THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
najstakxjSi
in najbolj priljubljen »slovenski
list y združenih
državah ameriških.
ŠTEV. (No.) 200.
CHICAGO, ILL., TOREK, 15. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 15, 1929.
LETNIK XXXIIL
renin v rudarskih vrstah. - Ruski kmetje pravi tlaean
PREPIR MED LEWISOM IN ILL1NOIŠKIMI PREMOGAR-JI DOSEGEL VIŠEK. — LEWIS ODSTAVIL DOSEDANJI ODBOR IN IMENOVAL NOVEGA PREDSEDNIKA
ILLINOIS NE PRIZNAVA
Z NOVIM ODBOROM. — LEWISA.
Springfield, 111. — Že dolgo
časa trajajoči prepir med Lewi-som, predsednikom Mednarodne rudarske unije, in med rudarsko unijo države Illinois je v petek dosegel višek, ko je Lewis izdal ukaz, da se odstavi odbor illinoiške unije s predsednikom Fishwickom vred, in je imenoval nov odbor ter postavil za pi-edsednika Franka Hefferly iz Collinsville, 111. — Illinoiška unija ne priznava Lewisa več za predsednika in zato tudi stari odbor ni hotel odstopiti in je vložil tožbo pri sodišču; obenem je naprosil tudi policijo za varstvo v slučaju, da bi se novi odbor nameraval s silo polastiti uradnih prostorov. Tega pa novi odbor ni storil, ampak je mirno najel prostore v Leland hotelu in o tvoril tam svoj glavni stan. Na ta način ima zdaj illi-r.oiška unija, ki šteje okrog 60 tisoč članov, dva odbora in zdaj čaka na odločitev, katerega naj priznava in na katerega naj pošilja svoje prispevke.
Razpor med mednarodno u-riijo in illinoiškim distriktom se je pričel že pred kakimi štirimi leti, ko je Lewis odstavil tedanjega predsednika Far-ringtona. Temu je nasledoval Fishwick, ki je tudi že od prvega začetka vodil boj proti Lewisu. Posebno ostro je pa prišlo v zadnjem rudarskem štrajku, ko je Lewis sklepal pogodbo s posameznimi lokalnimi operatorji, namesto, da bi delal na to, da bi cela rudarska fronta enotno nastopila. To je tudi največ dalo povod, da je illinoiški distrikt sklenil, da ne priznava več Lewisa za vrhovnega predsednika, češ da se je po njegovi krivdi štrajk končal brezuspešno.
Oba vrhovna odbora sta izjavila, da ne nameravata od stopiti, in zadeva bo prišla pred sodnijo, ki bo določila, kateri je pravi odbor.
-o--
PONOVNI POSKUS SE ZOPET NI POSREČIL
RUSKI TLAČANI ZA
IZSELITEV
prole-smejo — Vlada večino njih
Za kme-
HČI MIN. PREDSEDNIKA.
Chicago, 111;' ^ Podjetni chicaški aeroplan "We Will ki je že drugič skušal doseči rekord v vztrajnostnem letanju, je zopet omagal po 264 u-rah nepretrganega letanja Pri prvem poizkusu pred nekaj tedni je vzdržal v zraku 291 ur.Zdaj se je pa moral spustiti na tla vsled pomanjkanja gasolina, katerega mu niso mogli dostaviti vsled meglenega vremena. Rekord v vztrajnost nem letanju ima torej še vedno St. Louis Robin s svojimi 421 urami.
-Or—--
SMRTNA KOSA
Chicago, 111. — Zonet je po segla bridka smrt med vrste naših starih pijonifjev in nam to pot ugrabila rojaka Matija Zlogar, stanujočega na 2210 So. Damen St. Starce bil blizu 80 let. Doma je bil it vasi V" došiči pri Metliki. Pogreb se vrši danes, v'torek, dopoldne.
V "svobodni" Rusiji je tarcem svobodno, da umirati gladu. — jemlje kmetom pridelkov.
—o— Moskva, Rusija.
ta so v Rusiji nevzdržne razmere. Tako se je izjavilo okrog pet tisoč nemško govorečih ruskih podanikov, ki so zapustili svoje kmetije v Sibiriji in odpotovali v Moskvo, kjer zahtevajo, da jim izdajo oblasti do-volenje za izselitev v Kanado, Argentini j o ali kako drugo deželo. Ni pa dosti upanja, da bi to dovoljenje dobili, kajti oblasti so jim do zdaj vse tozadevne prošnje odklonile, dasi iim je kanadska vlada zagotovila, da jih sprejme v svojo deželo, ako se jim bo posreči-o, zapustiti Rusijo. Kmetje so izjavili, da se pod nobenim pogojem ne umaknejo iz Moskve, dokler ne dobe dovoljenja za izselitev in da rajši umrjejo, kakor bi se povrnili na svoje kmetije v Sibirijo. Po njih poročilu jim bo sledilo še kakih 32 tisoč drugih kmetov iz Sibirije, ki le čakajo prilike, da prodajo svoje kmetije in dobe denar za vožnjo do Moskve.
Kakor je razvidno iz njih izjav, je ruski kmet pravi tlačan Vlada je odkazala vsakemu posebej, koliko pridelkov mo ra letno oddati državi, brez o-zira na to, je-li letina dobra ali slaba. In 1'avno letos je bi a letina izredno slaba, tako, da so vladni kolektorji zahtevali od mnogih kmetov več, takor je znašal ves pridelek.
ta način so po večini vsi ruski kmetje večni dolžniki na pram državi, da se želijo izseliti, je tudi to, ker hočejo svojim otrokom dati versko vzgojo, katero pa sovjetska Rusija prepoveduje. _Take so torej posledice toliko hvaljenega komunističnega režima.
Kakor znano, je angleškega min. predsednika, McDonalda, na njegovem obisku v Ameriko spremljala njegova hči Ish-bel, ki jo kaže gornja slika. Deklica je baje lepa, in kar je posebno čudno, na svojem obrazu nikoli ne uporablja niti barv, niti pudra in nobenih drugih lepotilnih sredstev.
IZREDNA NOVA
IZNAJDBA
Telefonsko sporočilo bomo lahko oddali, akoravno nas ne bo nihče poslušal. — Ves telefonski pogovor bo rekordi-*
ran
Elstree, Anglija. — Nič več
nam ne bo treba čakati doma na telefonski klic, ki ga pričakujemo od kake osebe. Lahko bomo mirno šli od doma, in naš telefon bo sam sprejel naročilo in nam ga sporočil, kadar se bomo vrnili. Dva znanstvenika, Nemec Dr. Kurt Stille in Anglež Louis Blattner, sta namreč iznašla nov sistem, ki bo v veliki meri znižal ceno za govoreče filme, popolnoma pre-drugačil gramofone, omogočil izdajanje govorečih knjig za slepe, predvsem pa, ki bo v ne-Drugi vzrok, l verjetni meri izboljšal telefone.
OBSTRELIL ROPARJA
Chicago, 111. — Dvakratni roparski obisk tekom dveh mesecev je izučil trgovca z obleko na 2841 W. 22nd St., Johna Kattler, da si je nabavil samokres. V petek zvečer je imel tretji tak prijetni obisk. Neznani bandit je vstopil, ko je bil trgovec s svojo 20 letno hčerjo sam v trgovini, in pozval trgovca, naj se umakne v ozadje. To je trgovec rad storil, kajti tam je imel spravljen svoj samokres. Med tem, ko je ropar davil deklico in zahteval od nje, naj mu pokaže, kje imajo denar, je trgovec oddal dva strela, ki sta ga ranila, kakor je bilo videti po sledu krvi, ki je ostala za bežečim roparjem.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Kdor bo hotel komu kaj sporočiti, bo lahko govoril v telefon, brez ozira na to, ga-li kdo posluša ali ne. Ko bo oseba, ki ji bo sporočilo namenjeno, vzdignila slušalo, ji bo telefon natančno ponovil celo besedilo. Še drugo dobro stran bo imel ta sistem, namreč, da bo celi telefonski pogovor ostal stalno rekordiran ža poznejšo rabo, in se bodo torej lahko po telefonu sklepale tudi važnejše pogodbe. V slučaju, da bi se med pogovorom napravila kaka pomota, se tiste besede lahko enostavno "izbrišejo" in se stavek ponovi v pravilni obliki.
Imenovana znanstvenika sta dolga leta študirala, predno se jima je posrečilo priti do uspeha. Nov sistem nameravata postaviti zdaj na trg. Prihodnji mesec pride Mr. Blattner v A-meriko, kjer bo pokazal svojo iznajdbo.
KRIŽEMSVETA
—	Berlin," Nemčija. 4— Kako je znanost napredovala, nam kaže slučaj, ko je preteklo soboto filmski igralec Konrad Veidt govoril iz Berlina v Kalifornijo potom brezžičnega telefona za neki govoreči film, ki ga izdelujejo v' Universal City. </■■//■
—	Lancaster, Pa. -— Aeroplan si je sestavil iz starega pohištva neki tukajšnji far-marski hlapec. Pokazal je pri tem izredno nadarjenost, kajti izdelal ga je tako dovršeno, da je letel z njim več sto jardov daleč, nato pa je iz višine 25 čevljev zletel na zemljo. Aeroplan se je razbil, sam pa je o-stal nepoškodovan.
—	Teheran, Perzija. —- Kakor mnoge druge države, je tudi Perzija revna na denarju, a ima tem več naravnih bogastev, kakor rude, vodnih moči in dr. Da bo mogoče izrabiti ta bogastva, se je zavzel perzijski dvorni minister, da se bodo sklenile tozadevne pogodbe z ameriškimi kaptalisti.
—	Warsava, Poljska. — Trgovski odnošaji med Nemčijo in Poljsko se stalno zboljšuje-jo. Do zdaj so to ovirali Nemci sami, ker so še vedno upali, da jim bo Zveza narodov dovolila predrugačenje vzhodne meje v njih korist. Ker so šle te nade po vodi, so morali pri-č.eti s prijateljskimi trgovskimi pogajanji s poljsko državo..
—	Tokio, Japonska. —Francoski letalec, Coste, ki so ga pred tedni smatrali za mrtvega, a se je potem znašel v Mandžuriji, nadaljuje svojo pot okoli sveta. Iz Harbina, Mandžurija, bo poletel v Tokio in od tam v Francijo.
—	Chicago, 111. — Sestra Mary Cassida, nuna v samostanu Corpus Christi, je pomottf-a izpila strup, kar je imelo za posledico, da je nastopila smrt. f( Popadla jo je omotica in da bi si pomagala, je segla v omarico po zdravila. Vzela pa je v temi pomotoma namesto zdravila neko močno kislino, katero je izpila in ki je bila u-sodepolna za njo.
