega kluba, ki so letos v koroški ligi tretji, le točko za vodilnim. Med slovenskimi športniki, ki so bili letos še posebej uspešni, omenjamo Francija Wieserja, enega od najobetavnejših avstrijskih boksarjev, odboj-karje z Doba, ki so koroški prvaki, šahiste Slovenske Šahovske zveze, katerih pokrovitelj je Čartrans, odličnega nogometaša Saka Miha Kreutza in še številne druge športnike, ki tako tudi prispevajo k uveljavitvi slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Najboljše so razglasili v petek, 26. decembra, na plesu nogometašev v Železni Kapli.
J. Košnjek
Živahno pod koši
Škofja Loka, 7. decembra — Decembra se je v Škofji Loki začela košarkarska liga za mlajše pionirje in pionirke. Ločani so lahko zadovoljni, da imajo že tri ekipe pionirjev in dve ekipi pionirk. V moštvih so šolarji do vključno šestega razreda osnovne šole, igrajo pa po novih pravilih, ki veljajo za vso Slovenijo. Igrajo namreč trikrat po deset minut. Pri pionirkah je Mladi rod premagal Trato, pri pionirjih Tabor iz Žirov Blegoš, Trata Mladi rod, nato prva ekipa Mladega rodu drugo ekipo istega kluba, Tabor pa je premagal Trato. Mlajši pionirji Mladega rodu so odigrali prijateljsko tekmo v Medvodah in zmagali v podaljšku. Organiziran je bil tudi turnir za pionirke, letnika 1974 in mlajše. Zmagala je Jezica, Mladi rod je pod imenom Odeje zasedel drugo mesto, tretja je bila ekipa Sava Commer-ce iz Kranja, četrte pa so bile igralke Trate.
V II. slovenski ženski košarkarski ligi so članice Odeje doma igrale z drugo ekipo Sava Commerce iz Kranja, za katero so igrale tudi nekatere igralke prvega moštva, ki je igral v II. zvezni košarkarski ligi. Ločanke so zgubile, vendar so pokazale dobro igro. Koše za Odejo so dosegle Polona Maček, Darja
Gorenc, Petra Kalan, Betka Lovšin, Karla Dolinar in Barbara Bertoncelj ter Aljoša Luskovec. Slednji sta še zelo mladi igralki. Pri Savi sta bili najboljši strelki Merlakova in Lucovičeva.
Člani Lokainvesta pa so doma premagali Litijo s 110:80. Gostje so vodili, nato pa so jim popustili živci in postali so zelo nedisciplinirani. Zgubili so kontrolo nad igro in ponašanjem. Igor Dolenc, ki je dal 10 košev, je pokazal odlično igro, Tomaž Dolenc jih je dal 49, Dušan Mitič 26, Iris Dumenčič 10 itd. Lokainvest vodi v ligi, kar je zasluga dobrega trenerja Antona Bohinca iz Medvod.
A. Murn
MERKUR kranj
Na domačih in tujih smučiščih
Križaj drugi, Benedik pa četrti na paralelnem slalomu v Zahodnem Berlinu — V počastitev 750-letnice Zahodnega    «* ^ ^^pss* Berlina so priredili tekmova-   M'IPl $ nje v paralelnem slalomu, ki L. se ga je udeležila večina naj- /ir ^1^
boljših slalomistov na svetu. m| Od Jugoslovanov so imeli pravico nastopiti Rok Petrovič, Bojan Križaj in Gregor Benedik, vendar je bil Rok zaradi ' d^JmT razglasitve najboljših jugoslo- 11 '       wm mrm vanskih športnikov zadržan, Bojan in Grega pa sta odpotovala na tekmovanje. Splačalo se je, saj je bil Bojan drugi, Grega pa četrti. Zmagal je avstrijski smukač Stock, ki je v finalu pred 30.000 gledalci premagal Bojana, pred tem pa je izločil tudi Stenmarka. Naša reprezentanca je kljub odsotnosti Petroviča dosegla doslej največji uspeh na pararelnih slalomih.
Naši smučarji uspešni na Soriški planini in na Starem vrhu — V
soboto in nedeljo se je nadaljevala slovenska FIS smučarska turneja. Na Soriški planini je bil slalom za pokal Soriške planine, ki ga je v preteklosti največkrat dobil sedaj že pokojni slalomist Jože Kuralt. Na letošnjem slalomu je zmagal Robert Žan. Tudi na druga mesta so se uvrstili Jugoslovani. Drugi je bil Čižman, tretji Planinšek, četrti Robič in peti Bergant. Razen naših so nastopili še mladi Avstrijci in nekateri smučarji s Finske. Na Starem vrhu pa je bil superveleslalom. Tudi na tej tekmi za Pokal Starega vrha so bili najboljši naši smučarji Zmagal je Tomaž Čižman pred Bergantom, Planinskom, Čuješem in Zanom.
Dober nastop tekačev na smučeh — Naši najboljši smučarji tekači so se udeležili tekme na Dobraču v Avstriji, ki so jo priredili smučarski delavci iz Beljaka. Premagali so avstrijske tekače, česar se je le malokdo nadejal. V teku žensk na 5 kilometrov je bila Bertoncljeva četrta, Lačnova peta, Grašičeva sedma in Beštrova deveta. Med mladinci je na 15 kilometrov slavil Jugoslovan Rupnik. Raišp je bil tretji, Slivnik pa četrti. Tudi med člani je odšla zmaga k nam. Priboril si jo je Klemenčič, medtem ko je bil Graif četrti, Kršinar sedmi, Kline osmi, Verovšek deveti in Čarman deseti. Petega in šestega januarja čakajo naše najboljše tekače nove tekme za Alpski pokal.
J. Košnjek
Najboljši špotniki Jugoslavije
Mateja, Rok, rokometaši in strelke
Zagreb, 28. decembra — V anketi Sportskih novosti iz Zagreba so jugoslovanski športni novinarji izbrali najboljšega jugoslovanskega športnika za leto 1986. Med ženskami je letos najboljša alpska smučarka Mateja Svet, med moškimi pa prav tako smučar Rok Petrovič. To je izjemen uspeh slovenskega športa, ki ga je dopolnil še kolesar Jure Pavlic, ki je
dumi nafc,iauu za lair piay. inuju^IjT., moška ekipa je moška rokometna ekipa Jugoslavije, med ženskami pa strelska reprezentanca Jugoslavije.
Slovenci smo bili doslej že večkrat najboljši jugoslovanski športniki. Spomnimo se Mira Cerarja, Drage Stamejčič, Slavice Zupančič in Bojana Križaja.
J. K.
Kako se varovati plazov
Poljče, 5. decembra — Tradicionalni, 12. dan varstva pred snežnimi plazovi bo 7. in 8. februarja prihodnje leto v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Planinska zveza Slovenije vabi, da se dvodnevnega teoretičnega in praktičnega usposabljanja udeležijo planinski in gorski vodniki ter vodje in vzgojitelji iz taborniških organizacij, smučarskih klubov in društev, iz zveze vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja in drugi. Planinska zveza Slovenije sprejema prijave do 31. januarja.