-o-
PREDSEDNIK BANKIRJEV.

tx
Iz Jugoslavije«

JAKOPINOV NASLEDNIK STRAŠI PO DOLENJSKEM. — ROPAR NAPADEL ŽENO V GOZDU. — ŠE O BELOKRANJSKI LETINI.— DRUGE RAZNE VESTI IZ RAZ-NIH KRAJEV DOMOVINE.
Zadnja letna konvencija zveze ameriških bankirjev je izvolila za svojega predsednika Johna G. Lonsdale, ki ga vidimo na sliki. V službi je kot predstojnik Mercantile Commerce Bank v St. Louisu.
MALE
DRŽAVE ZA P0DM0RNIKE
Ostale male evropske države se pridružile stališču Francije in Italije. — Podmorni-ke potrebujejo za samoobra-no.
NOV "TRIK" TIHOTAPCEV
Detroit, Mich. — "Bootleg-gerji" se ne udajo. Ako jim pridejo na sled na eni strani, stuhtajo na drugi strani kaj novega, kar jim omogoči, da nekaj časa zopet nadaljujejo svoj posel. Najnovejši njih "trik", ki so ga zdaj odkrile obmejne oblasti, je bil, da so svoje može oblekli v vojaško uniformo. Pod varstvom teh u-niform in pod zaščito ameriške zastave so drzno tihotapili pijačo iz Kanade v Zed. držav?.
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki " A meri-batuki Slovenec 1"
KAJ NISO LJUDJE VSEGA ZMOŽNI
Kopenhagen, Dansko. — "Pobijmo slabotneže in boleh-ne", bo v naprej geslo Dancev, ako bo sprejet zakon,ki ga je predložil pravosodni minister v odobritev zakonodajnemu odboru, in ki določa, da ne širne biti kaznovan tisti, ki je ubil kako slabotno in neozdravljivo bolno osebo. Kako naj ime-
Pariz, Francija. — Ko je
pred par dnevi, kakor je že bilo poročano, poslala Anglija formalno povabilo velesilam1, da se udeležijo razorožitvene konference, ki se bo vršila v prihodnjem januarju, ste Francija in Italija povabilo sicer sprejeli, vendar pa ste se izrekli, da boste odločno nastopili proti angleško - ameriškemu predlogu, da bi se odpravili (podmorniki. Na stališče teh dveh držav so se postavile tudi ostale male evropske države, in sicer Holandska, Španija, Jugoslavija in Grška. Da se te male države strinjajo z njima, bo v veliko oporo Italiji in Franciji pri konferenci. Pozneje so se njih mnenju pridružile še druge tri države, namreč Norveška, Švedska in Danska
Male države zagovarjajo svoje stališče s tem, češ, da potrebujejo podmornike v svrho obrambe proti velikim silam kakor so Anglija in Amerika, Priznale so, da jim njih finančne razmere ne dovoljuje jo, da bi si gradile velike ladje kakor si jih lahko velike države, in podmoi'ski čolni so e-dino, kar si lahko nabavijo, da se lahko uspešno branijo prot večjim ladjam.
Španska vlada je izrazila svojo nezadovoljnost, ker tudi Španija ni prejela povabila na razorožitveno konferenco, kakor so ga Italija in Francija, češ, da njih država kot sredozemska sila ima enake interese, kakor jih imate gori omenjeni državi.
Nov Jakopin.
Komaj so Jakopina in njegove tovariše spravili na varno v večletno težko ječo, že se je po dolenjskih hribih in gozdo-ih v okolici Mirne, Trebnjega in Velike Loke pojavil nov tip klateža, ki vlamlja po samotnih malih vaseh in odnaša seboj vse kar mu pride pod roke. V teh lepih jesenskih dneh malomarno koraka po belih cestah ter si podnevi ogleduje hiše in kraje, da potem izvrši svoj nečedni posel.
Ko so Jakopin in drugovi stali pred novomeško poroto, je ta klatež začel vršiti prav marljivo svoj posel. Klatež je visoke postave, črnih dolgih brk in oblečen prav čedno. Na svojem pustolovskem kolo-vratenju po dolenjskih vino-odnih krajih je prišel klatež t. m. v Mirno. Pred Kolen-cevo gostilno je zapazil kolo, katero je- takoj zasedel ter jo odkuril dalje. Kolo je bilo last ovarnarja*g. Antona Kolenca.
Potepin je pozneje izvršil še več drugih tatvin in vlomov. V malem naselju Kukenbergu pri Veliki Loki je odnesel posestniku Alojziju Koširju iz nezaklenjene omare zlato uro, zlato verižico in 40 Din gotovine z denarnico. Košir je oškodovan za približno 2085 din. To tatvino je napravil dopoldne, ko so bili domači na po-ju. Popoldne je posetil v bližnji Stari gori vžitkarja Antona Sitarja, kateremu je odnesel samo 120 Din vredno nik-jasto uro. Pri Sitarju je vse preobrnil,'toda kaj boš jemal ;am, kjer nič ni. Nepridiprav je prišel tudi v prijetno Zabrd-je, kjer je odnesel Blažu Sm-rekarju več obleke ter* 4 kg lepe in dobre slanine. Izvršil je baje še nebroj drugih pustolovščin in tatvin. Orožniki ga marljivo zasledujejo.
Kandolf je takoj po krvavem dejanju pobegnil in se do petka skrival po bližnjih gozdovih. Orožniška patrulja ga je pa v petek izsledila in odvedla v zapore okrajnega sodišča v Laškem, kjer je bil včeraj zaslišan. Kandolf trdi, da ga je hotel pokojni Zupane napasti in da ga je že opraskal nekaj po obrazu, da je torej ravnal le v silobranu.
-o-
Ciganska poroka.
Metlika, 20. septembra. Prvi ciganski par se bo poročil v nedeljo, 22. septembra v naši župni cerkvi. On in ona se pišeta Hudorovac, pa nista med seboj nič v sorodu. Tako se tudi cigani počasi kultivira-jo. Precej so že napredovali: Imajo že stalno bivališče. Poleti sicer stopijo malo v svet, takorekoč na letovišče, pozimi pa se drže svoje bajte na Svr- v žakih. No in sedaj cerkvena poroka po krščanskih zakonih!
Toda težko in hudo je .ubijati tem ljudem v glavo nauke o Bogu in Kristusu, o katerem nimajo pojma. Kar jim gospod pove, vse sproti pozabijo. Zraven pa se vsaki stvari, ki je za nje nova prav po otroško čudijo.
Razlagal jim je gospod nauk o Bogu.
Cigan odgovarja ves začuden: "Argot!"
Gospod i*azlaga: "Kristus je umrl in sam vstal od smrti tretji dan!"
Cigan še bolj začuden: "4-krabolt!"
Sicer pa so naši cigani zvesti v svojem ciganskem zakonu in ni pritožb v tem oziru. Morda bodo tej prvi poroki sledile še druge, tako da se. bodo cigani sčasoma le res pokrist-janili in tako tudi res kultivi-rali.
-o-
Smrtna nesreča v rudniku
nujemo to moderno divjaštvo; ne najdemo v slovarju primernega izraza zanj.
Uboj radi ljubosumnosti.
V četrtek, dne 19. septem bra se je pripetil v Traovem hribu zločin, katerega žrtev je postal 22-letni kopaški vajenec Ferdinand Zupane iz-Sp. Rečice 125, pristojen v občino Sv. Krištof pri Laškem. Ubil ga je 20-letni rudniški kopač Franc Kandolf iz Hude jame. Navedenega dne sta se vsak zase ločeno podala na vasovanje. Najprej je prišel pokojni Zupane, kmalu za njim pa Kandolf. Ko je Kandolf videl Zupanca pri dekletu ki ga je smatral za svojega, se je pričel jeziti, jeza je kaj kmalu prešla v medsebojni prepir, tekom katerega je Kandolf izvlekel iz žepa nož in ga kratkomalo zasadil Zupancu naravnost v srce. Na Zupančev krik je pri-hitel kakih 15 korakov oddaljeni Jožef Hafner in nesrečnežu izvlekel nož iz prsi. fo rane je bruhnila v močnem curku kri in kmalu je Zupane o-medlel. Čeprav so ga takoj prepeljali k' okr. zdravniku dr. Čedeju, : je kmalu izdihnil.
Kreka.
V	bosanskem rudniku Kreka se je prošlo soboto pripetila nezgoda, pri kateri se je smrtno ponesrečil kovač Niko Šokčevič. Zaposlen je bil pri separaciji na liftu. Zdrobljena mu je bila glava, tako da je nesrečnež takoj izdihnil. Ponesrečenec zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke
-o-
Ogenj.
Dne 17. septembra ponoči je izbruhnil požar pri posestniku Janez Gričar v Zalogu, občina Šmarjeta. Uničil mu je pod, hlev, ves živež in krmo. Požarna bramba iz Šmarjete in Škocjana je ogenj lokalizi-rala. Bil je le malo zavarovan.
-o-
Smrtna kosa.
V	Bregani je umrl g. Josip Kalin, veleposestnik, gostilničar in mesar. — Na Dol; Brezovici pri Št. Jerneju je umrl tamosnji posestnik Aleksander Wuascher. — V Trstu je umrl v bolnici upokojenec Jernej Rami#aj.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC .
Torek, 15. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki.
Ustanovljen lets 1891.
Izbaja vsak dan razun nedelj, pon-leljkor in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO..
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Naročnina]
La celo leto £a pol leta
_$5.00
__2.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
U celo leto --.---$6 00
U pol leta-------- 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America
Established 1891.
T*sued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year For half a year
_$5.00 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__________$6.00
For half a year _____________________ 3.00
POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači,
Ao kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker » tem veliko pomagate listu.	_
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aištvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust.—Za zadnjo številko v tednu / ie čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov I aredništvo ne vrača.	___
nega mednarodnega gospodarstva celoto, ki je ne more in ne sme razdirati posamna država z enostranskim poudarkom svojih posebnih interesov. Francozi so pozdravili Brianda ob povratku v Parizu z vzklikom: "Živel mir!" Vsi narodi brez izjeme bodo ponavljali ta pozdrav v čast vsem zastopnikom haške konferenec. Vprav to splošno koprnenje vseh narodov po stalnem miru je delovalo nevidno na merodajne osebe pri konferenci.