Prvi dan bo teoretični del: ocenili bc^ do nesreče v plazovih v minuli zimi pri •nas in v tujini, spregovorili pa bodo tudi o značilnostih snega in plazov, o varstvu pred njimi, o poškodbah zaradi mraza in plazov ter o vlogi lavinskih psov. Drugi dan bodo odšli na teren, na Zelenico, v begunjsko Drago ali na Pokljuko (odvisno od snežnih razmer), kjer se bodo učili varne hoje po zasneženih vesinah, preizkusili stabilnost snežne odeje, iskali zasute in zanje organizirali pomoč.
C. Z.
Tekači za pokal Jezerskega
Kranj, 23. decembra — Tekaški smučarski klub Triglav iz Kranja vabi 3. januarja na tekmovanje smučarjev tekačev za pokal Jezerskega. Start bo ob pol desetih pred gostiščem Valerija. Člani in juniorji bodo tekli na 15 kilometrov, starejši in mlajši mladinci na 10 kilometrov, članice, starejše in mlajše mladinke pa na 5 kilometrov. Prijave sprejema Tekaški smučarski klub Triglav do danes, 30. decembra, na naslov TSK Triglav Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, p. p. 67. Uporabljal se bo prosti slog. Tekmovanje bo posamično in ekipno, prvi trije v vsaki kategoriji pa prejmejo kolajne.
J. K.
Tečaj za vaditelje plavanja
Radovljica, 22. decembra — Zveza telesnokulturnih organizacij radovljiške občine in plavalni klub Radovljica prirejata tečaj za vaditelje plavanja. Tečaj obsega 20 ur praktičnega in teoretičnega izpolnjevanja. Prijavijo se lahko vsi, ki so starejši od 16 let in obvladajo vsaj dve plavalni tehniki. Prvi dan tečaja bo preizkus znanja, tečaj pa bo organiziran, če se bo prijavilo vsaj deset kandidatov. Tečaj bo med 19. in 23. januarjem, in sicer med 8. in 10. uro teoretični del in med pol enajsto in 13. uro praktični del. Izpiti bodo po dogovoru februarja. Za kandidate, ki jih prijavijo telesnokulturne organizacije iz radovljiške občine, bo cena tečaja 5000, za druge pa 10.000 dinarjev. Prijave sprejema ZTKO Radovljica, Gorenjska 26 (telefon 75-167) do 15. januarja.
J. K.
Zmaga Iva Gorjanca
Tržič, 23. decembra — Strelska družina Anton Štefe-Kostja iz Tržiča je pripravila v počastitev dneva JLA tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško. Na strelišču na Cimpru je tekmovalo deset tričlanskih ekip, zmagalo pa je moštvo komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito z 218 krogi. Zanjo so nastopili Ivo Gor-janc, Jože Klofutar in Slavko Teran-Drugo je bilo moštvo organizatorja, tretji vojaki karavle Maršala Tita, četrta postaja milice Tržič in peta ekipa občinskega štaba za teritorialno obrambo. V tekmovanju posameznikov so prvih pet mest zasedli Ivo Gorjanc, Živorad Manič, Andrej Kramar, Jože Klofutar in Vladimir Ban.
J. Kikel
Novoletni šahovski turnir
Lesce, 29. decembra — Šahovsko društvo Murka Lesce prireja v nedeljo, 4. januarja, ob 9. uri v Družbenem centru v Lescah novoletni šahovski turnir-Prijave sprejema sodnik do 8,45. Igrali bodo po švicarskem sistemu. Najboljši bodo dobili praktične nagrade, zmagovalec pa pokal ŠD Murka Lesce.
Gorenjska moška kegljaška liga
Bled zmagal
Kranj, 28. decembra — V tretjem kolu moške gorenjske kegljaške lige je za presenečenje poskrbel Bled, ki mU je uspelo, da je premagal moštvo Elana. Savčani so bili boljši od Kranjske gore, Lubničani so premagali Jeseničane, Podrečani pa Gradiš.
Izidi — Sava: Kranjska gora 5098:5037, Jesenice : Lubnik 4992:5026, Gradiš : S. Jenko 5111:5160, Bled : Ela*> 4671:4589.
D. H.
Izbrali smo najboljšega športnika, športnico in ekipo v letu 1986
Smučar, alpinistka in veslača
Tudi letos se tradiciji nismo izneverili. Izbrali smo najboljšega letošnjega gorenj skega športnika, športnico in ekipo. K sodelovanju smo povabili ljudi, ki se na šport spoznajo, ga vse leto spremljajo, o njem pišejo in ga ocenjujejo. Letos je glasovala večina slovenskih športnih novinarjev, najzvestejši dopisniki Gorenjskega glasa za področje športa in rekreacije in novinarji Gorenjskega glasa, ki se s tem področje redno ukvarjamo. Odziv na naše glasovanje je bil izjemno dober, saj smo dobili vrnjenih skoraj 90 odstotkov vseli glasovnic. Vsak glasovalec je na Anketni list napisal po njegovem nunenju pet najboljših gorenjskih Športnikov, športnic in moštev, mi pa smo prve točkovali s petimi točkami, druge s štirimi, tretje s tremi, četrte z dvema in pete z eno točko.
Med športniki je s 130 točkami premočno in zasluženo zmagal alpski smučar Bojan KRIŽAJ. Na drugem mestu je po anketi kranjski alpinist svetovne vrednosti Tomo ČESEN s 67 točkami, tretji je z 52 točka-nni svetovni mladinski padalski pr-^ak Bogdan JUG, četrti je s 44 točka-nni plavalec Darjan PETRIČ, peti pa Jadralni pilot Ivo ŠIMENC s 36 točka-nii. Zmagoviti peterici sledijo Gregor Benedik 30 točk, Dušan Mravlje 27 točk, Sim on Pavlin 21 točk, JS/Iatj až Zupan 6 točk, Simon Rudež 3 točke,
Bojan Križaj: »Starci smo postali srebrni«
Filip Bence 2 točki, Janez Lampič in Sašo Robič pa sta dobila po eno točko.
Med športnicami je zanesljivo zmagala alpinistka Marija ŠTREM-FELJ s 119 točkami. Druga je smučarka Mojca DEŽMAN s 65 točkami, tretja tekačica na smučeh Jana MLAKAR s 56 točkami, četrta smučarka Katja LESJAK s 53 točkami, peta pa plavalka Zala KALAN s 46 točkami. Marjana Zore je dobila 39 točk, Barbara Mulej 18 točk, Polona Frelih 8 točk, Nuša Romih pa eno točko.
Za najboljše moštvo razglašamo blejski veslaški dvojec MJJJKIČ-MIRJANIČ s 104 točkami. PADALCI iz Lesc so z 79 točkami na drugem mestu, KOLESARJI S A. VE s 56 točkami na tretjem mestu, HOKEJISTI JESENIC z 51 točkami na četrtem mestu in KRANJSKI PLAVALCI s 44 točkami na petem mestu. Šesti je blejski četverec s 26 točkami, sedmi so kranjski skakalci s 15 točkami, osmi kranjski vaterpolisti z 8 točkami, deveti kranjski tekači na smučeh s 7 točkami in deseta z eno točko avtomobilska posadka Oblak-Prosen.
Vsem čestitamo. Najboljše bomo v začetku prihodnjega leta razglasili na posebni prireditvi. Kje ta prireditev bo, se bomo še odločili, j. KOŠNJEK
Sašo Mirjaničin Sadik Mujkič: »Roudnice nama bodo ostale v lepem spominu «
Smučarski šport ima pomembno vlogo v svetovnem sPortnem dogajanju in tudi pri • nas. Še pred leti nepremagljive velesile v alpskem smučanju so "am danes bližje. Stopili smo Med najuspešnejše, zahvaljujoč ^trajnemu in načrtnemu delu. uosežene uspehe nam mnogi zadajo, mnogi pa nam jih priznajo, saj smo uspeli dokazati, da '*hko dobro in načrtno delo rodi b0gate sadove. Priznavajo nam,
je prav z naše strani zavel os-veŽujoč veter, pri čemer nimajo v mislih samo uspehov posamezen športnikov, temveč tudi na-cin dela, ki spodbuja k posnemanju.
Uspehi našega smučanja v ^pskih disciplinah segajo že v 'eto 1975, ko je Bojan Križaj na Mladinskem evropskem prvenstvu osvojil zlato odličje v slalomu.   Segajo   vse   do sezone *985-86, ko so naši tekmovalci in ^kmovalke osvojili v svetovnem tokalu osem zmag v eni sami se-*0ni; dotlej le Bojan Križaj v yseh tekmovalnih sezonah pet M Boris Strel eno. Lanska sezona je bila torej najuspešnejša. *M>k Petrovič je v slalomski raz-^stitvi svetovnega pokala dobil ^ pet zmag v svetovnem pokalu kristalni globus, Bojan Križaj Srebro, Mateja Svet pa kot prva naša alpska smučarka bronasto „ v veleslalomu. Vse to gre pripisati vrsti dejavnikov, ki niso sa-Mo naključje ali športna sreča. Bojan Križaj je spet najboljši r gorenjski športnik za leto 1986. e Je naš zdaleč najboljši alpski U j^iučar. Prvič je opozoril nase, i- ?o mu je bilo dvanajst let. Ta-e M-at je v Avstriji na močnem v ^'onirskem mednarodnem tekmovanju osvojil tretje mesto. In •a ^ takrat pa vse do danes je 6, ^ed najboljšimi alpskimi smu-n v^rji, še posebno v slalomu, [rav zato ni naključje, da je tudi *tos najboljši gorenjski špor-^k.
Bojan Križaj je tako kot vsa ta dolga leta na tekmovalni poti začel sezono več kot uspešno. Vedno je bil v ospredju svetovnega pokala v slalomu. Nepozabne so njegove razvrstitve v tej sezoni. Zmagal je v Kranjski gori, bil drugi čez dva dni v Avstriji, četrti v Madonni di Cam-piglio in četrti v prvem nastopu za svetovni pokal v Sestrieru. To je bilanca letošnjih štirih sla-lomskih nastopov in prevzel je tudi vodstvo v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala.
Nepozabno bo tudi doživetje, ki so ga bili naši smučarji in smučarke deležni na tekmi svetovnega pokala v Bromontu v Kanadi. Tam si je Bojan Križaj prismučal v slalomu prvo mesto in to mu je zadostovalo, da je bil v skupnem seštevku slaloma v svetovnem pokalu drugi, srebrni,  skupaj  s  Stenmarkom in Frommeltom. »Še vedno imam v mislih   Stenmarkovo čestitko. Stisnil mi je roko in dejal: 'Si videl, mi, stari kozli, smo postali srebrni.' Mislil je name, na Pau-la in samega sebe.« Še enkrat lahko povzamemo to Bojanovo zmago v slalomu v Bromontu. »Slalom je bil zahteven. Zgoraj sicer še kar preprost, nato pa strm; bil je odlično pripravljen. Toda to ni bila stvar organizatorjev, ampak narave. Na prvi progi sem v zadnji strmini naredil manjšo napako, če o tej sploh lahko govorimo. Ta slalom res ni dovoljeval napak. Z živci je bilo kar v redu. Vendar pa moram reči, da ni preprosto loviti zadnjega vlaka. Nisem vajen, da bi si lahko čestital, tokrat pa si res lahko, saj se je nato z drugo vožnjo vse dobro končalo. Ko so me obstopili naši fantje, se.n ve-dal, da sem zmagal. Ves i/ sebe sem stal tam in sprejemal čestitke.  Še enkrat  iskrena hvala vsem.«
D. HUMER
Blejska veslača, Sašo Mirja-nič s Sela in Sadik Mujkič z Bleda, sta letos dosegla med mladinci devet zmag v dvojcu brez krmarja, njun največji uspeh pa je prvo mesto na svetovnem prvenstvu v Roudnicah na Češkoslovaškem.
Uspehi mladih blejskih vesla-čev — Sadika, ki je zaposlen kot avtomehanik v Integralu na Jesenicah, in Saša, delavca leske Verige — so še toliko bolj presenetljivi, ker sta dokaj pozno začela redno trenirati in tekmovati, Sašo pri štirinajstih letih, Sadik še leto pozneje. Sprva sta »vozila« vsak zase, v skifu, lani pa sta se pridružila Karli j u Žu-stu in Franciju Paplerju v četvercu brez krmarja, ki je bil na svetovnem mladinskem prvenstvu v Nemški demokratični republiki deseti. Lansko jesen sta prvič sedla skupaj v dvojca »brez«, pridno vadila in v letošnji sezoni z uspehi na domačih in mednarodnih tekmovanjih presenetila ne le trenerja Stanka Slivnika in Miloša Janšo, temveč tudi druge veslaške strokovnjake. Zmagala sta na republiškem prvenstvu v Mariboru, na državnem in balkanskem v Beogradu, na blejski prvomajski in mednarodni regati, na tekmovanjih v Pulju, Celovcu, v Beljaku, na testni regati v Roudnicah na Češkoslovaškem, precej pa sta tudi pripomogla, da je blejski osmerec zmagal na državnem prvenstvu. Na blejski mednarodni veslaški regati sta 1500 metrov preveslala v času 4 minute in 56 sekund, kar je po besedah Stanka Slivnika v mladinski konkurenci prvi rezultat pod petimi minutami na svetu. Sezono sta končala brez poraza, z devetimi zmagami, med katerimi se najraje spominjata tiste v Roudnicah, na mladinskem svetovnem prvenstu.