Pravi mir Evrope je pojmljiv in možen samo na podlagi ekonomskega ravnovesja, medsebojnega zaupanja in lojalnega priznanja pravic drugih narodov. V Haagu je zmagala ideja, da za dosego pravega miru ne zadostuje samo lirizem blestečih fraz, ampak da so potrebne medsebojne pozitivne žrtve, ki udirajo v "sveti egoizem". '
Do miru'sta dve poti. Prva pot vodi do miru po medsebojnem sporazumu in predpostavlja višjo duhovno enoto vseh narodov ter dobro voljo, druga pot hoče mir zavarovati s topovi in s puškami. Na tej poti naj strah pred uničenjem sili narode, posebno slabejše k miru. Haag se je odločil za prvo pot in to je ugodno znamenje za bodočnost. Etične, duhovne dobrine, pravičnost in medsebojno spoštovanje so to ^pot dale Evropi mir.
kajti kakor drugi, tako tudi. hvali —) torej kar pridite, da
Tone postaja star in se mu vedno manj ljubi pisariti.
Novic v Jolietu je dosti, pa
nas slišite!
Imeli bomo za dobitek, "Mačka v žaklju". Nekaj po-
večino je takih, ki so novice sebnega — toliko se že pove,
Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___
Atentat na pamet.
V francoskih svobodomiselnih brošurah in listih se pojavljajo iznova trditve, ki so pravi atentat na pamet bravcev in sijajen dokaz svobodomiselne "resnicoljubnosti". Po tem svobodomiselnem tisku je rimska cerkev kriva svetovne vojne; jezuitje pripravljajo novo pomlajevalno metodo po puščanju krvi; jezuitje so najeli morilce Franca Ferdinanda; kardinal Rampolla je bil zastrupljen od jezuitov, prav tako Pij X.; Rasputin in Mussolini sta agenta jezuitov; Pij XI. je skrit jezuit. Podobno "modrost" je prinesla na Angleškem knjižica, ki svari pred jezuiti in socialisti obenem. "Socializem javne podpira papež." "Socialisti v Britaniji store pod jezuitskim vodstvom vse, da bi deželo pripravili ob varnost in povzročili njen polom." "Velik del modernega socializma je jezuitska organizacija."
To je pa res "naprednost," da potom tiska širijo med ljudske sloje take bedarije. Svobodomiselnost je pac po takem početju sijajno izkazana: svoboda misli za vsako neumnost! Kakor da je-resnica blago za staro šaro! Kakor da naj ljudje za drag denar kupujejo svoje poneumnenje! To so res atentati na človeško pamet — v svojem rodu in po svojem u-činku strašnejši od atentatov na človeško življenje. In nič ne bo čudno, če ti ali podobni atentati priromajo kdaj tudi k nam kot napredno in svobodomiselno blago.
--o-
Post Nubila Phoebus.
Nad tri tedne so se posvetovali zastopniki Anglije, Francije, Nemčije, Japonske, Italije in Belgije v Haagu glede nove ureditve nemških reparacij, ozir. dajatev Nemčije državam antante.
Doslej je Nemčija te reparacije plačevala po načrtu Dawesa. Njene dajatve so znašale zadnjih 5 let 7,988,849,-925 zlatih mark. Od tega je dobila Francija 3.7 milijarde, Anglija 1.6, Italija pol milijarde, ostalo druge države. Odslej naprej se bodo dajatve Nemčije urejevale po načrtu Younga, ki naj Nemčiji nekoliko olajša breme. Ker znašajo po sklepu mirovne konference vse dajatve Nemčije nad 100 milijard, bodo trajale še več desetletij.
Po mučnih in ostrih debatah, ki jih je povzročil predvsem nastop drugega angleškega zastopnika Snowdena, se je dosegel končno sporazum, o katerem je dejal angleški zunanji minister Henderson 2. septembra zastopnikom časopisja v Ženevi: da se more šele po tem sporazumu reči, da je vojna končana. Angleški ministrski predsednik MacDonald je čestital 30. avgusta brzojavno Hendersonu, ki je zastopal Anglijo v Haagu ter izjavil, da se bodo uspehi haške konference kazali v pacifikaciji Evrope.	,
Nas zanima mirovna konfernca v Haagu predvsem radi tega, ker se je pojavila na njej prava "mentaliteta miru". Nacionalizem s frazami "svetega egoizma in oboroženega miru' je bil pttražen. Ozračje v Haagu je bilo polno odpovedi in požrtvovalnosti. Odpovedali so se Nemci nekaterim ugodnostim načrta "Young", Angleži so znižali svoje letne zahteve od reparacij za 7 mil. zlatih mark, okupacijske države Anglija, Francija, Belgija bodo umaknile tekom kratkih mesecev svoje posadke iz renskega ozemlja, Italija, se je obvezala, da bo dobavila gotove količine premoga iz Anglije. Države se zavedajo bolj in bolj, da tvorijo v današnjem razvoju svetov-
TONE IN JURE KANDIDIRATA ZA "LUFTPOLICAJA"!
Joliet, III.
Tukajšna delavska pisarna
kakor tudi moj prijatelj Jura ne. Povem vam zakaj ne, Veste po našem hribu že vre'ni
in brca. Saj se približujemo že
je objavila vest, da so se te-) sv. Martinu. Pa sva z Jure-kom meseca septembra delavske razmere nekoliko izboljšale. Navaja,^ da je pisarna dobila več prošenj za farmarske delavce itd. To morda že res, a delo na farmah bo trajalo samo nekaj tednov v sezoni krhanja koruze, potem pa zopet celo zimo nič. Obenem poročilo omenja, da je vedno več in več popraševanj za ženske de-
tom obiskala najinega prijatelja kateri je že pred par tedni stiskal in mu je že odbrcal v spodnjem štuku, zdaj pa brca že v njegovi glavi in tudi v najinih glavah je ko sva ga te dni obiskala. Preko našega mesta je letel zrakoplov. Pokazal sem ga Juretu in ta je pogledal za njim, živahno se zibajoč po našem slavnem
samo za nas. Kdor pa želi te vedeti naj pride k nam, pa mu jih bomo povedali.
Če bo kaj korajže, se še o-glasim. Do tedaj pa vsem pozdrav.
Tone s hriba.
-0-
KAJ JE NOVEGA V NEW YORKU IN BROOKLYNU?
Brooklyn, N. Y.
To je moj prvi dopis, zato sem nekoliko v zadregi kaj naj pišem, da bo prav. Saj bi ne bila prevzela čast tajništva, to je enkrat ena, če bi nam naša gdč. predsednica ne omenila, da se je še vsaka omoži-la. Torej želite mi vso srečo!
Najprvo omenim, da so se nam slike iz katoliškega shoda v Lemontu zelo dopsidle. Da je bilo zanimanje veliko in da ni še izumrla naša narodna zavest, kaže velika udeležba. Nekako ponosen je človek, če vidi tako veliko množico Slovencev zbranih skupaj v tuji-Z veseljem smo zrH naše
lavke po tovarnah, kakor za j Broadwayu. Pa ni mogel sta-moške moči. To pa daje pravo i ti pri miru. Neki duhovi so ga
sliko razmer v našem mestu. Lastniki tovarn pač iščejo cenejše moči in ker ženske plačujejo nižje kot moške, zato zaposlujejo ženske povsod, kjerkoli morejo. Da to -vzame marsikateremu moškemu delo in kruh menda ni treba posebej omenjati. To pa tudi pove, da v Joliet doslej še ni prišla po Coolidgu in Hooverju obljubljena gdč. prosperiteta.
Naš šerif Markgraf, kakor. ?em čul te dni je dobil (-nove sluižbene dolžnosti. Zvezne oblasti so mu naložile, da v še-rifovo področje odsedaj naprej spada tudi pažnja na zračni promet, ki ga vršijo zrakoplovi. Glavne točke, katere le-talci ne smejo prekršiti so: Noben zrakoplov ne sme leteti nižje, kakor 500 čevljev. Akro-batičnih prekucovanj letalci ne smejo vršiti v nižini pod 1500 čevljev ter ne na redni zračni črti, po kateri vozijo letala redno. .Letala v katerih so potniki ne smejo vršiti akrobatič-nih prekucovanj. Sapramiš, kako bo naš šerif vse to videl v zrak, še jaz ne vem. Kako bo un vedel, kedaj je v določeni višini je tudi uganka. In kaj potem, če se bo letalec pregrešil? Ali se bo šerif usedel v letalo ali na metlo ter za njim poletel, poročilo tudi ne pove. Naj bo kakor hoče, eno vem, da jaz za to službo bi ne bil,
cukali zdaj na to stran zdaj na drugo. Se pa domisli briht-ni Jure da je telefonska družba postavila drogove ob cesti zp.to, da <če o priliki človek v nogah švoh postane, da se lahko za drog prime. Tako je storil v tem slučaju in zdaj je bil v stanu pogledati na leteči zrakoplov. Pa kaj je odgovoril. Da letita dva. Bolj ko sem zatrjeval, da je samo eden, bolj je trdil,, da vidi dva in enkrat celo povdaril, da lete trije. Vidite Jure, ako bi bil on šerif, bi v slučaju, da bi en letalec prekršil postavo, lovil kar "dva ali tri. To po vseh pravicah ne gre.
Bara iz Kalifornije me vabi v San Francisco. Zopet drugi v Pueblo. Drugi zopet drugam. Da ne bo zamere bo najboljše da ne grem nikamor, ampak kar naprej bom delal pokoro po našem jolietskem hribu. Zdaj v jeseni je luštno. Cez dalje bolj. Harmonik imamo pri nas dovolj, drugega tudi, po kaj naj hodim potem po svetu? Ampak, če me ima Bara res tako rada, kakor trdi, naj mi ga pošlje eno tono v blagu ali denarju, potqm ji pa obljubim, da bom celo zimo, pisal vsak teden v Slovenca in ji delal kratek čas. Drugače se bom pa tudi oglasil včasih a samo tedaj, kadar me bo volja. Pa mi ne smete zajneriti,
orle ill orlice, ter njih proizvajanja; žal da nimamo tudi v Brooklynu ali v New Yoi'ku kaj takega!
Takoj drugo nedeljo za tem smo imeli koncert za slepce, ki ga je kot za odhodnico priredil operni pevec g. Anton Šu-belj in je izpadel zelo dobro. S tem zasluži vse naše priznanje. Srečno pot!
Še posebno zanimivo pa je to, da smo sedaj že drugič videli v '"Leou's theatres" naše zemlje biser Bled, obenem fante in dekleta v narodni noši. Človeku se šici srce, ko sliši v amerikanskih gledališčih našo pesem! Zdi se, da je minil čas, ko smo klicali z našim pesnikom :
Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane!