Izkušena veslaška zanesenjaka Stanko Slivnik in Miloš Janša sta uspela dobro pripraviti posadko čolna prav za najpomembnejše tekmovanje v sezoni. Sašo in Sadik sta prepričljivo zmagala že v predtekmovanju in v polfinalu. V finalu sta vodila vse do 1000 metrov, nato ju je prehitel čoln Sovjetske zveze, ki pa potem ni zdržal pospešenih zavesljajev blejskega dvojca. Še preden sta s prednostjo dolžine enega čolna priveslala skozi cilj, sta se veselila zmage in prve zlate kolajne blejskega veslanja na svetovnih prvenstvih.
Sadik in Sašo se zdaj že pripravljata na novo sezono. Pridno veslata po Blejskem jezeru, dvigata uteži, tečeta in nabirata moči v posebnem »čolnu« na suhem. Januarja in februarja gresta skupaj z .drugimi blejskimi veslači na »vikend priprave« v Koper, marca za dva tedna v Rovinj, zatem pa spet v vodo Blejskega jezera.
Trener Stanko Slivnik je povedal, da za zdaj še ni znano, ali bosta Sadik in Sašo prihodnje leto, ko bosta že člana, še veslala skupaj v dvojcu »brez« ali se bosta pridružila še dvema v četvercu. Mlada, 18-letna veslača, sta si ne glede na odločitev strokovnega vodstva kluba zastavila cilj, da se uvrstita v ekipo za svetovno prvenstvo ali v reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu za mlajše člane. Prihodnje leto novembra bo na Floridi v Združenih državah Amerike tudi izjemno zanimivo tekmovanje, na katerega bodo tamkajšnji prireditelji povabili trideset najboljših osmer-cev na severu. Blejski veslači si želijo, da bi bili med njimi.
C. ZAPLOTNIK
Marija Štremfelj: »Plezali smo počasi, brez dodatnega kisika«
Dekletom, ki se ukvarjajo z vrhunskim športom, vedno dajemo prednost, čeprav se to čudno sliši. Veliko več se morajo odrekati kot moški. In ne samo to. Ko postanejo matere jim je še veliko težje. Trenirati morajo in dokazovati, da so vrhunske športnice, a skoraj nihče ne pomisli, koliko skrbi morajo posvetiti še svoji družini, službi...
Taka je tudi letošnja najboljša gorenjska športnica Marija Štremfelj, članica alpinističnega odseka pri Planinskem društvu v Kranju, devetindvajsetletna profesorica biologije na kranjski gimnaziji, mati triletnega Anže-ta in šestletne Katarine. Prej se je pisala Perčič, zdaj je poročena z alpinistom Andrejem Štremfljem.
Plezati jezačelaleta 1975. Takrat je bil njen brat Tone načelnik alpinističnega odseka. Začela se je zanimati za alpinizem, za letne in zimske vzpone. »Na sestankih sem z diapozitivi spoznala mik in čar alpinizma. To me je navdušilo in začela sem plezati. Magnet je bila tudi dobra družba. Ko začneš hoditi v gore, doživiš veliko lepega, a tudi težkega in se vedno vračaš v gore in njihove stene,« pravi Ma-' rij a Štremfelj.
V alpinizmu je Marija Štremfelj letos dosegla največ. Bila je članica odprave, katere cilj je bil tudi 8047 metrov visoki vrh Bro-ad Peaka. Na vrhu je bila tudi Marija, in to kot prva Jugoslo-vanka, ki se je povzpela na tako visoko goro, nad 8000 metrov.
»Alpinisti treniramo tako kot vsi vrhunski športniki. Priprave
pred odhodom na odpravo se začno že doma. Začne se s tekom vztrajnosti — z možem sva tekla predvsem na Jošt. Trikrat na teden telovadim za moč v telovadnici. Intenzivnost treninga se nato še povečuje, na primer s tekom na Mohor prek Šmarjetne gore in Jošta.
Moj cilj na odpravi je bil vrh Broad Peaka. Po aklimatizaciji je odšla na pot iz baze kranjska skupina: Mišo Jamnik, mož Andrej in jaz. Po enotedenskem dežju nam je bilo dovolj postopanja po bazi. Čeprav je bilo vreme še vedno nestalrlo, smo vzeli s seboj vso opremo za vrh. Ves prvi dan vzpona v taboril je snežilo. Naslednji dan je bil sončni zahod kot pravi biser, kar je pomenilo, da je pot na vrh odprta. Sam vzpon ni bil tehnične zahteven, vrš ni greben pa je bil težji, kot smo pričakovali. Tretji dan — od tabora III na 7000 metrov višine do tabora IV na 7500 metrov — je bila kljub višini vročina neznosna, saj je bilo celo 30 stopinj C, ponoči pa je živo srebro padlo na minus 30. Na tem delu smeri se nam je pridružil še Rado Fabjan. Zadnji dan ob 4. uri zjutraj smo odšli v res prekrasnem vremenu. Plezali smo počasi, saj smo bili brez dodatnega kisika. Ob 10.30 smo dosegli 8047 metrov visoki vrh.«
Mariji Štremfelj in^drugim alpinistom naše iskrene čestitke z željo, da bi še dolgo ostali zvesti vrhunskemu alpinizmu.
D. HUMER
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1987
Skupščina občine Radovljica, izvršni svet in družbenopolitične organizacije
TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. o. TRŽIČ
proizvaja
sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekci
jo ter
prodaja
vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sred stva civilne zaščite
DELOVNI M LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1987
KRANJ
Skupščina občine Kranj
in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, v razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in zadovoljstva želijo delovnim ljudem in občanom v letu 1987
m TEKSTILINDUS USMAMJJ s svojimi
TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH
SLUŽB
ŽELI DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM
PRIJATELJEM
SREČNO NOVO LETO 1987
MERCATOR-ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ
Cenjenim potrošnikom, delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto 1987.
Priporočamo se za obisk v naših bogato založenih prodajalnah in blagovnicah v Tržiču ter v prodajnem centru in trgovini v Kranju.
Idr uze na lesna industrija Tržič
V prihajajočem letu vam želimo obilo zdravih, srečnih in uspešnih dni
Veseli bomo vašega obiska v salonu pohištva ZLIT v trgovskem centru DETELJICA v Bistrici pri Tržiču!
STANOVANJSKA
ZADRUGA
KRANJ
želi svojim
članom
in sodelavcem
srečno
in uspešno
novo leto
1987
Mercator — kmetijsko živilski kombinat Gorenjske Kranj, c. JLA 2
TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD TOVARNA OLJA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto.