Začeli so nas že bolj upoštevati. —
Da imamo tu v Brooklynu že precejšen mraz je tudi res, pa saj je že čas. Gotovo je dobrodošel za farmarje, da se se spočije j o, če je imel srečo na polju, še bolj pa za nas, ker se začenja slamnikarska sezona, saj so se žepi tu in tam gotovo precej osušili. (
Če se pa človek malo bolj poprime dela, toliko bolj gotovo rabi kakega razvedrila koncem tedna in tudi vsakdo rajši gre, če je- kaj cvenka. Zato priredi tamburaški klub "Slovenka" svojo zabavo 10. novembra na 62 St. Marks PI. New York, v cerkveni dvorani kot po navadi.
Igrali bomo dve kratki in šaljivi igri, torej bo časa dovolj za prosto zabavo. Za prigriznit in poplaknit tudi ne bo manjkalo. Naše tambunce so pa že itak dobro znano, (saj veste dobro blago se samo,
da kdor ga bo dobil, naj se varuje, da ga ne bo imet drugi dan v glavi — namreč mačka. Pa to nič ne de, saj je Mar-tinovanje.
Toliko naprej, da nam nedelje kdo drugi ne prevzame.
Torej uljudno vabim vse Brooklynske in Newvorške Slovence, prijatelje tambura-nja in tamburašic, ter vse v i-menu društva iskreno pozdravljam !
Mimi Arko, tajnica.
-o-
KRANJSKE KLOBASE NA EVELETHU.
Eveleth, Minn.
Tina, kaj pa v nedeljo, 20. oktobra? E, kaj drugega Joža kakor na "kranjske klobase," se mi že sline cedijo po njih. Jaz sem čisto divji na nje. A kje jih pa dobimo? No, kaj nič ne veš, Tine, na Evelethu jih bodo prodajali v Auditorium, pa prav poceni bodo; samo 50c pa boš dobil lepo o-kroglo klobaso, pa še dobrega kislega zelja, zraven in potice en kos in keka in Bog ve, kaj še vse. To bo večerja in pol, jaz se je že zdaj veselim in- komaj čakam nedelje. Saj bode.š tudi Ti prišel, pa veš'kaj, pripelji vse Slovence iz celega Ranga seboj. Bom, bom, Jože, kjer so "kranjske klobase," tam mora tudi Tine biti. Pa na svidenje Jože pri večerji in na plesu po večerji.
Poročevalec.
zopet nazaj v višje šole v Kent, O., Miss Vida Kumšeto-va in Miss Annie Kodelja. — Obema želimo mnogo uspeha.
A. D.
.SMRT UGRABILA SLOV.
FARMARJA.
Harrietts, Mich.
Mr. Joseph Smrekar, tukajšnji slovenski farmar, je umrl 28. septembra. V listu A. S. je bilo poročano o njegovi operaciji, kateri se je podvrgel in slednjič ^udi podlegel. Imel je najv-ečji pogreb, kar jih je Harrietta še kdaj videla, kar znači da je bil pokojnik zelo priljubljen in spoštovan.
Pokopan je bil v Cadillac,-Pokojni Mr. Smrekar je bil pošten in veren katoliški mož, skrben oče in gospodar, Svojo družino je vzgojil v katoliškem duhu, rad podpiral cerkev in druge dobre naprave ter kot Slovenec tudi slovensko katoliško časopisje. Bil je dolga leta naročnik A. S. Naj mu bo lahka tuja zemlja. Žalujoči družini naše sožalje.
Poročevalec.
HIMEN IN DRUGO IZ LO-RAINA.
Lorain, Ohio.
V soboto 28. sept. sta se poročila v slovenski cerkvi v Lo-rainu Miss Johana Vidrih in Mr. Frank Gorenček. Nevesta je bila rojena v Lorainu, ženin je pa doma iz Kobarida na Primorskem. Mlademu paru želimo prav obilno srečo v zakonskem stanu. — Po par tedenskih počitnicah na domu svojih starišev, sta se podali
HIMEN.
Chicago, 111. — V soboto, dne 12. oktobra dopoldne se je vršila slovesna poroka v cerkvi sv. Štefana. Poročila se je naša splošno znana pevka Miss Justina Mary Kosmač, hčerka znane in ugledne Kos-mačeve družine v Chicagi. Za druga do groba si je izbrala v osebi Mr. Andrew Walter Cieblinski, poljske narodnosti. Slavnost v cerkvi se je vršila zelo slovesno, saj je bila nevesta Justina splošno znana kot pevka naše cerkve in jo vsei pozna. Cerkveno pevsko društvo. je pelo pri peti poročni maši z leviti, ki je bila ob tej priliki polna sorodnikov, prijateljev in znancev ugledne Kosmačeve družine. Poročne obrede je izvršil preč. g. župnik A. Murn. Zenitovanjsko gostovanje se je vršilo pa zvečer na domu nevestinih staršev. Mlademu paru srečo in blagoslova daj nebo!
SLIKE K^S. K. J.
Mr. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. objavlja s tem program njegovega potovanja po naselbinah z slikami K. S. K. J. in Vseslov. katol. shoda v Ameriki. Po naselbinah se bo mudil tako-le:
15.	okt. obišče Summit.
16.	okt. bo skupna seja vseh odborov društev K. S. K. Jednote v Chicagi.
17.	okt. še na razpolago.
18.	okt. še na razpolago.
19.	okt. kazanje slik v' La Salle, 111.
20.	okt. Waukegan?
21.	in 22. okt. na razpolago.
23.	okt. Sheboygan?
24.	in 25. okt. na razpolago.
26.	v Milwaukee, kazanje slik.
27.	okt. na Eveleth, Minn.
28.	okt. Gilbert, Minn.
29.	okt. Chisholm, Minn.
30.	okt. Aurora, Minn.
31.	okt. Ely, Minn.
Nadaljni program sledi pozneje. Vsi, kateri se hočejo še priglasiti naj pišejo na mene v glavni urad v Joliet. Od tu mi bo sporočano po naselbinah, kjer se bom nahajal. Vabim povsod k obilni udeležbi. Pazite redno na program v Glasilu in Amerikanskem Slovencu in sledite! Preudani Vam
Anton Grdina, glav. predsednik K. S. K. J.
V go&tiini. Učitelj, župan in gozdar sede v gostilni. Gozdar jim popisuje svojega psa, ki skoči meter visoko, se prekucne čez glavo itd., itd.
Učitelj: "Ta pes je pravzaprav bolj pameten, kakor njegov gospodar."
Župan: "Da, da, Takega psa sem tudi jaz enkrat imel."
* PODLISTEK *
Dr. Ožboit Ilaunig:
KAPELŠKI PUNT.
"Preveč je natančen," poseže v pogovor gališki župnik; "boji se odredb, ki so jih izdale oblasti, odkar je cesar Jožef na vladi."
"Ze mogoče, da se je zbal," meni ko-mendator, "žal mi je. Jezex-jani so prihajali vedno radi k nam in prinesli tudi dosti sirovega masla za razsvetljavo. Cesar Jožef strogo zahteva, da mora goreti pred glavnim oltarjem večna luč, in tudi žup-ljani se branijo, da bi se odpravila ta stara navada, ki jo je vpeljal vite? Schrotten-bach, ko je premagal Turke."
"Je res križ s temi Jožefovimi naredba-mi," potrdi župnik Prunner; "ženeški fle-gar Reitrer me že tudi gleda po strani, ker smo šli zadnjič s procesijo k sv. Marjeti in
Lenartu ter na Jezersko. Zupljani že nikamor ne bi smeli več, niti v sosedne cerkve. Tako vendar ne more, iti dalje."
"Imaš prav," pravi župnik Tacol, "tudi na božja pota že ljudje ne smejo več. Vsako leto so se zbrali ljudje iz naše fare, ki so romali na sv. Višarje skupno s Štajerci. Tudi letos so hoteli iti o Binkoštih, a naenkrat prijezdi flegar iz Ženeka in mi stro* go zapove, da pusti vsakega zapreti, ki gre na božjo pot."
"Kako pa je to zvohal," vpraša gališki župnik ves začuden.
"Tisti flegarjev škric, Robert Hubman, mu je prinesel na nos, On je pisar pri ženeški sodniji, zadržuje ,se pa navadno v Kapli, kjer tudi stanuje. Sedaj hodi okoli in določuje, koliko morajo kmetje plačevati davkov. Nihče ga ne mara."
"Imaš prav," poseže vmes Valentin Prunner, "prava šiba božja je za kmeta, neusmiljeno iztirjava davke in prav nič mu ni na tem, če mora posestnik golih rok od hrama. Vrh tega je brez vsake vere, božje stvari zasramuje in se iz njih norčuje, tako da se že vse pohujšuje nad njim."
"Pa kako si tako upa odirati ljudi?" vpraša šentvidski župnik svojega tovariša iz Kaple.
"To je čisto lahko, saj je javna tajnost, da je pisar Hubman nezakonski 'sin žene-škega flegarja. V mladih letih, ko je bil še ves divji, ni bila nobena ženska varna pred
"Da, imaš prav, ravno včeraj sem dobi! ukaz, da je tudi to prepovedano."
"Vso vero hočejo odpraviti," ojunači se sedaj tudi Mihevc, "sedaj nimamo ničesar več, da bi se branili pred točo."
"Jaz sem dobil ta ukaz že pred enim tednom," pravi župnik iz Galicije; "no,
njim. Zalezoval je neko sobarico in ji ta- moj mežnar tako ni rad zvonil, sedaj je pa ko dolgo obetal vse mogoče, da jo je spra- prav vesel, češ, saj tako nič ne pomaga."
vil v nesrečo. Ker pa je mati umrla, je moral sam skrbeti za otroka in mu pozneje pripomogel do te službe. Pa jabolko ne pade daleč od debla, tudi sin se rad lovi za ženskami; sedaj je spridil tako pridno dekle, Hribernikovo Anko, v Ivapli."
"Je pač škoda," meni kpmendator; "tako ppkvarjajo ti škrici poštena dekleta in jih spravijo v sramoto."
Cerkvena ključarja sta do sedaj zvesto ppslušala. Pokrepčala. sta se in dobra
"O, že pomaga," poseže vmes. Ofnar; "lani je prišla silna nevihta od Celovca, pravijo, da je ušla študentom v črni šoli, naš mežnar je začel .hitro zvoniti -s, srednjim zvonom, ki je v ta namen blagoslovljen, zato pa so se vlekli vsi črni oblaki čuz Belo, v Žitaii vasi pa je vse pobilo, ker ni bijo mežnarja doma, da, bi bil zvonil, drugi se pa tudi ni zmislil na to."