' - ■
KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA
TOZD LEPENKA TRŽIČ
želi delovnim ljudem
in poslovnim prijateljem srečno
in uspešno novo leto 1987
Triglav
konfekcija
Kranj
Poslovnim prijateljem in delovnim
ljudem želimo srečno in
uspešno
novo leto 1987
SGP TEHNIK Itara^cesta^
SGP Tehnik Skofja Loka TOZD Komunalne dejavnosti Kidričeva 43/a
obvešča porabnike komunalnih storitev:
1. z odčitkom vode po 1. januarju 1987 se bodo spremenile cene vode in kanalščine. Od takrat dalje bo znašala vodarina: 91 din/m1 za gospodinjstva; 162 din/m3 za industrijo Železniki; 124 din/m3 za industrijo Žiri in 108 din/m3 za industrijo v Šk. Loki in druge porabnike.
1. januarja 1987 se spremenijo cene komunalnih odpadkov in mesečno znašajo za gospodinjstva 14,80 din/m2 v Sk. Loki; 18,20 din/m2 v Železnikih, Gorenji vasi in Poljanah ter 19,70 din/m2 v Žireh; za družbene dejavnosti v Šk. Loki 16,20 din/m2; v Železnikih, Gorenji vasi in Poljanah 19,85 din/m2 in v Žireh 21,50 din/m2. Za industrijo in druge uporabnike pa 32,40 din/m2 v Šk. Loki; v Železnikih, Gorenji vasi in Poljanah 39,70 din/m2; ter 43,00 din/m2 v Žireh.
1. januarja 1987 se v poprečju povečajo cene za: pristojbine za vodovod 34,80 %, pristojbine za kanalizacijo 34,75 %, cene pogrebne službe za 34,74 %, delovna sila 34^68 %', razobešanje zastav 34,51 %, vozno-strojni park 34^80 %, odvoz zabojnikov 34,71 %, sposojnina zabojnikov 34,48 %, pobiranje komunalnih odpadkov s smetarskim vozilom 34,46 % in vzdrževanje zelenic 34,58 %.
GOSTILNA i »BENEDIK» Strazisce
MAJA MIHELIČ
64000 KRANJ, BENEDIKOVA 21
Cenjenim gostom in občanom želimo srečno novo leto 1987
Priporočamo se za obisk, dobro vas bomo postregli. Sprejemamo naročila za zaključene družbe.
SREČNO
1987
bombažna predilnica in tkalnica i trzič
64290 TRŽIČ, CESTA JLA 14, TELEFON (064) 50 571 TELEX YU TR BPT
PRIPOROČA:
OBISK IN NAKUP V TOVARNIŠKI PRODAJALNI V BISRICI PRI TRŽIČU (NA DETELJICI)
IZDELUJE-.
MODNE TKANINE ZA OBLAČILA SODOBNO P0STEUN0 KONFEKCIJO GOSPODINJSKO GALANTERIJO
TEKSTILNA TOVARNA
ZVEZDA
KRANJ, Savska cesta 46
želi delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1987
KRANJ
Cenjenim kupcem želimo SREČNO IN USPEŠNO 1987. LETO
Tudi v letu 1987 se bomo trudili v vaše zadovoljstvo
SKUPŠČINA OBČINE TRZIC
in družbenopolitične organizacije želijo
delovnim ljudem, občanom
in sodelavcem zdravo, srečno
in uspešno novo leto 1987
Industrijski kombinat
želi delovnim ljudem in poslovnim prijateljem zdravo, srečno in uspešno novo leto 1987
(msmmmmGLAS 20. stran
SREČNO '87
mira
RADOVLJICA
Poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno novo leto 1987
III
S: GORENJSKA
OBLAČILA KRANJ
Delovnim ljudem in občanom želimo srečno novo leto 1987
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V Kranju
ORGANIZACIJA
ZA IZOBRAŽEVANJE
ODRASLIH
Želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspehov polno novo leto 1987
i KNOKMNJ
rX   KINO KRANJ
4        Stritarjeva 1
S svojimi enotami v Kranju, Tržiču, Kamniku, Duplici in na Jesenicah želi svojim kinoobiskovalcem in drugim občanom SREČNO NOVO LETO!
to k os Tržiška tovarna kos in srpov < V) Tržič
^y\.     Cankarjeva 9
? 7^  Telefon: 50-451, 50-462 Telex: 34653
Tekoči račun: 51520-601-11277
Delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1987
OBIŠČITE NAŠO TOVARNIŠKO PRODAJALNO V TRŽIČU
IMOS
SGP Tržič
p. o.
Želi delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1987
JviduMja &om&ainik i&d&lkav-ili/iavij
IZDELUJE
ŽAKARSKE TKANINE ZA LEŽIŠČA IN NOTRANJO OPREMO STANOVANJ
želi Gorenjcem
in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1987
@ metalka
TOZD
triglav tržič
■■■■■■■■■■■■■■•■■•a
Želi vsem bralcem Gorenjskega glasa in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1987
PETROL
DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA KRANJ Cesta Staneta Žagarja 30
Na 33 bencinskih servisih, v dveh trgovinah z avtomaterialom in v skladišču Medvode vam na območju Gorenjske poleg naftnih derivatov nudimo tudi:
— avtodele, avtokozmetiko, orodje,
— blago za osebno porabo
— in drugo blago, namenjeno vašemu vozilu. Za obisk se priporočamo!
ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO V LETU 1987
proizvodna delovna organizacija nsubo Ifubtjarvi poli«
JATA LJUBLJANA
TOZD REJA
Na perutninski farmi Duplica pri Kamniku prodajamo lahke kokoši — kokoši nesnice. Prodajamo jih po izredno ugodni ceni vsak delavnik od 8. do 14. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Kokoši so primerne za na daljnjo rejo ali zakol. Izkoristite izredno priložnost.
LOJZKA ALEŠ
Breg ob Savi tel. 40-138
Zeli cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1987
Vabimo vas na naše domače dobrote.
KRANJ
KOKRA, trgovska DO KRANJ
s temeljnimi organizacijami: TOZD ENGRO: prodaja na debelo TOZD DETAJL: prodaja na drobno TOZD GLOBUS:prodaja na drobno
in delovno skupnostjo skupnih služb
se tudi v letu 1987priporoča za obisk v svojih poslovalnicah in želi poslovnim partnerjem in cenjenim strankam veliko delovnih uspehov
DREK, 30. DECEMBRA 1986
SREČNO '87
21. stran (mmmmm&iGLAS
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53
Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka
Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno
Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever
PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA
želi poslovnim prijateljem in občanom
srečno
in uspeha polno novo leto 1987
©
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ in PREDDVOR TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ in PREDDVOR, TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ
in DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ
Želi delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kooperantom srečno in uspeha polno novo leto 1987
Komunalno, obrtno in gradbeno
podjetje Kranj z n. sol. o
- TOZD GRADNJE, KRANJ - b. o.
- TOZD KOMUNALA, KRANJ - b. o.
- TOZD OBRT, KRANJ - b. o.
- TOZD OPEKARNE, KRANJ - b. o.
- IN   DELOVNA   SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB KRANJ
Delovni kolektiv
želi Gorenjcem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1987
Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196
PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek in sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU
Optični servis Kranj — JLA 18
(nasproti porodnišnice)
OČESNA OPTIKA MARIBOR #
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
DELOVNA ORGANIZACIJA po.
LJUBLJANA n.sub.o.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
Delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1987
domplan
Kranj Cesta JLA 14, telefon: 24-440,21-875
urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje
Delovna skupnost želi delovnim ljudem in občanom uspešno novo leto 1987
Poslovnim sodelavcem želimo veliko poslovnega uspeha in sodelovanja tudi v bodoče. Priporočamo naše storitve.
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA
IN OBČINSKE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
ŽELIJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SREČNO NOVO LETO 1987
alpina*
ZIRI
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1987
pohištvo
KRANJ - PRIMSKOVO
Tel.: Kranj, Primskovo: 24 554; Kranj, Titov trg: 21-485; Jesenice: 81-179
Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva Jesenice, Skladiščna 5 se ob novem letu zahvaljuje vsem kupcem za izkazano zaupanje. V letu 1987 pa se priporoča in želi Gorenjcem veliko sreče in uspeha.
Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste!
Zaupajte
Lesnini
in zadovoljni
boste!
20
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE
IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE:
Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZZB NOV
Delovnim ljudem in občanom želimo SREČNO NOVO LETO 1987
ZDRUŽENI GOZDARJI IN LESARJI GORENJSKE VAM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO /QS7
k sozd združeno gozdno in lesno gospodarstvo glg bled
KZK-jeva temeljna organizacija AGROMEHANIKA
Kupcem jamči rok in ceno
Agromehanika je že devetnajst let generalna zastopnica za Slovenijo za prodajo kmetijskih strojev in priključkov Tomo Vinkovič — Bjelovar in že pet let tudi zastopnica IMT Beograd za zahodno Slovenijo; v svojem poslovno-servisnem centru v Hrastjah pa prodaja tudi lastne proizvode — pršilnike, škropilnike, predsetvenike, sadilce krompirja in sadik, stroje za čiščenje snega, pripomočke za spravilo sena in druge kmetijske priključke.
Delavci Agromehanike se s ponosom ozirajo na prehojeno pot. Že kmalu po ustanovitvi temeljne organizacije so začeli izdelovati kmetijske priključke, ki jih na našem trgu ni bilo mogoče kupiti ali so bili tehnološko zastareli. Poskusili so z enostavnimi in nadaljevali s čedalje zahtevnejšimi stroji. Tedaj še nesluten uspeh so dosegli v proizvodnji škropilnikov in pršilnikov; prvi se uporabljajo pri zaščiti poljščin, drugi v sadjarstvu in vinogradništvu. Uvožene dele so nadomeščali z domačimi vse dotlej, dokler niso še zadnjega izpodrinile domače sestavine. Nikjer niso kupovali licenc, vedno so se opirali na domače strokovnjake, na lastno pamet.
Agromehanika je letos s sto zaposlenimi ustvarila okrog 9 milijard dinarjev prihodka. Več kot polovico proizvodnje je prodala na tuje, največ v Italijo, Avstrijo, Grčijo, Poljsko, Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo, Alžirijo in Tunizijo. Na tujih trgih dosega ekonomske cene in je tudi sicer (v kakovosti, oblikovanju ...) konkurenčna drugim svetovnim proizvajalcem. Letošnji izvoz je vreden
pet milijonov dolarjev, uvoz pa vsega par sto tisoč dolarjev. Na domačem trgu krije s prodajo lastnih izdelkov polovico ali še več (70 do 80 odstotkov) jugoslovanskih potreb.
Za reklamacije rabijo povprečno štiri dni
Pomemben del Agromehanike je poslovno-servisni center v Hrastju pri Kranju. Če ga boste morebiti iskali, naj vam povem, da je iz Kranja oddaljen štiri kilo-metr 3 in da je mogoče do njega priti na dva načina. Lahko se v Kranju na avtobusni postaji vse-dete v »lokalca« številka ena in potem izstopite na končni postaji — tik pred Agromehaniko, lahko pa se vsedete v avto in se zapeljete proti Hrastju ali proti Šenčurju — v obeh smereh vas bo k Agromehaniki usmerila opozorilna tabla ob cesti.
V poslovno-servisnem centru v Hrastjah prodajajo traktorje in priključke Tomo Vinkovič iz Bjelo-
varja in IMT Beograd ter kmetijske stroje in traktorske priključke iz lastnega proizvodnega programa. Na leto prodajo v centru okrog 1200 traktorjev Tomo Vinkovič in 1000 traktorjev IMT. Čeprav kmetijstvo in proizvajalce kmetijskih strojev pestijo zadnje čase precejšnje težave, v Agromehaniki tega ne občutijo. Dobro gredo v prodajo njihovi stroji in tudi izdelki proizvajalcev, ki jih zastopajo v Sloveniji oziroma v njenem zahodnem delu. V centru so namreč letos povprečno prodali na mesec za 350 milijonov dinarjev traktorjev, škropilnikov, in drugih priključkov. Skupaj z mariborskim centrom Agromehanika bodo prodali kar 40 do 45 odstotkov vse proizvodnje Tomo Vinkovič.
V Agromehaniki dajejo izjemno veliko pozornost servisiranju strojev in priključkov, ki jih izdelujejo ali le prodajajo. Z nadomestnimi deli za škropilnike, pršilnike in za druge priključke iz lastnega proizvodnega programa imajo vedno dovolj nadomestnih delov (raje ustavijo redno proizvodnjo, kot bi bili brez njih), prav tako za stroje Tomo Vinkovič, nekaj slabša, vendar še vedno nad
jugoslovanskim povprečjem, pa je založenost z nadomestnimi deli za traktorje in priključke beograjske tovarne IMT. Zelo redko rečejo kupcem — nimamo, ne moremo vam ustreči. Več kot polovico nadomestnih delov pošljejo tistim, ki jih rabijo, kar po pošti. Dovolj je že, če dvignete slušalko, zavrtite telefonsko številko centra v Hrastjah 23-485 in poveste svoje želje, zahteve... Dva mehanika sta vedno na terenu, dobro dela tudi servisna služba v centru. Reklamacijo »rešijo« povprečno v štirih dneh.
Nekaj posebnega so njihovi vrstni redi. Če določenega stroja ali priključka nimajo na zalogi, kupce vpišejo v knjigo in jim že takrat jamčijo ceno in dobavni rok. V tem so dosledni, strogi do sebe. Če proizvajalec medtem (po dobavnem roku) stroj podraži, prevzamejo vse tveganje na svoja pleča. Poslovna poteza, po kateri so znani in jo kupci tudi cenijo, jih včasih tudi nekaj stane: prav zdaj bodo pri 17 traktorjih izgubili 20 milijonov dinarjev. Mnogi drugi ravnajo ob takšnih in podobnih primerih povsem drugače: celotno tveganje prevalijo na kupca.