"Pa to še ni najhujše," oglasi se župnik Hajnžič; 'kamenski župnik Pavel M iklavc
misar je tudi zahteval, da ne sme jo na dan sv. Agate metati kruhovih hlebčkov med množico, češ, da uganjajo ljudje s tem samo prazno vero."
"To že ni res," poseže vmes Ofnar; "ti blagoslovljeni hlebčki imajo veliko zdravilno moč, kadar kako živinče zboli. Lani je mojo kravo na naši napihnilo, bržkone je požrla zeleno žabo, ničesar ni pomagalo, tedaj pa, je prinesla Kolarjeva Urša takšen hlebček, ki ga je dobila lani v Ka-menu in mi rekla, naj to dam kravi v sladko mleko zdrobljeno. Hitro sem to storil, in glej čudo, naenkrat je kravi odlegk), letos je že imela najlepše tele, ki ga hočem tudi rediti."
"No, kaj pa so rekli Kamenčani na, ta ukaz?" vpraša župnik Prunner tovariša.
"Prihrumeli so v župnišče ter odločno povedali župniku, da kaj takega ne dovo-
kapljica je jela siliti v glavo. To ju je oju- je dobil preči štirinajstimi dnevi ukaz od lijo na noben način. Iz Celovca je prišel
načilo, da se oglasi kot prvi Ofnar.
"Prosim za odpuščanje, gospod komen-dator, če vprašam, ali je. res, da.se sedaj ne bo smelo več zvoniti, če se bliža huda ura. Včeraj je nekdo hodil iz , Celovca in je to slišal."
komisarja Pauerja.v Celovcu, da mora takoj odvzeti lepo obleko, ki jo nosi novi kip pobožne Hildegarde."'
"To nam je novo," rečejo začudeno vsi župniki; "povej nam kaj več."
"To še ni vse," nadaljuje Hajnžič; "ko-
tucli škric, ki bi naj nadzoroval, če se je to povelju tudi izvršilo. Ko so kmetje to zvedeli, so ga pograbili in nagnali. To bi morali videti, kako se je lovila suknja okoli njega, ko je pihal doli proti tinjskenui mostu.	(Dalje prih.)
Torek, 15. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
KAJ 'JE NOVEGA V PR1M0RJU?
TEDENSKI KOLEDAR.
20	Nedelja — 22. po binkoštih.
21	Pondeljek — Uršula.
22	Torek — Kordula.
23	Sreda — Teodoret, Vera.
24	Četrtek — Rafael, nadangel.
25	Petek — Krizant in Dara.
26	Sobota — Evarist, Demetrij.
-o--
Rev. K. Zakrajšek:
22, NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Angeli v nebesih niso prestali poskušnje, na katero jih je postavila neskončna pravičnost božja. Padli so. Toda takoj jih je doletela zažugana kazen. Bili so pahnjeni v pekel.
"Katerikoli dan boš jedel od tega sadu, boš moral umreti," zažugal je Bog tudi Adamu. Tudi Adam je padel. Pa ga je doletela zažugana kazen? Ne!
1.	Neskončno usmiljenje Boga Sina,, njegovo presveto Srce, goreče ognjišče božje ljubezni do človeka, je že tedaj gorelo zanj v neskončni ljubezni, četudi še ne včlovečeno. In v tej ljubezni do ubogega človeka se je. Bog Sin zavzel za nesrečnega Adama in posredoval med njim in hudo žaljenim Bogom Očetom. Greh je bil storjen, kazen mora priti. Dolg je bil narejen, plačan mora biti. Pravičnost je bila žaljena, mora dobiti zadoščenje. Toda kako naj človek vse to poravna, ko je bil pa suženj satanov in grehov? Prodati v sužnost se je mogel, odkupiti pa sam ne. In takoj tedaj se je ponudil Bog Sin, da bo vzel nase vse te dolžnosti človeka, da se bo včlovečil, to je, postal človek in tako s človeškim telesom poravnal vse to. In Bog Oče se je obrnil h kači, satanu, in ji govoril: "Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo. Ona ti bo glavo stria in ti boš njeno peto zalezovala." Odrešenik, rojen iz žene, bo prišel, ki te bo, Adam, rešil aužnosti in te naredil nazaj v otroka božjega.
Adam je bil sicer izgnan iz raja. Morje bed'e in gorja se je vsulo nanj, ko je stopil skozi vrata raja. Vendar pa mu je zableščala pred očmi svitla zvezda upanja na — Odrešenika.
2.	Toda človeški rod se mora preje namnožiti na svetu. Pri tem mora pa spoznati svojo revo in bedo, v katero ga je spravil greh. Piti mora v velikih požirkih iz keliha kazni božjih, da bo spoznal hudobijo greho. Začutiti mora potrebo Odrešenika in tako zahrepeneti po njem. Le tako bo znal ceniti njegovo velikansko' dobroto, katero mu skaže. Obenem pa ga mora njegova reva prisiliti, da bo vklonil svoj prevzetni tilnik pred svojim Bogom, da bi bil tako sposoben sprejeti vzvišeni božji nauk pokore in se tako obrniti nazaj k svojemu Bogu, katerega je s svojim grehom zapustil. Zato Bog ni poslal Odrešenika takoj po grehu. Tisočletje je prešlo za tisočletjem radi tega, eno težje od drugega, eno bolj polno človeških zablod in zmot od drugega, pa tudi polnih posledic greha, dokler se ni "dopolnil čas, človeški rod rešiti," katerega je določila božja milost za primernega, da se-ta velika obljuba izpolni.
3.	Ves človeški rod, po vseh delih sveta, je ohranil svoji duši to obljubo. Sledove njene najdemo prav pri vseh, pri nekaterih bolj jasno, pri drugih manj. Pri vseh pa so se našli v vseh dobah možje, ki so s hrepenenjem gledali proti nebu, kedaj se prikaže znamenje prihoda Odrešenika. Dokaz za to so nam trije modri.
Le en narod si je Bog izvolil, da je to upanje posebno živo ohranil v človeštvu, židovski narod. Svete knjige in upanje na Odrešenika se je pa iz tega naroda poživljalo od časa do časa tudi drugod.- Ta narod si je pa Gospod Bog izvolil radi tega, ker je določil, da bo iz njega izšla Devica, ki bo dala telo Bogu Sinu.
In tako se je slednjič dopolnil čas po dolgih, dolgih tisočletjih. V Nazaretu se je rodila slednjič ta Devica, Marija, ji je bilo ime, čista kot solnčni žarek. In iz te Device se je rodil Zveličal- sveta, naš Gospod Jezus Kristus, v božični noči, v revnem hlevu blizu Betlehema. Amen.
BREZPLAČNO
Vam pošljemo krasen zlat rožni
Domač rod se razkropi juje po svetu.
Izseljevanje se nadaljuje
M
nad vasjo Strane 760 m nad morjem. Voda se bo zbirala v zgrajeni kotlini, ki drži 410
Po naših vaseh je vedno manj ; kubičnih metrov'. Dnevna koli-mladine in krepkih mož. Dne 'čina vode iz onih treh studen-12. m. m. je odšlo s Kozuliče- cev znaša deset tisoč hektoli-vo ladjo "Marto", v južno A-jtrov. Vode bo dovolj za Po-meriko okoli 500 naših ljudi, stojno in za vasi ob novem vo-
Med njimi je bilo tudi več starejših družinskih očetov. Med izseljenci je mnogo Solkancev. Pripravljajo se za odhod z doma po raznih krajih. Iz Idrije se namerava izseliti kakih 18 fantov v Belgijo, iz Spodnje I-drije je pripravljenih za pot v i Francijo in Belgijo kakih 25 j
fantov. Iz Gor. Lokavca je razkropljenih tretjina mladih ljudi po Nemčiji, Franciji in Belgiji, odhajajo v Argentino, pet jih odide v belgijske rud-, nike. Fri javnih delih v deželi. se domači delavci skoro nič ne vpoštevajo, dasi je bilo obljub-1 ljeno zaposlenje domačinov.
-o-
Poljedelska statistika.
Po podatkih kmetijskega u-rada so pridelali letos v goriški pokrajini 62.670 kvintalov pšenice na približno 4000, hektarjih. Srednji pridelek znaša 16.55 kvintalov, lani je znašal 14.§8, predlanskim 9.65 kvin-
dovodu. Napeljava je dolga 15 kilometrov. Jeklene cevi stanejo 810 tisoč lir.
.-o-
Tihotapstvo.
Leta 1926. je bila finančna oblast obveščena, da se vrši široko zasnovan'a tihotapstvo na obmejni postaji v Prestranku. Po dolgem poizvedovanju se je 'dognalo, da dosega vtihotap-
VELIKA TATVINA NA VIČU
ljeno blago 357.279 kg in da je bilo tako italijanski carini odtegnjenih 78.545 lir. Zaradi ponarejanja voznih listin in tihotapstva so bili pozvani pred sodnike v Trstu trije u-radniki transportne družbe Gondrand: Echenberg, Del Pra in Rivol. Obsojeni so bili: Rivol na 9 let, 10 mesecev in 10 dni zapora, Eichenberg in Del Pra pa vsak na 2 leti in 26 dni. Plačati bi morali tudi globo in drugih stroškov 68.-042 lir. Obsojenci so vložili priziv proti razsodbi prve instance. Razprava se je vršila
talov pšeničnega zrnja na hektar. Srednji pridelek v celi I-, šele sedaj in po novi razsodbi taliji je zabeležen s 14.4 kvin-jsta obsojena Rivoj in Eichen-tali na hektar. Tako je sred- iberg zaradi navadnega tiho-nji pridelek na Goriškem za tapstva vsak na 20.000 lir glo
2 kvintala višji kakor po celi Italiji. V splošnem je v goriški deželi komaj 10 odstot. vseh njiv oziroma komaj 3 odstotke vse kmetijsko izrabljene zemlje posejane s pšenico. Kako je slovenski kmet dostopen kmetijskemu napredku, se vidi iz naraščajoče vporajae izbranih semen in umetnih gnojil. — Število traktorjev je poskočilo v treh letih od 4 na 12. število sejalk od 6 na 16.
be. Del Pra pa je oproščen.
-o-
Iz Ilirske Bistrice.
V Ilirski Bistrici gradi država veliko poslopje, v katerem se nastanijo vsi uradi, ki so nameščeni sedaj po raznih hišah. Mnogi domačini so razširili svoje prostore in vzdignili poslopja, računajoč na vedno večji dotok letoviščarjev in drug promet ob meji.