1 fF
sozd
združena gradbena podjetja giposs ljubljana,o.8oLo._
ŠGP
GRADBINEC KRANJ n.sdl.0.
Kolektiv splošnega gradbenega podjetja
GRADBINEC
Kranj s TOZD v občinah Jesenice, Tržič, Kranj, Kamnik in Ljubljana Šiška
želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto. ^
GOSTILNA LOVEC
Gorice, tel.: 46-030
1
VAM C ŽELI
rečno povo
(eto / j
T0ltt,3t.PECaHAJiti
MALI OGLASI, OBVESTILA, .OGLASI, OSMRTNICE
23. stran (mum
GLAS
MALI OGLASI
tel.:27-960 cesta J1A16
razno prodam
| Prodam rabljeno 300-litrsko SKRINJO, novo trajnožarečo PEČ, otroško KOLO za starost 5 let in široka PLATIŠČA za Z 750. Arhar, Vincarje 12, Šk.
loka_ 20887
Prodam nov krznen PLAŠČ, moder-lega krzna in kroja, velikost št. 40.
Tel.: 21-430 _20889
Prodam RAČUNALNIK olvmpia C
fK 120. Tel.: 21-156_21216
Prodam rotacijsko KOSILNICO 135.
tgženik 15, Cerklje_21217
UGODEN NAKUP! Zaradi izpraznile stanovanja v Kranju prodam: bar-|ni TELEVIZOR, PRALNI STROJ, HLA-PILNIK, 3 termoakumulacijske PEČI |?1/2kW, KAVČ, električni ŠTEDILNIK, trajnožarečo PEČ, RADIO in IPMARO z bifejem, širina 3 m. Tel.:
1(^4)81-607 _21218
i Ugodno prodam PEČNICE za sobni lamin, kompletno z vratci. Kristina rgrko. Pristava 43, p. Tržič 21219 Prodam odpadno OUE. Tel : 40-694
L__ _ 21220
PUŠKO,
Prodam dobro ohranjeno MOTOR-KO stihi 08 S. Filip Oštir, Gorice 17 _21245
Prodam CITRE. Sušnik, Zg. Besnica 104, tel.:40-527_21246
Prodam žensko daljšo JAKNO št. 38 iz velurja, podložena z ovco, in otroški PLAŠČEK št. 16. Tel.: 60-844 21247
Prodam PLETILNI STROJ z motorjem. Peter Jazbec, Sebenje 70, Križe _21248
Prodam OS za cirkular. Poženik 8, Cerklje, tel.:42-065_21249
Prodam OPEL kadett karavan, letnik ■ 74. Vovk, Črnivec 3_21227
Prodam FIAT 126 P, letnik 80. Infor-macije po tel.:45-669_21228
Prodam Z 101, mediteran, letnik 80, garažirana, cena 90 SM, ČB TV star 4 leta, za 8 SM, zamrzovalno SKRINJO LTH 300 I, staro 4 leta, za 8 SM. Marjan Borislav, Gorenjska c. 20, Radovljica_21229
Prodam karambolirano ŠKOLJKO za jugo. Tel: 57-148_21230
Prodam R 4, letnik 75, popoldne. Tel.: 34-745 21231
živali
Prodam dva PRAŠIČA, težka od 130 do 150 kg. Bohinc, Zg. Brnik 57/a __21030
Prodam nemške OVČARJE z rodov-nikom, odličnih staršev, in PSA NO, starega 1 leto. Posavec 77, tel.: 70-531 _20837
Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Okroglo 11_21213
Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Repnje42,61217 Vodice_'21214
Prodam mlado jalovo KRAVO. La-hovče 32, Cerklje_ 21215
Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Žabnica 23. Tel.: 44-559 21244
Prodam pujse težke, od 15 do 25 kg. Berložnik, Za Žago 20, Bled 20857
kupim
i Prodam lovsko >jx 57. Tel.: 68-751
kaliber 21221
vozila
,, Ugodno prodam 150 m* STIROPO-
m 4 cm. Tel.: 70-384_21222
I Prodam nove PANCERJE alpina eli-[te, §t. 9 1/2. Tel.: 50-911 21223 Poceni prodam otroške SMUČI, ve-Pkost 140 cm, z okovjem. Pustavrh, Pv. Duh 75 Šk. Loka 21224
Prodam R 12, vozen neregistriran. Šenk, Predoslje 71, Kranj_21001
Prodam dve leti star MOTOR 15SLC, dobro ohranjen. Pipanova 37, Šenčur_21225
Prodam obnovljeno Z 101, letnik 78, prevoženih 74.000 km, za 75 SM. Tel.: 34-189 21226
Odkupujem lipov žagan LES, debeline 50 mm. Nasiov: Zupan, Retnje 35, Tržič. Tel.: 57-133_21232
Bralce Gorenjskega glasa prosim, če ima kateri elektronačrt za radioka-setofon grundig RR 3600, da mi ga pošlje. Dušan Popušek, Cankarjeva 13, Bled _21233
iiano%an|a
V najem oddam novo opremljeno GARSONJERO v Kranju. Predplačilo za eno leto. Tel.: (061) 51-121  , 21234
V Naklem oddam polovico hiše z garažo in telefonom. Šifra: Najboljši ponudnik_21235
Mlad par najame garsonjero ali eno-sobno stanovanje na relaciji Radovljica—Bled. Šifra: Plačilo eno leto vnaprej_21238
Mlad privatnik, samski, zaradi nadzora nad delavci nujno išče garsonjero ali enosobno stanovanje. Plačilo po dogovoru. Šifra: Privatnik_21239
poiesfl
Emil Geringer — Kranj, Jenkova 4
u
R A R
L
Popravljam tudi vse starinske, stare ter nove stenske in kamin ure z izdelovanjem delov. Reguliram in popravljam tudi kvalitetne O.UARTZ ure. Informacije po tel.: 27-241, po 16. uri
Delovni čas od 6. do 15. ure v petek do 12. ure.
Cenjenim strankam in občanom želirr srečno novo leto 1987.
Zazidljivo parcelo v Kranju prodam. Informcije po tel. (061)216-566 po 20. uri_
V Selški dolini kupim zazidljivo PAR-CELO. Šifra: Gotovina-devize 20900
Kupim manjšo stanovanjsko HIŠO z nekaj zemlje na Gorenjskem. Šifra: Gotovina 21236
VARČEVALCI!
V sredo, 31. decembra, bodo vse enote Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske za občane poslovale od 7. do 13. ure. Osrednje enote na Jesenicah, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču ter enote na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori pa od 7. do 14. ure.
V soboto, 3. januarja, bodo osrednje enote na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču ter enote na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori poslovale od 7. do 12. ure.
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Bife pri
FRANJOTU
Viki Kutnar
Kranj, Oprešnikova28 (Primskovo)
Cenjenim gostom in občanom želi srečno novo leto 1987
SILVESTROVANJE NA JEZERSKEM
— Hotel Kazina — igra ansambel ADRIATIC
— Gostišče ob Planšarskem jezeru
VSAKO SOBOTO PLES v Kazini od 20. do 24. ure — igra DUO SEZAM
Rezervacije sprejemamo, informacije po telefonu 064/44-007 Priporoča se kolektiv hotela
Trgovska in gostinska DO Kranj
2IVILA
BDelovnim ljudem, občanom in sodelavcem želimo obilo sreče in uspehov v letu 1987
Prodam vikend pod Krvavcem, šor-lijeva 29, stan. 20, Kranj_21237
gapoihline
Zaposlim elektroinstalaterja. OD po dogovoru. Tel.: 24-191  »_21134
Šiviljstvo KLAKOČAR takoj zaposli delavca ali delavko za samostojno delo v krojilnici. Po možnosti z ustrezno prakso. OD po dogovoru. Tel.: (064)45-316 _2137
HS Gubčeva 1 išče ČISTILKO. Info-ramcije pri Isteniču. Tel.: 37-168 21240
Mizar z Bleda sprejme takoj mlajšega delavca za priučitev. Tel.: 77-286 _21241
Mizarskega pomočnika in delavca zaposlim. Mizarstvo Brane Hafner, Za-savska c. 2, Orehek_21242
PPIHEPI1VE
Mešani pevski zbor Iskra Železniki vas vabi na novoletno VESELICO 1. januarja 1987 ob 20. uri v Kulturnem domu Železniki. Igral bo ansambel Ob-zorje _21243
OBVE1IIIA
Sodišče združenega dela v Kranju se zahvaljuje organizacijam združenega dela za novoletne čestitke in jim želi veliko sreče in delovnih uspehov v letu 1987.
Trgovska in DO ŽIVILA
KRANJ n.sol.o.
HOTEL BOR - GRAD HRIB PREDDVOR
- GRAJSKA GOSTILNA ODPRTA VSAK DAN od 12. do 22. ure razen nedelje in torka
- PLES VSAKO SOBOTO OD
20. do 24. ure - IGRA ANSAMBEL MAGDALENA
- SAVNA ODPRTA OD 7. do
21. ure
- PRIMERNI PROSTORI ZA OBLETNICE, SEMINARJE, POROČNA KOSILA (DREVORED MLADOPOROČENCEV), POSLOVNA KOSILA
INFORMACIJE PO TELEFONU 45-080
SE PRIPOROČAMO!
DEŽURNI VETERINARJI
od 31. decembra 1986 do 9. januarja 1987
za občini Kranj in Tržič od'6. do 22. ure Živinorej-sko-veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 22-781 aH 25-779; od 22. do 6. ure po tel.: 36-121
za občino Škofja Loka Davorin VODOPIVEC, dipl. vet., tel.: 68-590, Gorenja vas 186 Marko OBLAK, dipl. vet., tel.: 60-577 ali 44-518, Škofja Loka, Novi svet 10
za občini Radovljica in Jesenice
Anton PLESTENJAK, dipl. vet., tel.: 77-828 ali 77-863, Bled, Prešernova 34
DEŽURNE PRODAJALNE
Seznam dežurnih trgovin v letu 1987
ob sobotah od 7. do 18. ure:
PC NEBOTIČNIK, Cesta JLA 7/a, Kranj
SP OSKRBA - Begunjska 4, Kranj,
SP LIPA TRŽIČ - Koroška ce-sta 1 Tržič
SP JESENICE - Titova cesta 41, Jesenice
SP PETERČKU - Titov trg 5, Kranj
SP PLANINA I. — Zupančičeva 24 Kranj
SP PLANINA CENTER - Gorenjskega odreda 12, Kranj SP STORŽIČ - Kokrica, Kranj SP KOČNA - Jezersko PC BRITOF- Britof 313, Kranj SP LABORE - Škofjeloška 1, Kranj SP GORENJKA- Krvav-ška cesta 18, Cerklje ob nedeljah od 8. do 11. ure:
PC DELIKATESA, Maistrov trg 11, Kranj
PRODAJALNA NAKLO, Naklo
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče, brat, stric, ded in praded
PETER JOST
Jakelnov ata iz Strahinja 65
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala dr. Stenšakovi, Institutu Golnik za dolgoletno zdravljenje, Gasilskemu društvu Naklo za častno spremstvo in govor, praporščakom in drugim gasilcem. Zahvaljujemo se duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Strahinj, 11. decembra 1986
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega ata, svaka in strica
JOŽETA STEGNARJA
iz Sebenj
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnice Jesenice, Instituta Golnik, Zdravstvenega doma Tržič in Doma Petra Uzarja za skrbno nego in zdravljenje. Najlepša hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se od njega poslovili, nam izrekli ustna sožalja, mu podarili toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se OSS, toz-da za PTT promet Kranj, OSS Živila, tozd Gostinstvo Kranj, OOS Planika Kranj, Planinskemu društvu Križe za podarjene vence, Društvu upokojencev Tržič, Gasilskemu društvu Križe, sebenjskim žabarjem in delavcem v gostinstvu Tržič za denarno pomoč. Hvala Komunalnemu podjetju Tržič, kvintetu bratov Zupan za ganljivo zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: žena Ivanka, sinova Joža in Janez z družino
ZAHVAIA
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla na rožna tla in jokala, ker te ni.
Tiho in skromno, kot je živela, nas je zapustila naša draga sestra in teta
JULKA OKORN
Iskreno se zahvaljujemo znancem, prijateljem in sorodnikom, še posebno Lojzki Jernajevi za nesebično pomoč in gospodu žipniku za pogrebni obred.
VSI NJENI
Kranj, Škofja Loka, 30. decembra 1986
Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni zapustil naš dragi
CVETO GRADISAR
rojen 1938. leta v Sebenjah 27 Pokopali smo ga v Berlinu 19. decembra 1986 VSI NJEGOVI Kranj, decembra 1986
ZAHVALA
V 37. letu starosti nas je zapustil
MIRO GROS
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na nje-govi»«adnji poti. Posebna zahvala velja za izkazano pomoč sodelavcev in osnovne organizacije sindikata DO Iskra Kiber-netika tozd TSD in tov. Markunu za tople poslovilne besede.
Žalujoči: žena Francka z otroki Tino, Urošem in Simonom, mama, sestre Irena, Vera in Zlatka z družinami ter brat Marjan z družino.
Kranj, 23. decembra 1986
OOQ
R.vTMJI I4«AJ0 -fOUCO