-o-
Rjavi marmor.
Kamnolom rjavega marmor-
ja v Samatorci na Krasu v na-vodovod za Postojno Jših poročilih že omenjen, lepo
Vodovod v Postojni.
Novi
bo otvorjen 28. oktobra. Stal'napreduje in je zaposlenih bo dva milijona in sto tisoč lir. j tam več domačinov. Marmor Denar so dobili pri neki banki'se pošilja največ v južno Ame-za dobo 30 let proti 6 odstot. riko in Nemčijo. Kamnolom je
obrestim, katerih dve tretjini prevzame vlada. Voda je zajeta iz treh nanoških studencev
last g. Legiše iz Šempoiia.
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!

1 n
venec z zlatimi jagodami, vreden $5.
Ako nam
pred koncem
meseca oktobra
pošljete	\
enega novega
celoletnega
naročnika	N
(ali dva polletna) za dnevnik
Amer. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Ta ponudba velja samo za mesec oktober.
As
Imate prijatelja, sorodnika, poznate rojaka, ki še ni naročen na na dnevnik Amer. Slovenec? — Pošljite nam njegov naslov in mi mu bomo poslali list na ogled brezplačno.
Naznanilo in zahvala.
za našim ljubljenim očetom,
John Gregorčič,
1602 Elizabeth St., ki jih je Bog poklical iz te solzne doline dne 111 sept. po dolgotrajni bolezni, vodenici, v starosti 67 let. Na mrtvaškem odru je ležal pri svoji hčeri in zetu na Hickory St.
Rojen je bil v vasi Cegelnici, fara Žužemberk. V Ameriki je bil 36 let, v Clevelandu 9, v Jolietu 27 let.
Pokojnik je bil agilen in vnet delavec na društvenem polju in povsod priljubljen, kar se je razvidelo iz tega, ker je bil večletni predsednik dr. sv. Cirila in Metoda, št. 8, KSKJ., in večletni blagajnik ter trikrat izvoljen za delegata.
Tem potom izrekamo najprej našo srčno zahvalo našemu častitemu gospodu župniku, Fr. Plevniku, ki so prišli in mu po-deliil sv. Popotnico za zadnjo uro ter darovali peto sv. mašo na dan sprevoda, 13. sept., v cerkvi sv. Jožefa in izvršili pogrebne obrede. Hvala tudi pogrebniku Anton Nemanič in sinovi.
Dalje si štejemo v dolžnost, da se iz srca zahvalimo Fr. Ter-lepu, predsedniku dr. sv. Cirila in Metoda, za obilne obiske v bolezni in ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Hvala tudi tajniku Math Bučar. Enako hvala predsedniku Družbe sv. Družine, *Geo. Stonichu, tajniku Fr. Videtzu, in Louis Martinčiču, .ki so se vdeležili sv. maše v cerkvi sv. Jožefa in spremili društvenega so-brata do" hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa. Še posebno zahvalo smo dolžni Father Benedikt Hoge v Bridgeport, Ohio, ki so ob istem času darovali sv. mašo za pokoiriega. Hvala tudi vsem sorodnikom, ki so se ob istem času vdeležili sv. maše, kakor pri nas v Jolietu.
Iz srca se zahvalimo vsem sosedom in prijateljem, ki so ga prišli kropit, in ki so darovali vence ali za sv. maše, in tistim, ki so se vdeležili sv. maše in pogreba.
K sklepu se lepo zahvalimo za hitro izplačano smrtnino dr. sv. Cirila in Metoda, št. 8, KSKJ., in Družbi sv. Družine, Joliet, Illinois.
Vi pa, ljubljeni oče, počivajte v miru in naj Vam bo lahka tuja zemlja. Saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
hči MARY PAPESH in zet FRANK PAPESH; hči
ANA PAPESH in zet JOHN PAPESH; in 21 vnukov.
Joliet, 111., 7. okt. 1929.
Vič, 26. sept. — Danes zjutraj je razburila vies Vič novica o veliki tatvini, ki jo je neznana tatinska tolpa izvršila v noči od srede na četrtek kon-1 cem Viča v gostilni in trgovini! Kušar pri dolgem mostu. -
Posestvo leži že izven Viča, skoro na samem, in to je bilo tatinskim svedrovcem ravno prav. Na tem kraju se je namreč zadnjih 6 let izvršilo že več uspešnih tatvin. Še pri vsakem posetu so jo tatovi tako spretno pobrisali, da ni bilo za njimi ne duha ne sluha.
Danes ponoči so se tatovi pri Kušar ju zopet počutili povsem varni in so tudi temu primerno opravili svoje početje. O-premljeni z raznovrstnim vlomilskim orodjem, so glavna vrata, ki drže na TržašKo cesto, pri ključavnici toliko na-vrtali, da more vsaka moška roka skozi odprtino v lesu. — Ključ, ki je bil z notranje strani v ključavnici, so nato obrnili in s tem dobili prost vstop v notranje prostore.
Takoj so šli v trgovino, kjer so najprej pobrali vse manu-/akturno blago v vrednosti 14 tisoč dinarjev. Očividno so morali biti tudi precej lačni in snedeni, ker jim je vse prav prišlo: klobase, slanina, likerji, čokolada, čaj in cigarete. Za vso to robo so seveda rabili nekaj vreč, katere pa so si kar na licu mesta izposodili. Ker pa ni bilo nikjer nobene prazne, so nametali in zmešali riž, moko, kašo itd. sredi trgovine vse na en kup, na vrh pa postavili stol, češ: Tu imate!
V zvezi s trgovino je majhna pisarna, ki so jo tudi obiskali in v znak tega svojega obiska razmetali vse knjige, nasilno odprli m prevrnili vse predale pisalne mize in ukradli pisalni stroj.
Iz trgovine so. jo mahnili naravnost v klet, kjer so oškodovali gostilno za nekaj vina in piva. Kakor vse kaže, so silne želeli tudi denarja, kajti kamor so vlomili, so pridno z dleti odpirali predale raznega pohištva, tako v trgovini, pisarni in gostilni, toda denarja ni bilo.
Iz kleti so odšli v gostilno, odkoder so odnesli majhen gramofon, klavirsko kroma-tično harmoniko, več namiznih prtov, športni suknjič in moško obleko.
Nato se jim je nekje nasproti zableščalo motorno kolo znamke B. S. A., vredno 24 tisoč dinarjev, ki se jim je tudi tako dopadlo, da so ga odpeljali seboj. Skupna cena pokradenih predmetov presega vsoto 50,000 Din.
Preobloženi z vsem navedenim blagom eo tatovi odšli v
smeri proti Brezovici, kamor je kazala še nepoškodovana sled motociklja. Domači, vsi prevzeti silnega strahu, so takoj obvestili o neznosni tatvini orožniško postajo na Brezovici, ki se je nemudoma odzvala in začela gonjo za vlomilci. Obveščena pa je bila tudi viška policija, ki je prišla, na lice mesta okoli 8. zjutraj. Trgovina je zaprta in situacija, kakor so jo pustili vlomilci, ne-izpremenjena, dokler se vse ne preceni. Gospa Ivana Kušar je proti tatvini nekaj zavarovana.
TO IN ONO
KAKO SE GLAVNI DOBITKI UPORABIJO.
Neki francoski list je hotel ugotoviti, kaj napravijo ljudje, ki so zadeli v loteriji glavni dobitek, z denarjem. Upliv tega denarja na življenje, značaj in temperament je zelo raz-; ličen. Neki pariški policist, ki je zadel sto tisoč frankov, je takoj zapustil službo in se podal na potovanje. Potoval je toliko časa, da je vse zapoto-val. Neki kočijaž, ki je tudi dobil sto tisoč frankov, pa je trezno premislil. Izračunal je. da na plači in napitnini letno več zasluži, kakor bi mu nesle obresti od kapitala, ter je ostal v službi. Neki kavarnar je svoji družini zamolčal, da je zadel glavni dobitek, ker ni hotel, da bi ljudje zvedeli za to. "Če bi vedeli, da sem tako bogat, bi mi bili nevoščljivi," je dejal. Neki pekovski pomočnik je zadel celo 500.000 frankov. Ko je zvedel, da je njegova srečka zadela glavni dobitek je mirno ostal pri svojem delu do zgodnjega jutra, ker je hotel svpje delo dovršiti, preden je šel dvignit denar. Državnemu uradniku, ki je zadel glavni dobitek, so prijatelji svetovali, naj postane rent-nik, pa je rajši ostal v svojem uradu češ, da bi sicer ne imel kaj delati. Nek trgovec si je sezidal veliko palačo, nekdo drugi, ki je zadel pol milijona, je ves denar razdelil, pa bi kmalu znorel, ko j« spoznal, da, je plačilo sveta — nehva-ležnost.
takoj obvestil policijo, ki pa ni mogla ničesar ugotoviti. Preteklo nedeljo pa so pošiljatelja pisma izsledili s pomočjo letala. Dva pilota sta z letalom krožila nad Pattbergovo hišo, dokler niso spustili goloba. Letalcema se je posrečilo, da sta sledila golobu, ki je letel v Hochheide in tam takoj našel svoj golobnjak. Pilota sta dotično mesto fotografirala in že po kratkem času je policija prijela izsiljevalca.
-o-
•ELEKTRIČNA ZRCALA V AVTOMOBILIH.
V novih francoskih avtomobilih se je pojavila novost, ki bo menda popolnoma ustrezala ženski nečimemosti. Gre za električna zrcala, ki se lahko uporabljajo na čisto navaden pritisk na gumb. Po takem pritisku stopi zrcalo iz omarice. Zrcalo ima dva dela, svetlega in zasenčenega. Naprava je zelo praktična in omogoča go&-podom, ki se jim mudi v obiske ter ne utegnejo stopiti k brivcu, da se kar med potoma obrijejo. Zrcalo funkcijonira tudi tedaj, če vlada v notranjosti taksija popolen mrak. Parižani in Parižanke so zelo vesele, da bodo taksiji v bodoče opremljeni s to pripravo, brez katere si sploh ne moremo več misliti moderne dž,-me.
-o-
3000 LET STARO POKOPALIŠČE.
Približno pred tremi leti so v bližini Mnihovega Hradišč'i na Češkem odkrili staro, poko-.pališče, v katerem so našli po-Uode s človeškim pepelom, m -kit, orožje itd. Že takrat so cenili starost tega pokopališča na 3000 let. Sedaj češkoslovaški državni arh^oški zavod nadaljuje izk(^)ava\ije, pri čemur so našli mnogo novih grobov. V grobovih so našli velr-ko število raznih posod, orožja, nakita, itd. Izkopavanju prisostvujeta profesor havard-skega vseučilišča v Ameriki R. Enrik in profesor filadelfijske-ga vseučilišča V. J. Feiskas s svojima asistentoma.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
IZSILJEVALNI POSKUS Zf GOLOBOM - PISMONOSO Izsiljevalca so našli s pomočjo letala.
Nedavno je prejel general ravnatelj Pattberg v Homber-gu zaboj z golobom-pismonošo in pismom, v katerem ga pisec poziva, naj mu po golobu pošlje večjo vsoto denarja, sicc mu ne bo dobro. Pattberg ie
For COLDS, COUGHS Sore throat, muscular rheumatic aches & pains
AT ALL DRUGGISTS
A food for protein; a food for mineral salts; for calcium and phosphorus; all the essential elements for health and strength are found in good cheese. And all the essential elements of good cheese are found in Kraft Cheese.
CHEESE
KRAFT- PHEN1X CHEESE COMPANY
V NAJEM
2 stanovanji, vsako s 3 sobami. Plin, elektrika; zelo nizka :ena. 1801 So. Racine Avenue^ Chicago.	(2913)
Iz stare domovine "PLANINKA" čaj za zdravljenje.
. V zalogi imamo zdaj iz stare domovine naš poznani zdravilni čaj "Pla-niiika", od znanega lekarnarja v Ljubljani Leo Bahoveca, ki ga izdeluje. "Planinka'' čaj pomaga v vsakem slučaju bolezni. Ženske, moški in otroci, vsi danes v Evropi rabijo "Planinka" zdravilni čaj, ki ga priporočajo lekarnarji kot naravno in sigurno sredstvo v vsakem slučaju bolezni. Ako Vam vaš zdravnik ni pomogel, poskusite Planinka čaj in prepričali se boste o njegovi moči. Sestavljen je iz tra-ve, zelišč in korenin, ki so nabrane ob pravem času. Naravno zdravilo za vse. 1 velika škatlja stane samo....$1.00 Imamo tudi druga zdravila. Dr. Wolfsteinovo zdravilo za revmatizem, ki se pije in ki pomaga v najtežjih slučajih bolezni revmatizma.
1 steklenica ..............................$1.25
"Bojokosa", pripomoček proti sivim lasem, vrača lasem pravo barvo. Odstranjuje lišaj in varuje pred izpadanjem las. Ne vsebuje nič strupa, ampak je čisto naravni zeliščni proizvod.
Garantirano. 1 steklenica................$2.00
Ne pošiljajte denarja; plačajte, kadar boste prejeli. Adresirajte pisma in naročila na sledeči naslov: V. S. Vla-hovič, I mporter, P. O. Box 185-W, Union City, N. J.
ŠEST DNI PREKOlOCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih parnikih:
FRANCE, 22. nov. (10. zv.),
12. dec. (6. zveč.) ILE DE FRANCE, 18. okt. (7. ŽV;), 8. nov. (10. zveč.) PARIS, 24. jan. (5. pop.
Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
Sreoek J5ns
213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111.
Phone: Canal 4340
Vinko Arbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicag j
Vence za pogrebe ,šopke za nt veste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21ct Place, Chicago. 111.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 15. oktobra 1929.
►	-0<K><>CK><KKK>0-<>0 < »OOOOOOOOOOOOO < »OOOOOOOOOOOOO I
>	OOOOOOOOOOOOO 4
>	OOOOOOOOOOOOO t
>	OOOOOOOOOOOOO i
>	OOOOOOOOOOOOO I
►	OOOOOOOOOOOOO 4
►	OOOOOOOOOOOOO 4 • OOOOOOOOOOOOO I
>	OOOOOOOOOOOOO 4 ►OOOOOOOOOOOOO'«
►	OOOOOOOOOOOOO 4 { OOOOOOOOOOOOO < J OOOOOOOOOOOOO 4 ! OOOOOOOOOOOOO 4
! oo<?oooooooooo 4
	►______________1
T. C. Bridges: Ma pon	lOČ
ROMAN. .	
OOOOOOOOOOOOO i •OOOOOOOOOOOOO ( »OOOOOOOOOOOOO,
J OOOOOOOOOOOOO ,
►	OOOOOOOOOOOOOI
►	OOOOOOOOOOOOO
>	(OOOOOOOOOOOOO, 1
>	OOOOOOOOOOOOOK J
"Jaz bom pa svojega zaklenil v omaro v radijski sobici," pravi Jim1. "Še preden greva krompir kopat, ga bom nekaj porabil za dve novi cevi. Kar takoj stopiva ponje!"
Šla sta po cevi; nato pa sta se vrnila in se spravila nad krompir. Delala sta tako pridno, da sta do štirih že vsega izkopala.
Samu se je kar smejalo, ko je gledal lepo
Izkopane vrste.
"Jim, pojdiva zdaj dol na obalo in vrziva mrežo! Plimovanje je kakor zanalašč in pečene ribe Se bodo za večerjo prilegle."
Jim je bil tudi takoj za to in šla sta na obalo, odpela nastavno mrežo, ki ž njo loviš z obale, si izposodila čoln ter mrežo potegnila v velikem polkrogu. Ujela nista baš veliko,vendar pa sta dobila več majhnih basov in nekaj belic in polakov. Pridno sta pobirala ribe iz mreže, ko Jim naenkrat poskoči in začne roko otresati.
"Kačja riba!" reče in obraz se mu skrem-ži od bolečin.
Sam ga hitro pelje nazaj domov in skoči takoj po zdravnika. Kačja'riba, ki ji pravijo ponekod tudi morski gad, je majhna riba z bodečo hrbtno plavuto, ki je jako strupena. Pik te plavute je hujši kot sršenov in grozno boli.
K sreči je bil zdravnik doma; prišel je takoj in Jimu navezal na roko obkladke in to mu je bolečine polajšalo. Vendar pa mu je vsa roka hudo otekla, močno je utripala in ga bolela. Sam je Jima spravil v posteljo ter mu prinesel v sobo nekaj večerje, pa ni mogel jesti. Še hujše pa je bilo, da ni mogel zaspati, pa je ležal in se premetaval cele ure. Ker pa se je ležanja brez spanja končno naveličal, je vstal in stopil k oknu.
Mahoma pa ofc^ane kakoi; ukopan. Zaslišal je neki šum^s teme tam spodaj. Bilo je, kakor da je nekdo zasukal ključ v ključavnici. Kot bi mignil, je imel Jim par copat na nogah, se ogrnil s suknjo in zdirjal po stopnicah dol.
13. Gadsedonova zvijača.
Šum je prihajal iz lope za radio in Jimo-va prva misel je bila: nekdo je kakorkoli že izvedel, da ima on tam zaprt svoj denar in je šel stikat za njim. In res, ko je prišel k lopi, je zagledal, kako je neka temna postava v naglici odhajala. Bilo je preveč temnok da bi mogel spoznati obraz, vendar pa je Jim videl, da ima mož seboj neko veliko, štirioglato stvar, podobno škatli. Krenil je proti drevju na desni, Jim pa je zavpil in planil za njim.
Čeprav je imel roko v obvezi, je Jim vendarle moža hitro dohajal; toda oni je izginil med drevjem in Jim ga je izgubil izpred oči. Bila pa je med drevjem steza, ki je peljala do majhnih vrat v ograji in zato je Jim napel vse sile, ker je upal, da bo tatu zagrabil prej, preden bo mogel priti do vrat in jih odpreti. V naslednjem trenutku pa se mu noga ob nekaj spotakne in priletel je na tla s tako silo, da mu je zaprlo sapo ter je kar obležal in napol omamljen lovil sapo. Precej dolga vrv je bila« napeta preko steze in privezana na obeh koncih za drevesi.
"Jim, Jim!" zadoni Samov glas, ki se mu je pač poznala skrb in prikaže se Sam s svetilko v roki. "Jim, ali si ranjen? Kaj pa se je zgodilo?"
"Tisti človek — tat!" Samo to se je posre-
čilo Jimu spraviti iz sebe. "Ujemi ga!"
Sam zdirja naprej, Jim pa se je zdaj vendarle mogel spraviti pokonci in se opotekati za njim.
Sam pride nazaj. "Nobenega sledu ni za njim," sopiha. "Gotovo je ušel skozi vrata in nato v gozd tam onstran. Pa kdo je bil?"
"Da bi jaz vedel! Prišel je iz lope za radio. Bojim se, da je pobral moj denar!"
"Pa saj so bila vrata lope zaklenjena!" pravi Sam.
"Zdaj pa stavim, da so odprta," pravi Jim grenko in ko sta prišla tja, sta videla, da je res tako. Vrata so bila odprta.
"Moral je na kak način dobiti ključ," za-mrmra Sam.
"Ali pa ima ponarejenega," reče Jim. "Daj, posveti!" Gre torej naravnost proti o-mari. "Kaj pa to pomeni? Saj je zaprta!" vzklikne in si globoko oddahne. Vzame ključ iz žepa svoje suknje in odklene omari-na vrata. "Ni mu bilo za denar," reče nato. "Tukaj je, popolnoma nedotaknjen in nič ne. manjka."
"Kaj pa je potem tiček iskal?" vpraša Sam ves začuden.
Jim je stisnil ustnice in odgovoril: "Prav to je tvoja in moja naloga, da odkrijeva."
"Ali misliš, da je bil Gadsden?"
"Ne, ker Gadsden je večji," odvrne Jim; "utegnil pa bi biti tisti prihuljeni mali tajnik Sneed. Hajdi Sam, preiskati morava vso lopo, da vidiva, ali morda česa ne manjka."
Jim je najprej preiskal vse dele radia, pa bilo je vse v redu. Še celo predal, ki je imel v njem svoje pisarije, je bil nedotaknjen. — Vsa stvar se mu je začela zdeti že grozno čudna, ko Sam naenkrat vzklikne:
"Jim, tale kup šare v kotu je nekdo premetaval."
"Kako pa to veš?"
"Zato, ker sem jo pred dveijia dnevoma sam uredil. Saj ti se kupa nisi dotaknil, ali si?"
"Še pogledal ga nisem," odvrne Jim.
"Prav, zdaj je pa ves premetan ln če pogledaš semkaj, vidiš v prahu sled, kjer je stala neka štirivoglata stvar."
Jim je hitro in nakratko dihal.
"Da in — posveti nekoliko bližje! — da, tu so sledovi od čevlja s kavčukovo peto."
"Res je," zagode Sam. "Pa noben od naju jih nima in Greg tudi ne. Poleg tega so pa tudi njegova stopala večja nego ti sledovi."
"Potem so torej Sneedovi," pravi Jim. "Tu ni niti najmanjšega dvoma več!" Zravna se in nagubanči čelo. "Jo že imam!" vzklikne razburjeno. "Ta škatla je bila diktafon. Postavi to pripravo kamorkoli v sobi in zaznamuje ti vsako besedo, ki se izgovori in se more slišati. O Sam! Ta prevejani, sleparski Gadsden nas je potegnil! Končno je vendarle dobil geslo."
14. Samova sijajna misel.
Sam je nepremično stal in gledal. "Hočeš reči, da ta dik-dik-tafon tako deluje kakor gramofon in da Gadsden zdaj, ko ga ima, lahko pove vse, kar je profesor sinoči govoril?"
"Da, prav tako je in nič drugače," odvrne Jim in si grize ustnice do krvi. "Stvar je ta-ka-le: Ko smo mi tukaj govorili, je Gadsden poslušal sleherno besedo, ki jo je kdo izmed nas izrekel.	(Dalje prih.)
mm
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
»S?
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje' vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, noben« premalo.
AMERIKANSKI SLOUENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, IL£*
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo <;
0 PISANO POLJE
S 00000000000	Trunk 000000000000
1
Dve plošči najnovejše izdaje
25114—F—	Dekleta v kmečki brivnici,
Pridi sveti Martin, ——.............................. .75
To sta zopet dva komada, polna veselja, šaljiva in zabavna, vesele popevke, pomešane z izbor-nimi dovtipi, in vse skupaj spremljano z živahno muziko. Izdelali so ploščo pevci Adrije z godbo bratov Dajčman.
25115—F—	Jest pa eno ljubco imam,
Imam dekle v Tirolfth ..................-.............. 75
Ako povemo, da ste na tej plošči pele Mary Udovich in J. Lavše, je dovolj, da si bo vsakdo predstavljal, kakšna sta oba komada. Ljubki glas teh dveh pevk poznamo že tako, da ga vedno želimo slišati ponovno in ponovno.
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c
25042-F—Daleč	v gozdu, valček
Večerni valček, orkester........................................75c
25043-F—Polka	štaparjev
Burja, koračnica, orkester....................................75c
25044-F—Coklarska	koračnica
Triglavski valček, Hojer trio ................................75c
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c
25046-F—Ljubezen	in pomlad
Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c
25047-F—En	starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c
25048-F—Na	kranjskih gorah, polka
Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c
25049-F—Zadovoljni	Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet..........................75c
25051—Vzajemnost,	šotiš
Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c
25052—Na	Adriatskem bregu, valček
Na veseli svatbi, polka, harmonika duet ..................75c
25053—Hribčki	ponižajte se
Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c
25054—Bodimo	veseli, polka
Na jadranski obali, valček, inštr. trio......................75c
25055—Vigred	se povrne
Oj dober dan, moški kvartet.......................................75c
25056—O	mraku
Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25057—Slovenec	sem
Perice, moški kvartet ................................................75c
25058—Janez	Čuk in Milka Sova, I. del
Janez Čuk in Milka Sova, II, del..............................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c
25060—Ziben	šrit za ples
Šuštar polka, harmonika ..........................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet .'.................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c
25065—Samo	še enkrat, valček
Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c
25066—Kranjski	spomini, valček
Luna valček, orkester ................................................75c
25067—Fantje	se zbirajo, moško petje,
Na planine, petj$, zbor "Jadran" ............................75c
25068—Črne	oči, valček
Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c
25069—Stari	šotii
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ..................: 75c
25070—Al'	me boš kaj rada imela
Carlota valček, orkester............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, a petjem
Sebelska koračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare...........................,75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir,.................................75c
25076—En	let' in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c
25077—Dolenjska	polka
štajerski Landler, godba ..........................................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošlljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Tedaj in zdaj.
Ko je leta 1878 Avstrija po berolinskem mandatu zasedla Bosno in Hercegovino, se je morala spraviti tudi na razne roparske bande, ki so pač le ropale, dasi morda pod kako politično pretvezo. Videl sem v hiši bivšega oficirja, ki je bil pri okupaciji, fotografije takih roparskih band. Cele vrste divjih mož je bilo videti, u-kovane v težke verige. Večinoma so bili po kaki obravnavi poslani per Pulver und Blei na oni svet. Širši svet se za take procedure ni niti najmanj zmenil, ker nobena država in vlada ne more trpeti roparstva v svojih mejah, ako hoče biti vlada na mestu.
Balkan je Balkan, in roparstvo tam še dolgo ne bo zatrto. V mejah Jugoslavije so naj" hujši roparji albanski Kačaki, ki stojijo pač dandanes še bolj pod vplivom političnih sil. V "Mladiki" je neki Slovenec kot očividec izborno opisal te Ka-čake in njih praktike. Ni misliti, da bi bil ta Slovenec enostransko pisal, morda v prid Srbom, ker vse kaže, da gre pri pogonu na Kačake le za to, da se iztrebi roparstvo in vpostavi mir. Ako Kačaki nočejo pustiti svojega roparskega posla, so pač sami krivi, če padajo njih glave.
Berolinska skupina društva 'Freier Balkan' pa pošilja med svet brošure, kjer toči bridke solze nad grozovitim preganjanjem teh Kačakov od srbske strani, kakor bi sedanje jugoslovanske oblasti imele le edini namen, da ta "narod" zatrejo, iztrebijo, in bi bilo pri nastopu zoper Kačake mero-dajne le politične in narodnostne razmere. V "Mladiki" pa je izrecno omenjeno, da se nikomur ne skrivi lasu, ako se drži reda in miruje in ne ropa in ne mori. Med Kačaki in Kucovlahi in Macedonci in Cincari in Albanezi bi bili pač mestni Židi radi gospodarji, in ker so Srbi ali Jugoslovani,kričijo berolinski Židje na vsa grla.
Kdor hoče vedeti in videti, kdo je v Bosni in Hercegovini pod avstrijsko - ogrsko vlado gospodaril, naj čita knjigo "Gospodin Franjo." Ni čuda, da je avstrijska vlada pisatelje zaprla in pognala v smrt, ko je odkril pred očmi sveta ta gnusni židovski režim.
Ko bi se kdaj Balkan — o-prostil, da bi postal "Freie Balkan," bi bil tako malo — fraj, prost, kakor je prosta Rusija, ko se je tudi — osvobodila, pa ječi pod Zidom zdaj huje, kakor je le kdaj ječala pod
knuto ruskih carjev.
* * *
Na Lawndalu ne smejo zaostali.
Prosveta v štev. 209. mora zagrabiti za neki dogodek na Havajih v hotelu Honolulu, in svojim čitateljem ga servira pod posebno mastno firmo, namreč "Ljubezen do bližnjega in druga krma." Dobi jo prvič krščanska ljubezen, in drugič se vse servira kot — krma. Gospoda na Lawndalu, oprostite, pravo krmo podajate tudi vi, ko jo podajete tako, ker v resnici je stvar malo drugačna, in ker ste hoteli podati — krm«, je tudi vaša jed le gola krma.
Prosveta je pouzela stvar iz lista "The Nation", in ker ji je to za kako krmo prijalo., je šlo takoj med predale, še celo v poseben članek.
Ako je gospoda na Lawndalu in pri Prosveti dostopna za kako pojasnilo, naj to sledi dobesedno iz lista "The Register". Pod naslovom "Bishop refuses to eat with apostate, budist" piše imenovani list:
"Bishop Stephen Alencastre of Hawaii has written an explanation ef a sensational article published in The Nation which declared that when the Bishop went to attend a luncheon he found a Buddhist priest present, and declared: "I love Protestants, but I hate Buddhists," whereupon the . Buddhist priest left rather than embarrass the Bishop. The Nation drew the moral that Buddhist priest love their neighbors' better than the Bishop.
Bishop Alencastre denies that he made the statement accredited to him. He says, however, that he did refuse to eat with this particular Buddhist priest, who is the Rev. Ernest Hunt, an Englishman and an apostate Catholic, who is doing proselyting work for Buddhism. The Bishop says:
"I would not have made any difficulty to associate courteously with any other Buddhist priest. But I do strongly resent the activities of this white man, once a Catholic, renegade to his faith and to his race, who opposes the white man's religion in the white man's country.
"And therefore, when he was introduced to me, I declared that if Mr. Hunt was to be a guest at the luncheon, I would leave.
"The word Buddhist was not even pronounced by me, and much less did I say that I love Protestants but hate Buddhists. Those feelings of hatred and aversion against Buddhists or people of any other religion are not in my heart. How then should they come to my lips?"
Hunt went immediately to a sensational Jap paper with a story of the incident, which was reproduced by The Nation and other publications, but which caused no stir in Hawaii. The Bishop recalls that John the Apostle refused to remain in a public bath with the renegade Cerinthus."
Katoliški škof Stephen A-lencastre ni se niti najmanj pregrešil zoper krščansko ljubezen, pač pa je odpadniku Huntu pokazal, kaj mu gre. Odpadnik je bil zadet v črno, in je moral iti hladit srce v japonski list, in zadet je list "The Nation" in zadeta je Prosveta, vsi odpadniki so zadeti in zato kričijo, ker so dobili,
kar odpadnikom gre — krmo.
* * *
Še o "Rusih".
V Niči je neka baronica u-strelila svojega soproga, ko je promeniral z drugo žensko. Na tem ni dosti. Ustreljeni je bil, kakor se glasi poročilo, ca-rističen diplomat, v Parizu. Rus je bil le toliko, da je bil bivši ruski diplomat. Ti — Rusi so zdaj izginili v ruski javnosti. Prišli so pa drugi "Rusi" v rusko javnost, v diploma-tične in trgovske in politične službe. Ako že ime ne pove vsega, lahko razvidiš iz pride-janih slik, da je 99 odstotkov teh novih "Rusov" iz rodu prebrisanih Makabejcev. Carji s svojimi diplomati niso bili dosti vredni in brez kakega pomena za slovanske Ruse, a bili so vsaj za — Rusijo, sedanji "Rusi" pa izrabljajo Rusijo le za lastne in kvečemu še za mednarodne interese kosmopo-litičnega židovstva. Rusi so nespametno pomedli, ko so pometali, in sedanji "Rusi" bodo prej pomedli — Ruse, težko pa je pričakovati, da bi Rusi pomedli kdaj s sedanjimi — "Rusi". Pomoč bi jim mogla priti le od zunaj.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!